GrosuPUe (centrala) sP 908 NRŠ KRAJ 1998
352(497.4 Dobrepolje!
1 19980013, 1
INFORMATIVNO GLASILO 011C IN K 1) 011K H PO L J L
letnik IV, št. 12
Praznovanje občinskega praznika smo združili z vseslovenskim posvetovanjem o zadružništvu
■|.>i,-
Prvo praznovanje občinskega praznika je bilo združeno z vseslovenskim strokovnim posvetovanjem o zadružništvu. Bilo je 11. decembra, torej nekaj dni po samem prazniku, 6. decembru, ki je rojstni dan velikega rojaka in enega pomembnej-i *i nosilcev narodnega preporoda v svojem času - Frana Jakliča, rojenega leta 1868. Prvi občinski praznik je torej bil združen tudi s praznovanjem 130-letnice njegovega rojstva.
nadaljevanje na str.3
december 1998
Cas neusmiljeno hiti in komaj se obrnemo, že je spet pred nami božič in za njim novo leto in spet smo za eno leto starejši. Komaj se uspemo malo ustaviti in zazreti vase. Dejstvo, daje Bog stopil med nas, se učlovečil in postal človek, naj nas navda z veselim upanjem. Ne prepustimo se potrošniško naravnanemu božiču, ki sili v nas iz Zahoda in nas spravlja v poplilvenje in zunajost. Ohranimo naš slovenski božič, ki je intimni praznik miru, tihe družinske sreče in domače topline.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM ZARES PRIJETNO DOŽIVETJE BOŽIČNIH PRAZNIKOV. BOŽJE DETE NAJ NAM NATROSI OBILO SVOJEGA BLAGOSLOVA, NAS NAPOLNI Z VEDRINO IN ŽIVLJENJSKIM OPTIMIZMOM.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM TUDI ČESTITAM OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU SAMOSTOJNOSTI, V NOVEM LETU, KI PRIHAJA, PA VSEM ŽELIM OBILO USPEHOV, VESELJA IN IZPOLNITEV ŽELJA.
Vaš župan Anton Jakopič
Na zaključni prireditvi je govoril tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik
fs(m £iti/<4 ni .( /iutt tehe fo:if n( tu novo Id ne j/ia ;iir/i(', r /f/n 1999/»i mUfeo Meče, :://hiijii in oteSnega
un/( >)"( /j\fva. Čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti.
'}/><(/ltl\/l c
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec januarja. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
119980013,12
Uspešno zaključen prvi mandat in konstituiranje novega občinskega vodstva
V letošnjem decembru je zaključil tlelo občinski svet prvega mandata nove občine in začel z delom novoizvoljeni občinski svet. Čeprav sem v prejšnji številki še ujel zadnji vlak in se na kratko zahvalil vsem volilcem za izkazano zaupanje, se ob tej priliki še enkrat zahvljujern za izvolitev tudi v imenu vseh novoizvoljenih svetnikov, saj po novem zakonu župan vodi tudi občinski svet. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi uspešno delali tudi v novem mandatu. Imeli smo tudi zavidljivo visoko udeležbo preko 73% čeprav se mi zdi še vedno nerazumljivo, da na primer 26% občanov volitve ne zanimajo, pa vendar včasih odloči samo en glas, zato je vsak pomemben.
Kot novoizvoljeni župan se, ob koncu mandata, zahvaljujem vsem dosedanjim svetnikom, podžupanu in članom odborov in komisij, s katerimi smo skupaj orali ledino in vzpostavljali to našo novo občino. Bilo je to naporno pionirsko delo, ki smo ga uspešno opravili. Lahko se s ponosom ozremo na prehojeno pot in na dosežke, ki smo jih skupaj dosegli. Politizirali smo razmeroma malo, več smo delali. Vsak, ki je sodeloval v tem ve, da zadeva ni bila lahka in da je bilo potrebno veliko ur usklajevanja, dobre volje in prizadevanja, da smo dosegli to, kar smo. 49 sej občinskega sveta v štirih letih je bilanca tega mandata. 49 sej, od katerih marsikakšna ni bila končana v enem dnevu in jo je bilo potrebno dokončati ob ponovnem snidenju. Ob tem bi se rad še posebej zahvalil dosedanjemu predsedniku občinskega sveta Branetu Brodniku, ki je z veliko volje in prizadevanjem uspešno vodil delo občinskega sveta. S svojimi izkušnjami, ki si jih je pridobil že v grosupeljski občinski skupčini, je uspešno prepeljal vodenje občinskega sveta in pomagal prebroditi marsikakšno težavo. Bilje tudi prvi in edini predsednik občinskega sveta, saj je z novo zakonodajo vodenje naloženo županu.
Tudi novi občinski svet se je že konstituiral na prvi seji in začel z.delom. Prepričan sem, da bo prav tako uspešen kot dosedanji. Zamenjalo pa se je kar dve tretjini svetnikov iz 1. madata.
Nekako sočasno z novimi volitvami se je spremenil tudi zakon o lokalni samoupra-
vi in tudi zakon o financiranju občin. Zakon o lokalni samoupravi prinaša nekatere novosti. Predsednika občinskega sveta ni več. Svet vodi župan. Podžupan, ki do sedaj ni smel biti iz vrst svetnikov, mora biti po novem iz vrst svetnikov. Imenuje ga občinski svet na predlog župana. Izvolili ga bomo na eni prihodnjih sej. Tajnik občine ni več funkcionar, ampak je v rednem delovnem razmerju na občini, imenuje ga župan. Na novo bomo volili tudi vaške odbore. Po dosedanjem statutu je mandat vaških odborov štiri leta. Volili pa smo jih malo kasneje, kot so bile volitve v občinski svet, zato jim mandat še ni potekel. Ker moramo v skladu z zakonom tudi dopolniti statut, je smiselno, da se najprej dopolni statut, potem pa v skladu s statutom izvedejo volitve po vaseh. Ker na zadnji seji sveta vaških skupnosti niso bili prisotni predstavniki iz vseh vasi, opozarjam vse vaške odbore, ki še niso dali plana potreb za naslednje obdobje, da to nemudoma dostavijo na občino, da bomo lahko pripravljali proračun. Plan naj bo oblikovan tako, da se oblikujejo potrebe za nadaljna štiri leta in označena prioriteta. Seveda ni rečeno, da se bo vse naredilo, saj ne bo možno izvesti vse naenkrat, vendar je vseeno dobro, da so potrebe evidentirane, morda pa pride na vrsto drugič. O vsem bo v skladu s finančnimi možnostmi odločil občinski svet.
Spreminja se tudi zakon o financiranju občin in trenutno nam iz ministrstva za finance še niso dali novega izračuna, kakšne prihodke lahko pričakuje občina v naslednjem letu. Za sedaj vemo le to, da je novi sistem v precejšnji meri odvisen tudi od lastnih prihodkov, nekako po pravilu, če imaš več lastnih prihodkov, dobiš tudi več dodatka. Ne vemo še točno, čakamo na nov izračun.
Ob koncu mandata se tudi javno zahvaljujem vsem delavcem občinske uprave, ki so s svojim vestnim delom pripomogli k uspešnemu delu občine. Uprava bo delala naprej tako kot sedaj, edina sprememba je na področju prostorskih zadev. Že prejšnja sprememba zakona je prinesla prepoved, da ena občina ne sme delati za drugo občino, razen če ustanovita skupni organ za posamezno področje. Pri nas so dela na področju
urejanja prostora opravljali še delavci občine Grosuplje po pogodbi in seveda za plačilo. Zaradi prepovedi smo morali zaposliti sodelavko, ki je bila do sedaj zaposlena začasno in je bila na uvajanju v Grosupljem, od 1.1.1999 pa bo delala na naši občini. Torej vsi, ki nameravate karkoli graditi, ali vas zanima, ali je zemljišče zazidljivo, se po 1. januarju najprej zglasite na naši občini, kjer boste dobili vse potrebne informacije in pričeli postopek pridobivanja dovoljenja. Na tem področju bo delala naša sodelavka Mojca Lovšin d.i.a, ki jo poznate že iz prispevkov v Našem kraju. Zaprosili jo boste lahko tudi za strokovni nasvet, kako bi bilo najbolje zgraditi to ali ono.
Praznovanje prvega občinskega prazn.^a, ki je bilo združeno s praznovanjem 130- letnice Jakličevega rojstva in z vseslovenskim posvetovanjem Zadružništvo včeraj, danes, jutri, je uspelo. V strokovnih krogih in med udeleženci je bilo posvetovanje izredno dobro sprejeto, kot tudi zaključna prireditev. Vsi gostje od drugod so bili navdušeni nad organizacijo in presenečeni, koliko ljudi se pri nas ukvarja s kulturno dejavnostjo. Zal moram ugotoviti, da udeležba domačinov ni bila najbolj vzpodbudna. Zlasti se mi zdi nerazumljivo, da se posvetovanja čez dan ni udeležilo več kmetov, članov zadruge in drugih, ki so vsi dobili vabila, saj možnosti, da zastonj slišiš predavanje priznanih strokovnjakov, ni ravno vedno na razpolago. Malo čudno je to, ali še vedno mislim<>-4a vemo vse in se nam ni potrebno ničesarveč naučiti. Pregovor, tla ima neumen kmet najbolj debel krompir, že dolgo več ne drži. Tudi na kmetijah je poleg pridnosti predvsem pomembno znanje, drugače ne bo iz tega nič. Kmet iz Žirovnice, ki ima doma 47 glav govedi v hlevu, je na primer, cel dal) poslušal zanimiva predavanja in bil tudi na zaključni slovesnosti. Ko sem se z njim pogovarjal, mi je zatrdil, da ima samo 4 razrede osnovne šole, toda imel sem občutek, tla se pogovarjam z izobražencem. Zelo dobro pozna zgodovino in najnovejše tehnološke in gospodarske trende v kmetijstvu, hodi na predavanja prebira strokovni tisk itd. Pri nas pa očitno, še vedno mislimo, da bomo z dvemi ali petimi repi, dvema traktorjema in kritiziranjem vseh okoli nas, ki nam ne dajo živeti, preživeli in mislimo, da nimamo časa za takšne reči. Ne bo šlo tako, to je več ali manj jasno, toda očitno še ne vsem. Recimo, da so nas volitve in vsa ceremonija okoli njih popolnoma paralizirale in, tla bo drugič bolje. Vseeno pojdimo korajžno v novo leto.
Vaš župan Anton Jakopič
Praznovanje občinskega praznika smo združili z vseslovenskim posvetovanjem o zadružništvu
Celodnevno posvetovanje, ki so se ga udeležili strokovnjaki s področja, kmetijstva in in zadružništva iz vse Slovenije, se je končalo z osrednjo večerno proslavo občinskega praznika. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Igor Ahačevčič, so sodelovali poleg Godbe Dobrepo-\y -skoraj vse pevske skupine, ki delujejo v občini: Moški pevski zbor Struge, Moški pevski zbor Rafko Fabiani, Vokalna skupina Mavrica, Zagoriški fantje in Kvartet Beati.
Obiskovalci od drugod so na odru lahko
videli množičnost nastopanja in potrditev tistega, kar je že na dopoldanskem posvetovanju rekel nekdo od razpravljalcev, da se "nahajamo v dolini, ki je ima že od nekdaj odlične pevce".
Da pa v Dohrepolju znajo tudi kaj drugega, so dokazali odlični igralci dramske skupine "Scena", ki so uprizorili dva odlomka iz Jakličeve povesti "Nevesta s Korinja" v priredbi I )avida Jakopiča.
Prireditvi so dali posebno težo gostje, med katerimi je bil tudi podpredsednik vlade !\ Jan Podobnik, hči Frana Jakliča Ivka Sluga in drugi sorodniki ter vrsta uglednih gostov iz. Zadružne zveze in iz raznih slovenskih občin, ki so bili prisotni na celodnevnem posvetovanju o zadružništvu.
Župan Anton Jakopič je v svojem nagovoru najprej poudaril, da ni naključje, da je občina izbrala za svoj občinski praznik prav rojstni dan Frana Jakliča, saj je bil to rojak, ki je v svojem širokem delovanju zapustil neizbrisne sledi na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, po njegovi zaslugi je bilo Dobrcpolje pred sto leti na vrhuncu prizadevanj za napredek. Na kratko seje dotaknil tudi uspešnega prvega obdobja nove občine in na pragu drugega mandata izrazil upanje, da bo z dobro voljo in medsebojnim zaupanjem dobrepolj-ska občina uspešna tudi vnaprej.
Spregovoril je tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik. V svojem izvajanju se je v večji meri omejil na pomen zadružništva v preteklosti in v današnjem času.
O Franu Jakliču kot kulturniku in ljudskem pripovedniku pa je govoril prof. Milan Šuštar. Omejil se je na prvo obdobje nje-
govega ustvarjanja, v katerem je Jaklič upodabljal Dobrepoljce in prikazoval njihov tedanji način življenja v domačem, šegavem in sočnem jeziku, polnim ljudskih rekel in humorja. Za ponazoritev si je izbral nekaj krajših pripovedi, s katerimi je izredno pritegnil pozornost poslušalcev v dvorani.
V preddverju dvorane pa so si obiskovalci posvetovanja in zaključne prireditve lahko ogledali razširjeno razstavo Frana Jakliča Podgoricana, prikaz njegovega literarnega ustvarjanja in vsestranskega kulturnega in gospodarskega delovanja v Dobrepolju pred sto leti. Razstavo je za to priložnost pripravila etnologinja Anka Novak, ki je že sredi priprav na celovito razstavo Frana Jakliča in njegovega obdobja v zgornjih prosto-
OBVESTILO
Vse prebivalce občine Dobrepolje in zainteresirane obveščamo, da z januarjem 1999 začnemo na oblini Dobrepolje s pripravo prostorske planske dokumentacije, informiranjem obianov o zazidljivosti in pripravo lokacijske dokumentacije. Hkrati vas obveščamo, da s 4. 1. 1999 na občini Grosuplje prenehajo z dosedanjim delom glede urejanja prostora za območje občine Dobrepolje. Informacije strankam v zvezi z zazidljivostjo - vpogled v plan občine Dobrepolje, izdelavo lokacijske dokumentacije, urbanističnega mnenja in izdajo potrdil o zazidljivosti boste lahko dobili na občini Dobrepolje, Videm 35, pri Mojci Lovšin d.i.a.
Občinska uprava
rih Jakličevega doma.
Goste prireditve pa je župan občine povabil na prigrizek v prostore občine, kjer so članice Aktiva kmečkih žena spet pripravile okusne domače dobrote.
M. Steklasa
UŽNŠtvo \
V-
Prof. Milan Šuštar
KNJIŽICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Župan Anton Jakopič na zaključni prireditvi
Zadružništvo včeraj, danes, jutri
Vseslovensko strokovno posvetovanje o zadružništvu, ki je bilo na Vidmu 11. decembra, je po organizacijski kot tudi strokovni plati uspelo. Posvetovanje so pripravili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Zadružna zveza Slovenije in občina Dobrepolje, ki je dala pobudo in ponudila prostor ter organizacijo. Naletela je na ugoden odziv, saj se je zadružništvo znašlo v nekem prehodnem obdobju, iz katerega išče izhode na različne načine.
Kraj posvetovanja je bil vsekakor dobro izbran, saj je v Dobrepolju deloval Fran Jaklič, ki je bil pionir na tem področju, zadružništvo in posojilništvo seje najbolj razvilo v Dobrepolju prav po njegovi zaslugi. Posvetovanje o zadružništvu je bilo ob 130 -letnici njegovega rojstva primeren trenutek za posvet o tem, kako je bilo z zadružništvom v preteklosti, kako je sedaj in kakšne možnosti ima za prihodnost.
V okviru občine so se pri pripravljalnem in izvedbenem delu posveta poleg župana in občinske uprave najbolj udejstvoval Igor Ahačevčič, ki je bil tudi eden od predavateljev. Moderator posvetovanja je bil direktor Kmetijskega inštituta dipl.ing. in oec. Slavko Gliha.
Posvet je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, prisotne pa so nagovorili še župan Anton Jakopič, predstavnica ministrstva za znanost in tehnologijo Alijana Pogačnik in predsednik Zadružne zveze Slovenije dipl. ing. Peter Vrisk.
Po uvodnem delu so se vrstili referati. Prvi predavatelji so obravnavali zadružništvo v svojem začetnem obdobju. Tako je doc. dr. Stane Granda govoril o pomenu slovenskega zadružništva za ohranitev slovenske identitete, dr. France Adamič o razvojnem obdobju slovenskega zadružništva in njegovih nosilcih (referat je zaradi njegove odsotnosti prebral moderator), dipl. ing. Tadej Sluga o pisatelju Franu Jakliču in zadružnem gibanju, dipl. ing Igor Ahačevčič pa je predstavil zadružništvo v Dobrepolju. Dr. franci Avsec je predaval o značilnostih zadruge v slovenskem primerjalnem pravu, prof. dr. Matija Kovačič pa je
Na posvetovanju je bil prisoten minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj
poskušal pokazati aktualno problematiko zadružništva danes.
V popoldanskem delu predavanj je dipl. ing. Simon Toplak predstavil sedanje vodenje zadrug in nujnost prevzemanja večinskega deleža v predelovalni industriji. Ing. Leo Frelih je predaval o povezovanju blagovnih tokov kmetijskih zadrug. Zadnji predavatelj dipl. oec. Mihael Demšar pa je predstavil zadružne kreditne službe.
Med udeleženci je bil tudi Franc Potočnik, poslanec v parlamentu in predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Opozoril je na ne najboljši odnos do zadružništva v parlamentu. Po njegovem mnenju pa kmetijstvo brez zadružništva ne bo uspešno, vendar je v določenih krogih težko dokazati potrebo po njem.
Vsi referati bodo izšli v priložnostnem zborniku, ki bo izšel v začetku leta, zato v našem prispevku povzemamo le nekaj povzetkov, ki jih je bilo slišati na splošni razpravi ob koncu posvetovanja.
Dosedanje izkušnje so pokazale dobre in slabe strani zadružništva, na osnovi izkušenj je možno izbrati najboljši model. Sistem zadružništva ni bil nikoli do kraja in dovolj kvalitetno izpeljan. Vedno znova, posebno po vsaki večji politični spremembi, je nastopila kriza, ker nismo zastavili zadružništva sistemsko in celovito. V krizi smo tudi sedaj. Nekateri razpravljala so poudarjali, da je zadružništvo dopolnitev podjetništva in sooblikovalec socialnotržne
Poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo Franc Potočnik in moderator posvetovanja dipl.ing. in oec. Slavko Gliha
11 12^8
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Zadružne zveze
ekonomije tudi v Sloveniji, treba pa ga je razvijati v smeri evropskih izkušenj, kar vodi v lažje vključevanje v evropske povezave. Vsi skupaj od strokovnjakov, kmetov in politikov pa so poklicani, da se stvari rešujejo sistemsko.
Čeprav je bilo v razpravi slišati, da kmetje zaradi slabih izkušenj zadružništva ne sprejemajo za svojega in ga imajo še vedno za ostanek Kardeljevega sistema, so po drugi strani strokovnjaki menili, da je rešitev v tem, da ga najprej sprejmejo za svojega prav kmetje in da zadruge, kot se je izrazi Igor Ahačevčič, postanejo stična točka za vse člane. Od domačinov sta v razpravi sodelovala tudi ing. Jože Andolšek in župan Anton Ja-
Naš kraj
Delo OS
12/1998
kopic. Slednji je postavil nekoliko izzivalno vprašanje, na katerega pa ni dobil zadovoljivega odgovora: "Ali smo zmožni doseči, da bomo kupovali gnojilo po isti, in to primerno nizki ceni, v vseh zadrugah po Sloveniji? Ce smo zmožni tega, smo na pravi poti in bomo dosegli še marsikaj."
Vsekakor je posvetovanje načelo široko paleto odprtih vprašanj, slišati je bilo tudi nekaj takih trditev, ki bodo, po mnenju nekaterih razpravljalccv, terjala širšo razpravo v Zadružni zvezi v luči jutrišnje perspektive zadružništva.
M. Steklasa
S SLAVNOSTNE SEJE OBČINSKEGA SVETA V STARI
SESTAVI
"Lahko smo ponosni, da smo bili soudeleženi pri vzpostavitvi nove
smo lahko ponosni, da smo bili soudeleženi pri vzpostavitvi in delovanju te občine v njenem prvem obdobju. To je bil vsekakor najtežji mandat, saj je bilo treba vse na novo vzpostaviti, da je občina sploh lahko začela delovati. Kljub nekaterim razlikam, ki so normalne, smo se zavedali, da je naš skupni cilj napredek." Ob tej priložnosti se je posebej zahvalil celotni občinski upravi, saj je po njegovem nosila težo mandata.
Seveda pa je tudi zadnjo, slavnostno sejo, vodil predsednik občinskega sveta Brane Brodnik, ki je v svojem optimističnem nagovoru poudaril uspehe, ki so bili sad dovolj usklajenega delovanja. Njegov nagovor objavljamo v nadaljevanju.
Ker je bila slavnostna seja tik pred prvim praznovanjem občinskega praznika, je Ivan Grandovec pripravil obširen prikaz Jakličevega dela in njegovega prispevka k razvoju Dobrepoljske in Struške doline.
Gost zadnjega srečanja je bil Kvartet Bea-ti, ki je zapel nekaj pesmi in s tem prispeval k slovesnosti trenutka - zaključka nekega pomembnega obdobja.
M. Steklasa
Če smo že zamudili posnetek s prve seje, ker takrat naš časopis še ni izhajal, se oddolžimo na koncu mandata s skupinsko fotografijo članov občinskega sveta, kije bila posneta na zadnji seji.
Zadaj od leve proti desni: Stane Godec, Franci Žnidaršič, Jože Samec, Anton Novak, Igor Ahačevčič, Stane Škulj, Edvard Pogorele.
Spodaj od leve proti desni: Alojz Erčulj, Stane Jakič, Brane Brodnik, Zvonimir Zabukovec, Ivan Grandovec.
V vlogi svetnikov prvega občinskega sveta Občine Dobrepolje so se prvič sestali 27. decembra leta 1994, zadnjič 3. decembra letošnjega leta. Vmes 47 krat, če štejemo vse seje občinskega sveta, ki so bile sklicane v prvem štiriletnem mandatu nove občine.
Lahko bi obujali spomine na dolge in utrujajoče razprave, na bolj ali manj pikantne podrobnosti s sej, vendar to zdaj ni več pomembno. Na koncu štejejo le rezultati. In ti so tisti, ki dajejo temu občinskemu svetu in celotni občinski garnituri posebno mesto. Bili so ne le prvi, ampak tudi uspešni. Kljub velikim potrebam, ki vedno znova opozarjajo nase, je bilo v teh štirih letih v občini narejenega veliko, več kot je kdor koli lahko pričakoval.
Naj povzamem nekaj županovih misli, ki jih je namenil občinskim svetnikom ob zaključku njihovega mandata: "Vsi skupaj
Člani občinskega sveta skupaj z občinsko upravo. V sredini: Anton Rus, Anica Prijatelj, Mojca Lovšin, Marija Kramžar in župan Anton Jakopič (na fotografiji manjka Andreja Babic).
Nagovor na slavnostni seji ob zaključku mandata
Dobrepolje, 3.12.1998
Spoštovani gospodje svetniki, gospod župan in podžupan, delavke in delavci občinske uprave, člani nadzornega odbora in drugi prisotni!
Končujemo prvi, zato ga lahko imenujemo tudi zgodovinski, mandat nove občine Dobrepolje, ki je bila ustanovljena iz bivših krajevnih skupnosti Ponikve, Videm in Kompolje, ki so pripadale bivši občini Grosuplje in krajevne skupnosti Struge, ki je pripadala bivši občini Kočevje.
Ko smo se z veliko navdušenostjo in zavzetostjo zbrali na prvi delovni seji občinskega sveta, smo skorajda tekmovali, kdo bo odlič-neje izrazil našo voljo in pripravljenost, da do popolnosti spoštujemo demokracijo, delamo izključno v korist občine in njenih občanov, se v dobrodelne in občinske namene odpo-vemo svojemu honorarju in delamo brezplačno. Z iskrenostjo lahko rečemo, da smo marsikaj od tega tudi uresničili. Popolnoma človeško je, da so sem in tja stopili v ospredje privatni interesi, da je bilo včasih pomembneje, kdo je predlagal, kakor vsebina in sprejem odločitve in da nam je bilo pogosto več do govorjenja kot do poslušanja.
Ker smo delali, smo včasih delali tudi napake. Če pa pogledamo naše delo kot celoto, ga lahko nedvomno ocenimo kot prostovoljni in pozitivni prispevek svojemu kraju. Upam si trditi, da smo delali odgovorno in pošteno, takšna je bila tudi naša naravnanost ob vseh pomembnejših razpravah in odločitvah.
V štiriletnem mandatu se je premaknilo veliko stvari. V predvolilnem času, ki nas je spremljal ob zaključku mandata, so bile vse pomembnejše odločitve vsaj nekajkrat naštete in ob vsaki omembi je bil kdo zanje s ponosom zaslužen. Naj jih vsaj nekaj ponovno naštejem.
Kot najpomembnejšo in najbolj pozitivno v tem mandatu štejem odločitev občanov za samoprispevek. S tem, ko smo ga plačevali, smo dali svoj delež k izgradnji vrtca in učilnic za enoizmenski pouk in izgradnji cest v Strugah.
Velik zalogaj je predstavljal zagon nove občine v materialnem, formalnopravnem in organizacijskem pogledu ter ureditev vseh formalnih in vsebinskih zadev ob razdružitvi z obema bivšima občinama. Vesel sem, vsej zgodovini navkljub, da smo stroške zagona nove občine posredno vendarle pokrili iz izkupička delitvene bilance in nam je nekaj ostalo tudi za lovljenje koraka z razvitimi. Še pomembneje je, da so bili delitveni dokumenti sprejeti sporazumno in smo z bivšimi občinami ohranili prijateljske odnose.
Veliko delo je bilo začetega na sanaciji vodovoda, ki bo obremenjevalo vsaj še naslednji mandat, da bo tudi ustrezno zaključeno. Enako lahko rečemo za izgradnjo sistema kanalizacij, ki je manj priljubljen in še bolj zahteven projekt, ki bo trajal še veliko dlje.
Ko govorimo o cestah, lahko končno z veseljem ugotovimo, da bodo v naslednjih obdobjih že lahko večje naložbe usmerjene v obnovo in vzdrževanje kot pa v same modernizacije, saj ni več ostalo kaj dosti občanov brez asfaltne povezave do svojega doma.
Veliko je bilo tudi drugih investicij, odločitev in začrtanih poti. Napravili smo prve korake ali pa vsaj začeli razmišljati o varnosti naših otrok, o prostorih tako za mladino kot starejše občane, o izboljšavah bivalnega okolja, lepših in urejenih vaseh, pločnikih, zaščiti naravnih dobrin, o pridobitvah kot so lekarna, boljša knjižnica in podobno. Sprejeli smo prostorske ureditvene pogoje, skorajda dokončali postopke za sprejem zazidalnega načrta industrijske cone in določili novo lokacijo kamnoloma.
Nova občina je pozitivno vplivala na družbeno življenje, na delovanje šole in vrtca, vaških skupnosti, športnih in kulturnih dejavnosti, gasilstva, turistično usmerjenih aktivnosti ter na sploh na delo društev, zvez, organizacij, krožkov in drugih oblik prostovoljnih interesnih dejavnosti.
Da se ne bi napačno razumeli, ne govorim o zaslugah tega občinskega sveta, ne župana in ne občinske uprave. Govorim o pozitivnih
vplivih občine, za katero smo se skupaj odločili. Nespametno bi bilo prerekati se o tem, kateri instrument je v orkestru bolj pomemben. Vsak občan je prispeval svoj delež, naj bo pozitiven ali negativen, vsakdo sam ve za svoj namen in nosi svojo odgovornost. Vplivnejši ko je položaj, večja je tudi odgovornost.
Spoštovani, sklenimo ta del naše skupne poti kot prijatelji. Naj na koncu vsak od nas stopi korak nazaj v svojih pozicijah, pretehta svojo skromnost in vsi bomo lažje našli stvari, ki so nas in nas še vedno povezujejo in se izognili stvarem, ki nas po nepotrebnem delijo. Vesel sem, da sem lahko v tem štiriletnem obdobju skupaj z vami po svojih sposobnostih in znanju prispeval droben kamenček v našem velikem mozaiku.
Na koncu vam želim nazdraviti ob prvem praznovanju občinskega praznika, ki ga o' jamo v spomin na našega velikega rojaka, domoljuba, kulturnega in narodnega prosvetite-Ija in naprednega gospodarstvenika Frana Jakliča.
Lepo praznujte prihajajoče praznike! Tistim, ki prevzemate odgovorna mesta po zadnjih volitvah, pa čestitam ob izvolitvi in želim uspešno, koristno in odgovorno delo tudi vnaprej.
Predsednik Občinskega sveta: Brane Brodnik
Zahvala!
Ob zaključku mandata bi se rad zahvalil Mariji Kramžar, sekretarki občinskega sveta, za pomoč pri pripravah in sklicih sej, županu in članon. ,J občinske uprave pa za zgledno sodelovanje. Ravno tako bi se zahvalil gospe Mihaeli Steklasa, urednici Našega kraja, za redne obiske in korektno poročanje s sej.
Brane Brodnik
Predsednik občinskega sveta Brane Brodnik med slavnostnim nagovorom.
Nazdravimo še zadnjič kot člani sveta
Čas povolilnih analiz
Lokalne volitve so že nekoliko pozabljene, povolilne analize opravljene. Čeprav so vsakdanji pogovori vedno manj lokalno politično obarvani, vam nudimo še nekaj neobjavljenih podatkov o volilni udeležbi in o izidu županskih volitev.
1 Volišče	Udeležba v odstotkih	Palčar it. glasov	Ahačevčič št. glasov	Jakopič št. glasov
VIDEM 1	79,40	58	76	171
VIDEM 2	67,03	25	66	150
ZDENSKA VAS	83,62	7	56	82
HOČEVJE	84,81	7	5	51
OSORICA	80,84	16	45	74
PREDSTRUGE	75,81	40	82	158
KOMPOLJE	70,74	60	58	125
P0NIKVE1	62,70	26	84	45
PONIKVE 2	81,18	17	24	26
STRUGE	64,85	16	68	192
PREDČ. VOLIŠČE		4	4	11
VOLITVE PO POŠTI		0	0	7
SKUPAJ	72,72	276	568	1092
Rezultati volitev v občinski svet v naši občini precej izstopajo od povprečja v državi. Pri nas je s precejšnjo prednostjo zmagala SLS, medtem ko je v državi, če izvzamemo uspeh njihovih županskih kandidatov, opazno nazadovala, predvsem v primerjavi z državnozborskimi, nekoliko pa tudi z lokalnimi volitvami. Seveda nam izidi volitev ponujajo v do vrsto primerjav, mi pa se omejimo na občinsko raven. Če pri-rV |amo rezultate lokalnih volitev z letom 1994, opazimo tudi tu zanimiv preobrat. SKD, ki je bila leta 1994 na prvem mestu s 4 mandati, je tokrat pristala na zadnjem mestu s samo dvema mandatoma. SLS, ki je bila tedaj na tretjem mestu s 3 mandati, je letos pridobila kar 2. Tudi župana imamo iz vrst SLS. Primerjava se vsiljuje tudi pri drugih strankah. Rezultati so zgovorni, oceno prepuščamo bralcem.
V prihodnjem štiriletnem mandatu nas bodo v občinskem svetu za stopali naslednji svetniki:
SLS Slovenska ljudska stranka:
1. Kristina Shavvish
2. Alojzij Erčulj
3. Anton Rus
4. Ivan Grandovec
5. |ože Pugelj
SDS Socialdemokratska stranka:
1. Stane Jakič
2. Franci Žnidaršič
3. Darko Medja
LDS Liberalna demokracija Slovenije:
1. Alojzij Palčar
2. ]ože Klun
SKD Slovenski krščanski demokrati:
1. Janez Pavlin
2. Janez Kralj
M. Steklast
Politični utrip
Nedavna odločitev Ustavnega sodišča, da je bil na referendumu izglasovan večinski volilni sistem, ni bila le prvovrstna politična novica, ki ob nujni spremembi volilnega sistema, pomeni napoved velikih premikov na političnem prizorišču v eno ali drugo smer, ampak je verjetno ta odločitev povzročila še resnejšo povolilno analizo v vrhovih strank, ne glede na to, da lokalnih volitev ni mogoče enačiti z državnozborskimi. Drugi pokazatelj, na katerega bodo stranke odslej še bolj pozorne, bodo javnom nenjske raziskave. Čeprav te že nerazumljivo dolgo časa ne prinašajo opaznejših sprememb javnega mnenja, kažejo vsaj v enem delu premik in izpolnjujejo napovedi izpred dveh let, ko je SLS zapustila pomladni blok in vstopila v vladno koalicijo. Takrat je marsikdo napovedoval, da bo za vse slabo kriva prav ta stranka, sloves velike partnerice in predsednika vlade pa bo, tudi zaradi medijske obveščenosti, kakršno imamo 3 kjub skupnemu vladanju 3, ostal neomadeževan. In prav to se uresničuje. Če vsaj bežno sledimo poročilom in komentarjem v medijih, smo priča nenehnim zasmehovanjem in podcenjevanjem politikov ljudske stranke, ki so pri obrambi povsem nemočni in nebogljeni. Posledica vsega tega so tudi nedavni izidi lokalnih volitev, ko je SLS, če izvzamemo uspeh strankinih županskih kandidatov, precej znižala volilni uspeh v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami, nekoliko pa tudi z lokalnimi volitvami leta 1994. Medtem pa je LDS volilni izid v primerjavi z lokalnimi volitvami, precej izboljšala. Slišati je, da SLS že dobiva napovedano kazen za sodelovanje v vladni koaliciji. Tega se vsaj nekateri v stranki zavedajo, čeprav je drugo vprašanje, koliko je k zmanjašnemu ugledu pripomogla sama stranka s svojimi aferami in vprašljivimi političnimi potezami.
Obema koalicijskima partnericama pa je skupno to, da se zavedata neučinkovitosti vladanja, zato obe napovedujeta nujnost koalicijskega račiščevanja v mesecu januarju. Čeprav so se odnosi že nekoliko "razčistili" in omilili z neuspelim predlogom ustavne obtožbe proti predsedniku vlade, ki jo SLS ni podprla in neuspele interpelacije proti ministru Gabru, so odnosi še vedno napeti, saj je SLS podprla interpelacijo, odsotni pa so bili nekateri njihovi poslanci. Medtem ko SLS meni, da ni prišlo do kršitve koalicijske pogodbe, ji LDS očita prav to.
V takih okoliščinah je močno odmevala negativna ocena, ki jo je naši državi namenila komisija iz Bruslja. Priprava množice zakonov, ki so pogoj za vstop v EU, poteka zelo počasi. Med tem časom so uspeli spraviti skozi parlamentarno proceduro zakon o davku na dodano vrednost in zakon o trošarinah, ki bosta začela veljati julija prihodnje leto, pomenila pa bosta hkrati tudi porast življenjskih stroškov.
Kljub neučinkovitosti vladne koalicije pa se zdi, da se v družbi vse skupaj premika v smer, ki ustreza največji vladni stranki. To potrjujejo tudi že omenjene javnomnenjske ankete in vsakoletne raziskave slovenskega javnega mnenja. Tudi nekatere odločitve v parlamentu, do katerih sicer prihaja s tesnim izidom pri glasovanju, so vse prej kot ugodne za "pomladno" oziroma desnosredinsko opcijo.
M. S.
Prva seja občinskega sveta v novi sestavi
Kot določata občinski statut in poslovnik je prvo sejo OS v novi sestavi sklical dosedanji predsednik sveta Brane Brodnik. Seja je bila sklicana 9. decembra, glavna točka pa je bila konstituiranje novega sveta s potrditvijo mandatov in imenovanjem komisij. Na dnevni red pa je bil uvrščen tudi predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge.
Po poročilu predsednice OVK Mojce Bur-gar o poteku in izidu lokalnih volitev so bili potrjeni novi mandati. 'lakoj po soglasni potrditvi mandatov je Brane Brodnik predal vodenje seje županu Antonu Jakopiču, ki po spremembah zakona o lokalni samoupravi sklicuje in vodi seje občinskega sveta, vendar nima pravice glasovanja. Sam je ob prevzemu funkcije sicer dejal, da bo v prihodnje vodenje seje lahko prepustil kateremu od svetnikov ali podžupanu, ko bo ta izvoljen.
Pred imenovanjem komisij so svetniki po predstavitvi in razpravi sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega območja Predstrug. Mojca Lovšin in mag. Alenka lik f a k iz FAGG, kjer so izdelali zazidalni načrt, sta predstavili njegove glavne značilnosti, ki obsega tekstualni in kartografski del, slednji je izdelan tudi v obliki makete. V načrtu je planiranih do 130 manjših stanovanjskih parcel, predvidena pa je tudi možnost graditve skupnih javnih prostorov. Sicer pa bo javna razgrnitev osnutka v sejni sobi občine trajala en mesec po objavi v Uradnem listu, javna razprava, ki bo sledila razgrnitvi pa je predvidena za 19. januar ob 18. uri. Na njej bodo lahko udeleženci dobili podrobnejše obrazložitve, lahko pa bodo posredovali tudi svoje pripombe priprav-ljalcem projekta. Kar precej pripomb, predvsem na tekstualni del, smo slišali že na sami seji, vendar so se te bolj kot na vsebino nanašale na natančnost pri navedbi podatkov.
Tej točki je sledila izvolitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, to je komisija, katere člani so lahko le iz vrst svetnikov. Na osnovi predlogov, ki so jih predhodno posredovale stranke (Janeza Kralja SKD, Ivana Grandovca SLS, Staneta Jakiča SDS in Jožeta Kluna LDS), je župan predlagal Janeza Kralja, Ivana Grandovca in Staneta Jakiča, ki naj bi bil predsednik. Drugi predlog je bil v sestavi Janez Kralj, Jože Klun in Stane Jakič kot predsednik. Predlog je podal Alojzij Palčar. Po krajši razpravi je bil izglasovan prvi predlog z 10:2.
Izvoljena komisija si je nato vzela nekaj časa za posvet in izmed štirih predlogov za
tričlanski nadzorni odbor predlagala naslednje člane: Marijo Gačnik (predlog SLS), Staneta Škulja (predlog SKD) in Cvetko Kra-ševec (predlog SDS). Predlog je bil izglasovan z istim izidom. Pri tem je izpadla Marija Samec, ki jo je predlagala LDS.
Za statutarno-pravno komisijo, ki šteje pet članov, so bili potrjeni predlogi vseh strank. Komisijo tako sestavljajo. Franci Znitlaršič (SDS), Alojz Erčulj (SLS), Alojzij Palčar (LDS), Janez Pavlin (SKD) in Anton Jakopič kot župan.
Ker bo zaradi novega mandata občinskega sveta proračun ne bo sprejet pre koncem leta, so svetniki sprejeli sklep o začasnem financiranju javne porabe občine za leto 1999.
Tako je bil dnevni red prve seje novega sveta skoraj pri kraju, ostala so le še vprašanja in predlogi, ki so bili že na prvi seji precej številni. Naj navedemo samo nekatere. Svetnik ANTON PUGELJ je opozoril na nujnost ureditve nove avtolnisnc postaje v Strugah. Zupan mu je predlagal, naj pobudo posredujejo preko vaške skupnosti, da jo bodo lahko upoštevali pri proračunu.
STANE JAKIČ je predlagal, naj se na za-
četku novega mandata postavijo nekateri jasni kriteriji za naprej. Predlagal je, naj se v Našem kraju objavlja vse, kar se tiče gradbenih del v občini, ker je delo občine javno (evidenco objav za vsa dela, ki so ali niso objavljena v Uradnem listu; izbrane izvajalce del z opisom del ter nadzorni odbor; po opravljenem delu informacija o prevzemu del z navedbo časa garancije in ceno dela). Župan mu je obljubil, da bodo predlagano objavljali. Isti svetnik je zahteval celovito informacijo o dosedanjih aktivnostih v zvezi z novim kamnolomom na lokaciji Ponikve in proučitev možnosti večje propustnosti vode v času poplav v Predstrugah. Po županovih besedah bo problematika kamnoloma na dnevnem redu ene od nasledj ') sej, reševanja problema poplav pa je doi^.V ročna naloga. Stane Jakič je tudi predlagal razgovor pri upravljalcu ceste skozi naselje Zdenska vas, da bi dosegli znižanje brežine pri mostu. Zupan je zagotovil, da bo to poskušal urediti. Ni pa bil sprejet sklep, ki ga je prav tako predlagal Slane Jakič, da bi se sredstva od prodaje nepremičnin uporabila namensko za vas, kjer se je opravila odprodaja, ker je problem večplasten in ga bo potrebno proučiti, sicer pa bo o sredstvih v vsakem primeru odločal občinski svet.
ALOJZIJ PALČAR je napovedal prihod predstavnikov vaške skupnosti Cesta na razgovor z županom o projektu maškar. Izvedba naj bi bila pod okriljem TD Podgora. IVAN GRANDOVEC, ki je bil na sestanku upravnega odbora Kulturnega društva, je prišel na dan z informacijami, ki jih jcf^V bil na sestanku. Tim je bila izražena pobuda, da se ponovno oživi projekt zagoriških "mačkar" v organizaciji KD. Po krajši raz-
Člani novega občinskega sveta. Od leve proti desni: Janez Kralj, Janez Pavlin, Franci Žnidaršič, Darko Medja, Anton Jakopič (župan), Stane Jakič, Kristina Shavvish, Jože Klun, Jože Pugelj, Alojzij Palčar, Alojz Erčulj, Ivan Grandovec in Anton Rus.
pravi je bil sprejet predlog, naj se sestaneta obe turistični društvi skupaj s KI), kjer naj se dogovorijo in sestavijo plan, na osnovi katerega se bo lahko financiralo.
Na pripombo A. PALČARJA, da je bilo letos na Cesti slabo splu/eno, je župan podal nekoliko obširnejšo informacijo o tem problemu. Glede cest smo v nekem prehodnem obdobju. Do zdaj so bile krajevne ceste v pristojnosti vasi, občina je zagotovila le pluženje. V prihodnje bo treba zadeve doreči in razčistiti ter jih ustrezno finančno ovrednotiti.
Na trenutke polemična seja se je ponov-
no razvnela ob informaciji svetnika Alojzija Palčarja, da bo seje sveta snemal za lastno uporabo. To je utemeljeval s tem, da so seje javne. Zupan in večina svetnikov je temu odločno nasprotovala in na koncu izglasovala, da posamezni člani sveta nimajo pravice snemati, ker je posnetke možno zlorabljati. Dejstvo, da so seje javne, pomeni, da imajo pravico prisostvovati mediji in tisi i občani, ki se najavijo na sejo pod pogoji, kot so določeni po statutu občine. Vsakdo pa ima pravico do poslušanja uradnega posnetka.
M. Steklasa
\ Vod za gozdove Slovenije - drevesne vrste in njihove bolezni
BUKEV - Fagus silvatica - "mati gozda"
Kot ste lahko razbrali iz predhodnih člankov na temo gozdarstvo v glasilu Naš kraj, je na območju Krajevne enote Dobrepolje najpogosteje zastopana drevesna vrsta bukev. Njen delež krepko presega
30 %. Zato jo bomo predstavili nekoliko podrobneje, obenem pa tudi nekatere dejavnike, ki jo ogrožajo ter najpogostejšo napako lesa t. j. rdeče srce.
Razširjenost:
Bukev je po naravi razširjena po vsej zahodni in srednji Evropi, sega pa tudi v južno Anglijo in južno Skandinavijo. Na severu je drevo nižin, na jugu pa izrazito gorsko drevo, ki ',c",j tudi do gozdne meje. . 'Sloveniji je najbolj razširjena drevesna vrsta. Ni jo samo v poplavnih gozdovih in v nižjih legah gričevja, kjer je nevarnost pozeb. Tvori tako mešane gozdove ( z gradnom, belim gabrom, jelko, smreko...) kot tudi čiste sestoje-
Ekološke zahteve:
Bukev potrebuje dovolj vlažno podnebje z najmanj 600 mm letnih padavin ( submon-tansko). Zato ne uspeva v suhih celinskih področjih. Zahteva vsaj 5 mesecev rastne dobe, to je več kot smreka.
Bukev je izrazito senčna drevesna vrsta. Le jelka in tisa še bolje prenašata zasenčenost. V mladosti tvori senčne liste in zato ni primerna za nasade na golih površinah.
Bukev raste tako na kislih kot bazičnih tleh. Najbolj ji prija na apnencu, kjer razvije tudi boljšo kvaliteto ("apnenec stegne bukev"). Korenine ima globoke in močno razvejane. Bukev doseže višino do 40 m in premer debla do 2m. Ima zelo veliko regeneracijsko moč, tako da močno odganja tudi iz panja. Doseže starost tudi do 600 let.
Ogroženost:
Bukev je občutljiva na pozne spomladanske in zgodnje jesenske pozebe. Posebno za mlajše in slabo negovane sestoje sta nevarna sneg
in žled. Občutljiva je tudi na ožig debla, kjer pride do opeklin.
Od insektov sta najpogostejša škodljivca bukov rilčkar skakač in majski hrošč ( posebno v preteklosti), ki ne povzročata večje gospodarske škode. Posledica obžiranja listov je zmanjšanje prirastka.
Rdeče srce:
Je najpogostejša napaka lesa pri bukvi. Natančen vzrok in začetek tega pojava še danes ni popolnoma pojasnjen. Tvorba rdečega srca je fiziološki pojav, ki se začne najpogosteje v starosti 90- 140 let. Velika razlika v starosti, ko začne rdeče srce nastajati, nas vodi k sklepanju, da vplivajo poleg starosti na pojavnost rdečega srca še drugi dejavniki.
1. Začetek nastanka rdečega srca in njegova velikost sta rastiščno pogojena. Delež lesa z rdečim srcem je večji na silikatni ( kisli) matični podlagi in se povečuje z nadmorsko višino. Na apnenčasti matični podlagi se delež rdečega srca z nadmorsko višino zmanjšuje.
2. Rdeče srce ima vzdolž debla vretenasto obliko: z višino debla se povečuje in potem od določene višine naprej spet zmanjšuje.
3. Obstaja tudi povezava med velikostjo krošnje in delžem rdečega srca. Drevesa z majhno krošnjo ( posledica slabo redčenih sestojev ) imajo večji delež rdečega srca.
4. Na območjih z bolj onesnaženim zrakom ( lokalne imisije ) je delež rdečega srca večji.
Individualnost bukve glede pojava rdečega srca je izredno velika. Vsi znaki, ki vplivajo na pojav in velikost rdečega srca, še vedno niso dovolj zanesljivi, da bi z njimi natančno napovedali, ali je v nekem drevesu rdeče srce in kolikšen je njegov delež v deblu.
Kakšne ukrepe naj uporabimo v gozdu, da bi vodili k čim manjšemu deležu rdečega srca?
Najpomembnejši in praktično edini ukrep je intenzivno redčenje, t. j. zgoden začetek in pogosto vračanje. Tako dobimo željeni premer debla pri nižji starosti. V intenzivno redčenih sestojih so krošnje dreves večje in bolj simetrične, kar vodi k manjšemu delu rdečega srca. Simetrične krošnje so manj ogrožene zaradi poškodb, ki so pomemben dejavnik pri tvorbi rdečega srca.
V boju proti rdečemu srcu nimamo pravega orožja in lahko le upamo, da bo trg zmanjšal cenovne razlike med rdečo in belo bukovino, saj je rdeče srce, dokler je zdravo, le estetska napaka, ki ne zmanjšuje tehničnih lastnosti lesa.
Bukev je torej vrsta, ki je zmožna proizvajati visokovreden les. Ima sorazmerno malo škodljivcev in bolezni, ki bi povzročali veliko gospodarsko škodo.
Bukvi velikokrat pravimo kar "mati gozda" , saj je njen vpliv na tvorbo tal zelo ugoden.
Vodja KE Dobrepolje
Andrej Andoljšek, dipl. ing.
Ker se bliža čas praznikov, naj vsem bralcem glasila Naš kraj zaželim v imenu Zavoda za gozdove, Krajevne enote Dobrepolje vesel Božič , v Novem letu pa obilo sreče, zdravja in zadovoljstva.Enake želje izrekam tudi uredništvu glasila Naš kraj.
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA -INŠTITUTZA GOJENJE GOZDOV
AREAL NARAVNE RAZŠIRJENOSTI VRSTE FAGUS SILVATICA V EVROPI (po RUBNER-ju)
Projekt "Korenine slovenske identitete" je sredi prve faze
S projektom "Korenine slovenske identitete" smo vas seznanili že v prejšnji številki. Naj na kratko ponovimo, da gre za projekt, ki ga vodita Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Vlada Velike Britanije oziroma njen Know How Fund.
V letih 1995/96 je bil že uspešno izveden podoben projekt "Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine", zdaj pa je v izdelavi projekt, ki dokončno zajema 14 občin, med katerimi je tudi Dobrepolje, koordinator pa občina Ribnica. Projekt dobiva mednarodni značaj inje po metodologiji podoben tistim, ki jih izvajajo znotraj Evropske skupnosti, kar je v času našega povezovanja v sodobne evropske zveze še posebno pomembno. Vključuje turizem in temelji na tem, da se naravna in kulturna dediščina na določenem področju ponudi na ogled domačim in tujim turistom. Celotno podobo lahko pripravljala dobijo le ob sodelovanju z domačini, ki dobro poznajo svoje območje. Obenem pa je to zanje priložnost, cia se vključijo v turistično ponudbo, s čimer dobijo možnost dopolnilnega dohodka.
Projekt "Korenine slovenske identitete" je trenutno v prvi fazi, ki bo potekala do juni-
ja 1999. V tem času imajo pripravljala namen od lokalnih skupnosti zbrati najboljše predloge, ki jih bodo v drugi fazi, ki bo končana v mesecu decembru 1999, selekcionirali in izmed večjega števila zbrali okrog 30 takih, ki lahko nudijo kar najbolj zanimivo paleto zanimivosti naravne in kulturne dediščine tega območja. Končni izdelek bo promocijski material v obliki brošure, ki bo v kar najbolj privlačni obliki predstavila najbolj reprezentativne zanimivosti območja, pri čemer naj bi bil več ali manj pokrit celoten prostor projektnega območja.
V okviru prve faze so se v mesecu decembru koordinatorji in snovalci projekta sestali s predstavniki turističnih društev, lovcev in društva kmečkih žena iz občine Dobrepolje. 16. decembra pa so bili na posvet vabljeni vsi tisti občani iz občine, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo možnost dopolnilne dejavnosti.
SKD       SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OO SKD DOBREPOLJE - STRUGE
Vsem volivkam in volivcem se zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga izkazali na lokalnih volitvah. Prepričani smo, da bomo v naslednjih štirih letih vaše zaupanje upravičili, kajti tako kot doslej, bomo v občini delovali v skupno
dobro.
Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljene božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto 1999.
SDS
Spoštovanim volivkam in volivcem SDS se iskreno zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga dali na volitvah.
Ob zaključku leta vam želimp vesele božične praznike z obilico zadovoljstva, v novem letu 1 999 pa zdravja, osebne in družinske sreče ter uspehov pri vašem delu.
OO SDS Dobrepolje
Ob odsotnosti predstavnikov iz Velike Britanije je sestanek vodil Marko Koščak, ki je udeležence seznanil z zasnovo in cilji projekta ter s ponazoritvami predstavil do sedaj opravljeno delo. Ob ogledu brošure in diapozitivov že končanega projekta "Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine", so zainteresirani dobili še boljšo predstavo o kriterijih in ciljih projekta.
Drugi del sestanka je bil namenjen raz govoru, v katerem so udeleženci predstavili svoje interese, ki bi jih bilo možno realizirati kot njihovo dodatno dejavnost v okviru omenjenega projekta. Od večjega števila povabljenih seje sestanka udeležilo 14 obiskovalcev. Razgovor pa je pokazal, da so to činoma tisti občani, ki jih zanima turizcTn oziroma dodatna dejavnost v okviru projekta in sc želijo v danih možnostih tudi s tem ukvarajati.
V mesecu aprilu je načrtovan sestanek za občine Velike Lašče, Ribnica, Dobrepolje in Sodražica, ki sestavljajo eno od štirih enot celotnega projektnega področja. Na dnevnem redu bo izbira predlogov, ki bodo dovolj kvalitetni za objavo v promocijskem materialu. Po tem sestanku bomo lahko poročali 0 konkretnejših predlogih iz teh štirih občin.
M. Steklasa
Spoštovane občanke in r"^ občanil
Za nami so druge lokalne volitve v novejši slovenski
zgodovini. Kot kandidat za župana se vsem, ki ste mi zaupali svoj glas, od srca zahvaljujem za podporo. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali v predvolilnem boju in skupaj z mano snovali varčnejšo, bolj strpno in v gospodarstvo usmerjeno dobrepoljsko prihodnost.
Igor Ahačevčič
Projekt "Urejena domačija '98" se je končal s koncertom Franca Miheliča
Projekt, ki je bil na kratko poimenovan "Urejena domačija '98" je bil že tretje leto uspešno realiziran. Letošnja zaključna prireditev, bila je v soboto, 21. novembra, je ponovno dokazala, da je akcija dosegla svoj namen.
Prireditev je vodil predsednik Turistične-y ■ Jiuštva Slane Skulj, o pomenu letošnje a. ije m njenih posebnostih pa je spregovorila Blanka Bartol. Med koncertom Franca Miheliča, ki je izdatno pripomogel k veselemu razpoloženju, so člani Turističnega društva in ocenjevalne komisije podelili skupno 12 nagrad. Sest nagrad ocenjevalne komisije pa je pred podelitvijo strokovno utemeljila Blanka Bartol. V okviru akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista je Turistična zveza Slovenije v letošnjem letu podelila priznanja ludi najlepše urejenim gasilskim domovom. To lepo priznanje je dobilo ]'(il) Kbmpolje, na prireditvi pa jim ga je podelil predsednik (iasilske zveze Jože Lenarčič.
( >1> zaključku letošnjega projekta TD Do-bjgpolje lahko poudarimo vsaj dve stvari.
''no bolj je opazno, tla vlagamo vse več pozornosti urejenosti svojega bivalnega okolja, kar priča tudi veliko število izbranih kmetij in stanovanjskih hiš, saj jih je bilo letos izbranih že okrog 50 v celotni občini, l/ostrujejo in izpopolnjujejo se tudi kriteriji ocenjevanja, z njimi pa se izboljšuje tudi naš odnos do bivalnega okolja. Zanimanje za projekt pomeni tudi polna dvorana
Jakličevega doma na zaključni prireditvi, ki jo je organiziralo Turistično društvo in tako dokaj zahteven projekt pripeljalo do zabavnega in zanimivega konca.
M. Steklasa
Nagrade so prispevali naslednji
sponzorji: K0VIN0USLUGA
d.o.o. Predstruge,
Žaga P0G0RELC Edo in Marija
Podtabor, VVoodtrade d.o.o.
Predstruge,
Vrtnarija JERKIN Videm, LEDONA d.o.o. Kompolje, Gostilna VODIČAR-Brdavs Videm, ŽITO Ljubljana, TRGOJAN d.o.o. Videm, Cvetličarna LILIJA Videm, ENDOVITAL d.o.o. Predstruge, KOLINSKA Ljubljana, ZVEZDA Ljubljana.
Vsem se kot predsednik TD Dobrepolje za pomoč iskreno zahvaljujem.
Stane Škulj
Na fotografijah so trije dobitniki prvih nagrad: prvo mesto ocenjevalne komisije za najlepše urejeno stanovanjsko hišo je pripadlo Srečku Ferkulju iz Strug, občinstvo pa je prvo mesto prisodilo Bojanu Zabukovcu iz Predstrug. Prva nagrada občinstva za najlešo kmetijo pa je prišla v roke Antonu Jakopiču iz Podpeči.
If-m p<— .j/mm jap» i
PGD Kompolje prejema priznanje za najlepše urejeni gasilski dom
Sejem bil je živ...
Pri cerkvi Sv. Nikolaja v Podgori smo tudi letos vaščani in člani Turističnega društva Podgora organizirali adventno-Miklavžev sejem, ki je Dobrepoljcem naznanil, da so božični in novoletni prazniki pred vrati.
Povabilu na sejme se je odzvalo veliko sej-marjev, ki so prišli celo iz Celja. Navdušeni so bili nad pokritim sejemskim prostorom, dobrim vzdušjem in organizacijo.
Stojnice so bile polne adventnih venčkov, različnih vrst aranžmajev, drobnih dekorativnih predmetov in drugih izdelkov, ki so aktualni za predpraznične dni. Z veseljem smo lahko ugotovili, da je v zadnjih letih na tem področju veliko novosti in da domišljija ne pozna meja.
Letos so svoja adventno-božična darila in voščilnice razstavljali in prodajali tudi otroci iz Podgore, ki so jih pripravljali na "otroški delavnici" pod vodstvom mentorice Jadranke.
Hladen dan ni presenetil organizatorjev, ki
so poskrbeli, da so se številni obiskovalci sejma pogreli s toplimi pijačami. Čutiti je bilo idilo prijetnega predprazničnega vzdušja.
Točno ob napovedani uri je gospod kaplan blagoslovil adventne venčke, ki nam bodo krasili domače okolje in nas spominjali na prihajajoče praznike.
Veliko navdušenje med otroki in starejšimi je bilo, ko je iz cerkve prišel Miklavž v spremstvu angela in parkeljnov, ki so zganjali svoje norčije. Sprehodil se je po sejmu, obdaroval otroke s sladkarijami in jih povprašal o njihovi pridnosti.
Pri nakupih obiskovalcev se je poznalo, da je prva adventna nedelja, ko prižgemo prvo svečko na adventnem venčku, saj je le teh hitro zmanjkovalo.
Številni obiskovalci sejma so bili največje priznanje organizatorjem za njihovo zavzeto in požrtvovalno delo. Vsem se za obisk iskreno zahvaljujemo.
Marija Kastelic
Organizatorji so bili z obiskom zelo zadovoljni
Miklavž je obljubil, da se vidimo prihodnje leto
Sejma ni brez naj m I jaši h
Podgorski adventno-Miklavžev sejem, ki je bil tudi letos na prvo adventno nedeljo, je sad dela najmlajših do najstarejših vaščanov. Vsako leto vas že nekaj dni prej zaživi v nekem posebnem prazničnem pričakovanju. In prav nič drugače ni bilo letos.
27. novembra zvečer je Primožcva delavnica v Podgori, kot se ji reče po domače, povsem spremenila svojo podobo. Za en večer so jo "zasedli" podgorski otroci in njihovi straši pj •( vodstvom mentorice Jadranke Kastelic. L .. izdelki, ki so bili narejeni tisti večer, so bili drugačne vrste, kot smo jih vajeni videti v takih delavnicah. Otroci so delali raznovrstne okraske za jelko. Okrog delovne mize se je zbralo 23 šolarjev, mlajših in nekoliko starejših, pa tudi takih, ki so komaj videli čez rob mize. Pogum so jim dajali njihove mamice in očki, ki so jim pomagali pri delu. Vsi skupaj so pozorno sledili navodilom mentorice Jadranke in če komu ni šlo preveč dobro od rok, so jim priskočili na pomoč asistenti Tc-ja, Mateja in Peter. Materiala so imeli dovolj, priskrbeli so jim ga vaščani. Pred nami so nastajali privlačni okraski iz papirja, mavca in kartona in že se je dalo predstavljati, kako lepa bo jelka, ki naj bi jo naslednjo nedeljo postavili sredi vasi na sejmu. v
Po tako delavnem in ustvarjalnem del i -' sledil zabavni del večera, za katerega ni nikoli problem, kako ga izkoristiti, če je v bližini Peter s svojo kitaro, ki zna tako pritegniti najmlajše. Tudi tisti večer so zapeli, zaigrali in zaplesali, vmes pa se posladkali s slastnimi čokoladnimi ježki. Tako je bilo pozno v noč. Potem pa je bilo treba spat, kmalu bo namreč nedelja, ko naj bi Podgoro in njihove otroke obiskal Miklavž ...
M. Steklasa
Vsako leto otroci težko čakajo na /Miklavža. /Mamica mi je povedala, da se bomo v petek zvečer zbrali v /Markovi mizarski delavnici v Thdaori. Kupila sem si čopič in lepilo. /Moj prijatelj /Mark mi je posodil barvo, da sem lepo pobarvala božično zvezdo in /Miklavža iz modilirane mase. 5 Špelo sva izdelali anaelčka iz papirja. /Marko nam je vse izdelke premazal z lakom. Naredili smo še nekaj barvnih okraskov. Jadranka in Teja sta nam razdelili čokoladne ježke in sok. Ko smo se posladkali, smo zapeli in zaplesali ob Petrovi kitari.
Jasna Kastelic, Z. razre
'.red
Naš krai
Prireditve
12/1998
13
DRAGI MlfCL/^s/Žl JAT.  AEM VCROMRA.
dona 6cm ma vidmu, moja 5tara mama je 9/la  dom/a vpod-. pcc/. v/cgicatsem pridna. mami in OČI STA zelozeuo ve5ela -icersem   pridna. kadar sem   poredn/m Ml je hudo z/sradi mam\ge. p rineš i n svinčnik, zveze k.;  barbikd im torbo.
VE ROM^A ZAJETC 4. B
Otroci so pozorno sledili navodilom mentorice
Adventni sejem v Ponikvah
29. novembra po maši je vaški venter v Ponikvah spet oživel. Napolnili so ga obiskovalci adventnega sejma, ki so ga pripravili učenci PŠ Ponikve pod vodstvom prizadevnih učiteljic.
Težko je verjeti, da tako malo učencev, kot jih je v Ponikvah, lahko naredi toliko toliko lepih in raznovrstnih izdelkov, saj je bilo na stojnicah mogoče kupiti poleg adventnih venčkov, okraske za božična drevesca, domiselno izdelan nakit, poslikane kozarce, voščilnice, drobna darila in okusno domače pecivo. Slednjega je v trenutku zmanjkalo, pa tudi stojnice z drugimi izdelki so se hitro praznile. Letos so se šolarjem pridružili tudi domači gasilci, ki so nakupovalcem postregli s čajem in kuhanim vinom, da so se lahko kljub mrazu nekoliko zadržali.
Prijazen dogodek v Ponikvah, na katerega smo se že dodobra navadili v tem času, pomeni lep uvod v adventni čas.
M. Steklasa
Po maši se je prostor napolnil z obiskovalci
Delo jim je šlo dobro od rok
Gasilci so poskrbeli za toplo pijačo
Naš krai
Iz društev
12/1998
Iz Planinskega društva
Ob izteku leta se običajno delajo "inventure" in dokončajo programi aktivnosti za bodoče leto. Iz "Programa letošnjih pohodov" je pred nami le še vzpon z baklami na Kamen vrh v soorganizaeiji s TD Podgora.
Na letošnjem oktobrskem pohodu po Lavričevi poti v organizaciji PD Šentvid nas ni spremljalo običajno jesensko sonce. Tradicionalno pa imajo ob zaključku razgibane poti; dvakrat preko potoka Temenica, Felič vrh, Pristava, Gradišče prijetno srečanje ob lično preurejeni koči pod cerkvico sv. Nikolaja.
Tradicionalna bodo tudi oktobrska srečanja mladine našega MDO pri Sv. Ani. Letos je Zdenka Mihelič odlično vodila ekipe iz PD Kočevje, Ribnice, Loškega Potoka in Sodražice. Računamo, da se jim pridruži mladina vseh društev.
Tudi kočevski planinci ne držijo križem rok. V oktobru so odprli kočevsko pot, ki je izjemno obsežna (za tri dni hoje) ter predstavljena preko slik seniorja PD Ivana Prezlja dipl. ing s čudovito panoramo. V celoti je označena, opremljena s smernimi in ob-vestilnimi tablami, dnevnikom, žigi ... Otvoritev je PD s predsednico Mileno Vlašič organiziralo ob koči PD, ki jo razširjajo. Novi, večji del od obstoječe koče je viden na levi strani slike.
Isti dan so odprli tudi 50 m dolgo plezalno pot pod gradom Fridrihštajn, opremljeno s 53 klini in 58 m jekleno vrvjo. Poleg umetne plezalne stene v športni dvorani Ribnice, je za učenje plezalnih veščin med najbližjimi.
Na željo številnih prizadevnih članov društva, ki redno skrbimo, da je naša koča odprta, se bo notranjost estetsko uredila. Menjali bomo dotrajano peč, štedilnik ter opremili kočo z ustreznimi omarami. Posodobiti moramo tudi zunanjost z zidanim varnim kuriščem; tudi za ev. peko in streho za shrambo klopi v zimskem obdobju.
Lahko že ugotavljamo, da je sistem ekološko čiste solarne energije, ki sem uvedel in priskrbel ob koncu 1.1995, kar v redu. Lepo služi za razsvetljavo, glasbo kot za črpanje vode iz rezervoarja. Le s črpalko "Palček" IMP so težave, profesionalnejše pa so večkratno dražje.
Pretiranega zanimanja za tečaje planinskih vodnikov še ni. Pogoj je ustrezna starost, psihofizična kondicija ter več vzponov v visokogorje. O programu aktivnosti v zadnjem letu tega tisočletja kasneje.
Vsem občanom Dobrepolja, zlasti vsemu članstvu PD Do-brepolje pa kar največ sreče in prijetnega počutja v novem letu 1999
Predsednik PDD Alojz Nučič
Obisk evropske razstave malih živali
V češkem mestu Brno je bila od 20. do 22. novembra letos razstava malih pasemskih živali. Tja nas je iz našega društva na ogled živali odpotovalo sedem, skupaj s člani društev iz Kamnika, Domžal, Ormoža in Ptuja. Bil je poln avtobus navdušenih gojiteljev in občudovalcev ter tudi občudovalk malih živali.
Odpotovali smo v petek zvečer ter v soboto ob osmih zjutraj prišli na mesto razstave. Sam ogled je trajal tisti dan do šestih popoldan, nato smo odšli v hotel na večerjo in prenočevanje. Drugi dan, torej v nedeljo, smo si šli ogledat še preostali del razstave, ki jo prejšnji dan nismo videli. Vsaj jaz in še nekateri nismo videli vsega prvi dan, zaradi premalo časa in zelo velikega števila razstavljenih živali.
Uradno je bilo razstavljeno 14.010 različnih živali, od tega največ kuncev 5644, golobov 5144, perutnine 3003 ter 219 drugih živ,-V Med vsemi so se mi zdele lepe lisice s svojim svilenkastim krznen -. Mojo pozornost pa je pritegnil tudi izredno velik in močan oven. Na razstavi pa so bili še dihurji, nutrije, morski prašički, koze, ovce, race, gosi itd.
Nas so seveda najbolj zanimali kunci. Pri teh kletkah smo se ustavljali najdlje in strokovno ugotavljali njihovo kvaliteto in lepoto. Tudi kupili smo štiri pare, čisto nove pasme, tako da smo spet povečali število vrst živali v našem društvu. Cene živali so bile zelo različne, tudi
do 200 DEM so bili posamezni primerki. Nemci, ki so tam razstavljali, so diktirali precej visoke cene, so se pa našli tudi cenejši primerki, tako da le nismo prišli domov praznih rok. Štajerci in drugi so kupovali predvsem golobe in perutnino. Bilo je mnogo lepih primerkov, pa še cenejši so bili od kuncev.
nadaljevanje na str. 20
Naš kra
Iz društev
12/1998
15
Medobčinsko srečanje DPZ Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje v Grosuplju
Sobota, 21. november, 1998, je bil lep, hladen novembrski dan, s soncem obdarovan. Takega so sprejele vse udeleženke medobčinskega srečanja kmetic v Grosuplju.
DPZ Sončnica iz Grosuplja so bile gostiteljice srečanja. Pripravile so veliko domačega peciva in drugih dobrot ter raznih zanimivosti v Grosuplju.
Sprejem je bil v gostilni Zofka v Šmarju-Sap. Na srečanje je priš-\ 130 članic iz treh društev DPŽ. Nato smo se odpravile v podjetje Guma. Tam nas je pozdravil direktor g. Košak in nam razkazal proizvodnjo, na koncu pa so nas pogostili še s pijačo in s prigrizki. Marsikatera ni vedela za bogato obloženo trgovino. Udeleženke srečanja so tako nakupovale, kot bi prišle v tujino. Kajti res imajo pestro izbiro in tudi ugodne cene. Vsaka udeleženka je bila tudi obdarovana. Po ogledu smo se odpeljale v cerkev Sv. Mihaela. Tam pa je za nas daroval sv. mašo g. kaplan Žagar. Povedal je zgodovino grosu-
II
peljske župnije in nas povabil v župnišče na prigrizek s pijačo. Udeleženke so bile zelo zadovoljne, kaplanu pa najlepša hvala.
Dan se je povesil v popoldan, začela je pihati hladna burja. Odpeljale smo se na Gašperjevo kmetijo na Zg. Slivnico. Tam nas je pričakala mlada gospodinja Agata Novak. Postregla nas je s kuhanim vinom in domačimi dobrotami. Popeljala nas je v zelenjavni rastlinjak in nam razložila postopek pridelave zelenjave. Poslovile smo se in se odpeljale nazaj na Sap k Zofki, kjer nas je pričakal harmonikar Zlatan.
Predsednica DPŽ Sončnica Stanka Ahlin je pozdravila udeleženke in popestrila srečanje s kulturnim programom. V narodni noši pa je gospa Tončka Miklič obdarovala vse udeleženke z ročno poslikanimi svilenimi šali umetnice Beti Trontelj.
Po okusnem kosilu smo še zapele in zaplesale. Zunaj je začelo snežiti. Z lepimi spomini smo se odpeljale domov.
Vsem, ki ste omogočili srečanje, se i/, srca zahvaljujem, ker pa so letu že dnevi šteti, vam iz srca želim srečno, zdravo novo leto, 1999!
Predsednica DPŽ Sončnica Stanka Ahlin
Fotografiji sta z medobčinskega srečanja kmetic
Iskrene čestitke gospe Mihaeli Steklasa, urednici "Našega kraja", predsednici DPŽ Mariji Nučič ter gospodu županu Jakopiču. Veliko uspehov še vnaprej in medsebojnega razumevanja.
Srečno! Stanka Ahlin
Daroval-a sem kri
S temi besedami se lahko pohvalijo krvodajalke in krvodajalci, ki so darovali kri v letu 1998 na krvodajallskih akcijah v Ivanč-ni Gorici dvakrat, Šentvidu pri Stični, Dobrepolju in Grosuplju. Krvodajalske akcije je organiziralo Območno združenje Rdečega križa Grosuplje 29. aprila in od 24. do 27. novembra.
Te preproste besede izražajo veliko dejanje, darovati del sebe ni merljivo z denarjem. Vse premalo se zavedamo te resnice in dejstva, da bi veliko ljudi ne bilo med nami, morda celo naših najbližjih, če bi ne bilo teh dobrih ljudi - krvodajalcev.
Organizatorji na krvodajalskih akcijah ugotavljamo, da nekateri vodstveni delavci, predvsem novodobni zasebniki in podjetniki, ne dovolijo svojim delavcem, da bi se udeležili krvodajalske akcije. Iz dolgoletnih izkušenj lahko trdimo, da zaradi udeležbe delavcev na krvodajalskih akcijah ni propadlo še nobeno podjetje, ampak so bili za to drugi razlogi.
Na splošno smo imeli letos več krvodajalcev kakor lansko leto, predvsem v občini Dobrepolje, za kar se krvodajalcem in delodajalcem še posebej zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem za darovano kri, občankam in občanom občine Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje pa želimo vesele praznike ter zdravo in srečno novo leto 1999.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE že tretje leto organizira vseslovensko akcijo zbiranja sredstev, ki je letos potekalo pod sloganom "Kadar boli življenje". Na ta način se je v Sloveniji zbralo 108.000.000,00 SIT. Rdeči križ Slovenije bo za ta denar pripravil 26.000 prehrambenih paketov oziroma 260 ton hrane in 26.000 enot (78 ton) pralnega praška.
Pripadajoči del prehrambenih paketov in pralnega praška bomo prejeli tudi na Območno združenje Rdečega križa Grosuplje. Material bomo delili socialno ogroženim družinam preko Krajevnih organizacij Rdečega križa, ki jih imamo 24 na našem območju.
Iz tega naslova zbrana sredstva so bila namenjena tudi letovanju otrok na Debelem Rtiču iz socialno ogroženih družin. Iz našega območja je v zimskih počitnicah letovalo šest otrok po sedem dni.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Z očmi vašega župnika
Veliko premišljujem o naši župniji. Kako tudi ne bi. Župnik je podoben očetu, ki mu ni vseeno kako živijo njegovi otroci. Veseli se njihovih uspehov, žalosten je kadar trpijo in so v težavah, po najboljši volji jim želi pomagati v vsaki priložnosti življenja.
27 let sem že med vami. Vse sorazmerno poznam, z vsakim sem imel že kak stik, skoraj ni človeka, ki mu ne bi učil otrok pri verouku, jih pripravljal na prvo sveto obhajilo in birmo, mnoge sem krstil, pripravil na poroko in poročil, pokopal vaše domače, obiskoval vaše bolnike in družine itd. Res, v pravem pomenu besede sem vaš. Svoje delo bi rad opravljal čim boljše, zavedam pa se svojih pomanj- ' kljivosti in omejenosti, zato ponovno prosim vse, da z menoj potrpite, da mi odpustite, če do koga nisem bil vedno dovolj dober in ljubezniv, kakor mi daje zgled moj veliki učitelj Kristus. Trudim se, da bi vsakega spoštoval, četudi ne misli vedno tako kot jaz, saj si vedno dopovedujem: Bog nas ima rad take kot smo, tudi mi se moramo imeti radi in se sprejemati v vsej različnosti.
Duhovnik, posebno še župnik, pa ima v župniji tudi veliko in težko nalogo: ljudi mora učiti in vzgajati, da bi bili čim boljši ljudje in kristjani in tako tem bolj gotovo dosegli namen svojega življenja, ki je v čim večji sreči že na tem svetu, posebno pa, da bi kdo ne zgrešil večne sreče po smrti.
Za nami so krajevne volitve. Marsičesa v pripravah na volitve sem bil vesel, nekatere stvari pa so me tudi žalostile. Vesel sem bil vaših lepih osebnih nastopov in nastopov raznih skupin, vesel sem bil lepih obljub in programov, čeprav sam dobro vem, kako težko je potem vse to spraviti v življenje. Bolelo pa me je,
da v župniji Dobrepolje in Struge, ki sta skoraj 100% verni, nima krščansko mišljenje večjega vpliva na osebno življenje. Politike sicer ni krščanske in je ne more biti. Politika spada med zemeljske stvarnosti, ki jim zadnji koncil priznava avtonomnost in s tem določene notranje zakonitosti, ki jih vera v strokovnem smislu ne more zaobseči. Evangelij pa je (tudi) sodba križa nad vsemi pojavi družbenega dogajanja in jim zato ne more biti podrejen; res pa je, da je po kristjanih lahko in celo mora biti povsod navzoč. Torej, kristjani morajo biti navzoči v politiki in političnih strankah. Kdo naj bi potem vodil politiko, ki je skrb za javno dobro pri nas, če ne kristjani, ki smo v večini?
Tu pa se začenja težava. Toliko so kristjane potiskali v zakristije in eni bi jih še vedno radi, da so mnogi prepričani, da je življenje po evangeliju za v cerkvene stavbe, v vsakdanjem življenju pa nas njegove zahteve ne vežejo. Kristjan se bo tako kot kandidat za župana in svetnika, kot volivec, držal evangelija, desetih božjih zapovedi, petih cerkvenih zapovedi, ali z enim stavkom Jezusovega zlatega pravila: KAR ŽELITE, DA BI DRUGI VAM STORILI, TO STORITE VI NJIM in ČESAR NE ŽELITE, DA BI DRUGI VAM STORILI, TEGA TUDI VI NE STORITE NJIM.
Vsi želimo in imamo tudi vso pravico, da nas drugi cenijo, spoštujejo, so do nas pravični in pošteni. Nihče ni postal velik in pomemben s tem, ko je poniževal drugega, naj bi bil to tudi njegov nasprotnik. Svojo veličino si vsak zasluži sam, s svojo .poštenostjo in delom.
Lepo je, da se mladi ljudje zanimajo za politiko, čeprav sem mnenja, da je naloga mladih ljudi predvsem v tem, da se v mladih letih dobro usposobijo
za življenje, da študirajo in se naučijo delati in potem šele naj prevzemajo vodilna mesta. V Cerkvi ne more postati nekdo kar takoj škof, ki je vodilna služba, pač pa mora najprej z življenjem in delom dokazati, da je vreden in sposoben take službe.
Pred kratkim se je začel postopek Roberta Shumanna ( 1886-1962) za blaženega. Bil je zunanji minister Francije in predsednik Odbora ministrov Sveta Evrope in ima velike zasluge za nastanek in uveljavljanje konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Evangeljsko mišljenje je znal prenesti v politiko in živel dosledno krščanstvo. Podobno italijanski predsednik De Gaspari, nemški kancler Adcnauer in mnogi drugi veliki politiki.
V predvolilnem boju sem pogrešal politično kulturo. Ravno v tistem času me jc obiskal prijatelj, ki veliko potuje po Evropi in pripovedoval, da tam nikoli noben politik ne udriha po svojih tekmecih, pač pa jih pohvali, da se trudijo in imajo dobre programe, toda na koncu doda, jaz imam pa še boljšega.
Že zaradi čisto vsakdanjih dej-
stev, da moramo tudi po volitvah živeti skupaj in skupaj delati, pa da bodo volitve spet čez nekaj let, kaj šele, ko nas vežejo evangeljska načela, moramo paziti na svoje izrečene in napisane besede.
Nekateri ste v svojih volilnih pisanjih tudi namigovali, da župnik prišepetuje občini, kaj naj dela. Človeku sicer kar godi, če ima kdo tako visoko mnenje o župnikovih sposobnostih, toda resnici na ljubo moram priznati, da se sploh ne čutim sposobnega svetovati občinski? • možem in da še svoje delo komaj zmorem, kaj šele, da bi mislil kaj naj delajo na občini in kako naj jo vodijo. Župnik je in mora biti duhovni voditelj in sem zmeraj zelo vesel, če kdo pride k meni na duhovni pogovor in želi kaj vprašati ali se z menoj pogovoriti o kateri koli stvari. Z občino in vsemi svetnimi institucijami pa sem vedno bil in bom pripravljen za vsako sodelovanje, ko gre za skupno dobro, ker bomo le s skupnimi močmi naredili najboljše in bomo vsi zadovoljni. To jc krščanska in človeška dolžnost vsakega kristjana. %JJ Franc Skulj, župnik
Je čas volitev in je čas med volitvami
Za nami so druge lokalne volitve. Med sabo smo se prešteli in vse teče po starem. Z doseženimi rezultati smo bolj ali manj zadovoljni (odvisno pač od predhodnih pričakovanj), saj nisem slišal nikogar, ki bi priznal, daje bil tako ali drugače poražen. O letošnjih volitvah in predvolilnem boju najprej sploh nisem nameraval pisati kakšnih komentarjev, kajti zmagala je naša volja, spoštovani volivci, in tu ni kaj reči.
Ker pa je naš novi (stari) župan, očitno omamljen od visoke zmage, s "predvolilnim bo-
jem" nadaljeval tudi po volitvah (Naš kraj št.: 11), je prav, da pojasnim nekatere stvari. Se zlasti pa moram pojasniti nekaj zadev, ki jih jc "lansiral" v javnost še pred volitvami preko svojih zaupnikov po vaseh. Žal mi jc le, ker sem za vsa ta natolcevanja izvedel šele po volitvah, sicer bi bil prcvolilni čas pestrejši. Uradni nastopi so resda potekali dokaj kulturno, celo nekaj nazdravljali smo si, toda glej ga zlomka, s figo v žepu. Čisto v njegovi maniri.
Že na volilnem shodu SLS je govoril o nizkih udarcih, ki mu
Naš krai
Odmevi, mnenja
12/1998
17
jih zadajamo. Zase vem, da jc vse, kar sem dejal ali pisal, resnica. Nisem pa se spustil na nivo osebnih žalitev, tako kot jc to počel g. Jakopič preko svojih glasnikov po vaseh.
O levičarstvu. Veliko je govoril o tem, da sem levičar. Morda zato, ker ga v preteklih štirih letih nisem brezpogojno ubogal. Ker sem bil proti nepotrebnim dodatnim obremenitvam naših žepov in včasih nepotrebnemu zapravljanju denarja. Kje pa jc ta gospod desničar bil, ko smo .  ,'ckateri dobrepoljski mladc-
V. . ..
mci spopadli s partijo v našem kraju? Kdo ga je podil stran, ko smo "levičarji" rehabilitirali Frana Jakliča? Ko smo z "nafehta-nim" denarjem in urami zastonj dela lepili na Jakličev dom napis (še v starem režimu seveda). In tako naprej. Kdo pa je pravzaprav izgnal Jakliča iz Dobre-polja?
O poreklu. Da sem Blažič, so govorili, in da Blažič ne more biti župan. Res je! Ce bi gledal matematično, je v meni polovica Blažičeve krvi. Pa me ni nič sram, da je. Razen tega, da jc bil c'en i/, te rodbine pri partizanih V/'\\no in uradno), drugih pretiranih grdobij te rodbine, ki bi škodovale drugim, ne poznam. Približno vem, kaj je počel ta partizan, vendar za to ne morem odgovarjati, kakor nihče drug ne more odgovarjati za dejanja, ki so se zgodila pred njim oziroma, ki so jih storili njegovi predniki. Kolikor vem, tudi nikomur niso kradli.
Pokojni g. Alojz Jakopič (županov oče) mi je nekoč razlagal, kako se je eden od Blažičev preselil na zgornji konec vasi. Tej hiši so po domače rekli pri Ta zgornjem Blažiču. Kasneje pa se jc stvar poenostavila in so uporabljali samo še izraz "pri Tagu-rajmu". In tako se pri Jakopiču reče po domače še sedaj. Torej, če to drži, potem imamo, spoštovani Dobrepoljci" za župana vsaj malo Blažiča.
Kar zadeva drugo polovico
mojega izvora, moram povedati, da so Jerkini star in trden dobrepoljski rod, vedno solidni gospodarji in dokaj napredni. Vedno so si prizadevali za čim večjo izobrazbo v danih možnostih. Vsi moji predniki, kolikor se jih spomnim, so zelo veliko brali (leposlovje in časopise). Oče mi je kot osnovnošolcu povedal marsikaj o povojni zgodovini Slovencev. Za povojne poboje, Kočevski Rog, Turjak, itd, vem že iz otroštva, zato me je strašno začudilo, da veliko, celo starejših od mene, za vse to ni vedelo, ker se jim starši tega niste upali povedati vse do današnjih časov. Samo še to: Jerkino-vemu gruntu je bilo po vojni vzetega skoraj največ premoženja v Podpcči. Sedaj pa, kot vse kaže, ga sploh ne bomo dobili nazaj. Koliko pa jc nacionaliziranega, vam g. Jakopič, ki se tako boriš za denacionalizacijo? Ali ni malo čudno, da vam niso nič nacionalizirali?
O sposobnostih. Cisto nekaj drugega jc voditi firmo, ki mora ustvarjati denar in pokrivati stroške dela iz meseca v mesec, kot pa delati v firmi, katere način dela je trošenje denarja. Delal si v gospodarstvu, bil nazadnje celo drugi človek v podjetju (Stolarni), na sredi Vidma pa si vpil o tem, kakšna sramota je, da imajo delavci v Stolarni tako nizke plače. Zakaj nisi povečal prodaje in proizvodnje ter svojim ljudem omogočil boljše življenje? O sebi lahko povem, da sem pred letom 1992 KZ Do-brepoljc vodil uspešno, njena pot navzdol pa se jc začela po tem letu. Zakaj, bi se dalo tudi analizirati. Pred letom 90 pa je bila naša zadruga po računovodskih kazalcih ena boljših firm v Mcrcatorju, ki se jc uvrščal med 20 najboljših podjetij v Jugoslaviji. Po teh kazalcih smo bili vedno tudi med boljšimi na področju občine Grosuplje. Res pa je, da je bila zadruga najmanjša v Sloveniji in tako brez pravega vpliva, zato bi se o poslovodskih
sposobnostih ne veljalo pogovarjati kar tako levoročno, kot si to nametal v predvolilnem boju (ne direktno, seveda, pač pa preko svojih glasnikov po vaseh).
O nergačih v občinskem svetu. Demokracija je način vladanja, sam izraz pa izhaja iz grščine in pomeni dobesedno "vladanje ljudstva". To pomeni vladavino ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo. Od tu dalje pa se začno "demokracije" med sabo razlikovati. Vsaki pravi demokratični vladavini pa je osnovno spoštovanje ustave in pravnega redadržavc ter spoštovanje svobode in enakosti državljanov (spoštovanje človekovih pravic).
Zagotavljanje tega pa seveda zahteva način "vladanja", ki je zelo naporen in počasen. Nasproti temu je avtokracija, kjer absolutno vlada posameznik. Velikokrat sem dejal, da si pravzaprav niste želeli kvalitetnih sprememb družbenih odnosov, pač pa le zamenjavo imen na vrhu (na vsak način si hotel preprečiti tudi mojo kandidaturo za župana). Demokracija pa omogoča javnost dela, seznanjanje s problemi in njih razčiščevanje, usklajevanje mnenj in na koncu sprejem odločitev, ki morajo vsaj malo zadovoljiti vse državljane. Navsezadnje vsi (bolj ali manj) polnimo državno in občinsko malho, ne glede na strankarsko pripadnost. Zaradi tega mislim, da prvi občinski svet ni bil poln nergačev, g. Jakopič, pač pa poln ljudi, ki smo imeli za sabo določene izkušnje, katere smo hoteli uveljaviti v prid vseh občanov. Predvsem pa smo bili v veliki večini bolj demokratični, kot je bilo naše vodstvo.
Širjenje teh govoric, g. Jakopič, so bili nizki udarci nasprotni strani (SDS in SKD). Res pa je, da so bili izvajani zelo prefinje-no, uglajeno in na videz daleč od iniciatorja, ki naj bi ostal nedolžen in pri vsem skupaj neveden (ali ni bila prav takšna partizanska taktika pod vodstvom ko-
munistov). Res lepo za pokončne ljudi (tako ste se deklarirali na predvolilnih predstavitvah), ki se poleg tega razglašate za resnične kristjane.
V volilnem boju je vaša naveza šla tako daleč, da ste si drznili zlorabljati celo A. M. Slomška. Slomšek nikoli ne bi bil svetnik, če bi se vtikal v lokalno politiko. On je branil svoj narod! Izbirajte može po dosedanjih delih, ne po njih sladkih obljubah (ste citirali Slomška). Naš in moj predvolilni program ni bil posladkan (in tudi moji javni nastopi ne). Pač pa popolnoma izvedljiv. Kajti sestavljali smo ga ljudje, ki smo odvisni od svojega dela od meseca do meseca. Ljudje, ki smo porabniško usmerjeni, ki se zavedamo, kako drag je naš birokratski aparat in kako slabo učinkovit je. Lahko tudi rečem, da moje dosedanje delo za Dobrepolje nikoli ni bilo plačevano (v to ne štejem službe). Zupan pa za svoje delo prejema plačo (upam, da redno in pošteno). Torej dela zase, ne za Dobrepolje. Samo vrši svojo službo, tako kot vsakdo izmed nas. Za povrhu pa nam z njo na vsakem koraku teži in se hvali, česar si drugi ne moremo (in tudi ne želimo) privoščiti.
Spoštovani bralci! Te stvari sem moral zapisati kot odgovor na razna podtikanja. Zlasti zaradi mojih najbližjih, zaradi otrok, zaradi zgodovine in resnice. Povzročitelju teh govoric in tistim, ki ste jih širili, sem že zdavnaj odpustil.
Na koncu bi priporočil vsakemu, ki ima kaj nagnjenja do političnega dela, da se spusti v kandidaturo za javno delo. Kajti pri tem početju se moraš srečati najprej sam s seboj in v sebi marsikaj razčistiti. Zbrati moraš pogum in se izpostaviti. Potem greš na volitve in predvsem prešteješ prijatelje ter spoznaš hinavce in prodane duše.
Igor Ahačevčič
Odmev neodvisnemu svetniku
V zadnji številki Našega kraja (11/1998 str.27) neodvisni svetnik Jože Samec ugotavlja, da spodaj podpisanemu peša spomin. Iz nadaljevanja tega odmeva bo, upam, bralcem, in tudi neodvisnemu, bolj jasno, da ni samo spomin glavni argument, temveč tudi tisto, kar je ostalo zapisano in tako tudi arhivirano.
Nasvet o pregledu starih zapisnikov sem vzel za dober predlog in tako začel pregled od prve seje občinskega sveta. Marsikaj produktivnega s strani pišočega seje nabralo do 16. seje, a se v današnjem odmevu ne bo znašlo, saj to ni namen tega pisanja.
Na 16. seji, 6. 2. 1996 je bilo z moje strani postavljeno pisno vprašanje in predlog, ki si ga lahko v miru preberete vsi tisti, ki vas to zanima.
Citiram:
"Stane Skulj, član občinskega sveta, je podal pisni vprašanji ter predlog, in sicer:
1. Zakaj seje podražil odvoz smeti v januarju 96 za 7,7%?
2. Kako občinska uprava in JKP načrtujeta zamenjavo azbestnih cevi na dobrepoljskem vodovodu in kakšno prioriteto se bo postavilo do konca mandata občinskega sveta?
3. Predlaga, da se v proračun občine uvrsti brezplačni prevoz za šoloobvezne otroke, ki so do šole oddaljeni do 4 km.
Odgovori:
1. Odgovarja Marija Kramžar: Na podlagi 2. čl. uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Ur. 1. RS 57/95) in predloga Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je Vlada RS sprejela sklep, s katerim odreja 12 % linearno povišanje cene odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Tako povečane cene se lahko uporablja od 1. 12. 1995 dalje.
2. Odgovarja tajnik, Anton Rus: Občinska uprava načrtuje
zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi v okviru finančnih možnosti, in sicer iz sredstev vsakoletnega proračuna (v 1. 1966 - 8,2 mio SIT) ter sredstev amortizacije vodovoda (cca 12 mio SIT letno). Za hitrejše reševanje omenjenega problema, bi bila potrebna znatno večja sredstva, ki jih bo mogoče zagotoviti po dokončanju investicije šole in vrtca. Potrebno je zamenjati tudi alkaten cevi na nekaterih odsekih, ker že sedaj puščajo.
3. Odgovarja župan, Anton Jakopič: Država v zagotovljeni porabi zagotavlja sredstva za prevoz šoloobveznih otrok, ki imajo stalno bivališče oddaljeno več kot 4 km od šole in za te otroke je občina dolžna zagotoviti prevoz. Plačilo prevoza otrok, ki imajo bivališče oddaljeno manj kot 4 km od šole, za sedaj ni obvezno, čeprav so bili takšni predlogi tudi žc podani v Državnem zboru. Občina za financiranje tega prevoza nima virov. Edini možni vir so izvirni prihodki občine, ki pa ne zadostujejo niti za najnujnejše investicije. Z ozirom na sedanjo nenaklonjenost večine občinskih svetnikov, k pridobivanju izvirnih prihodkov, smatram, da bi bilo širjenje pravic, še na to območje v celoti, nesprejemljivo. Seveda ga bomo lahko uvedli takoj, ko bomo v ta namen dobili odobrena sredstva v zagotovljeni porabi." (konec citata)
Pri nadaljnjem pregledovanju zapisnikov je tudi zapisano, kako smo krščanski demokrati uspevali pri ukinitvi nadomestila za stavbno zemljišče. Kot direktor Stolarne Dobrepolje in istočasno kot član SKD sem na občinski svet podajal predlog za ukinitev nepravičnega odloka o odmeri nadomestila za stavbno zemljišče. Interes je bil še poseben, saj je Stolarna Dobrepolje v ta namen plačevala skoraj po-
lovico vseh sredstev iz tega naslova v občini Dobrepolje. Jasno je, da je bilo tudi nepravično pobiranje denarja za samo dve vasi v občini. Vsi predlogi in vprašanja so tudi arhivirani in niso ostali samo v spominu. Ce se še hranijo magnetofonski zapiski, bi lahko nastal lep roman štiriletnega obdobja in dela v občin-
skem svetu.
Ker pa smo krščanski demokrati delovali bolj gospodarsko in demokratično, ne pa toliko politično, smo v dobrepoljski politični konkurenci izgubili največ, kar pa je že druga zgodba.
Stane Skulj
Prepričevanje prepričanih -odgovor ge. Tončki Grm
(lospa, vi zelo "dobro" poznate danes samo tisti del svetovne in slovenske zgodovine, ki vam je všeč in vam odgovarja za vaše filozofiranje.
Med vojno so pobijali vsi, največ pa okupatorji. V Sloveniji je umrlo okoli 70.000 ljudi med vojno in po vojni. Od tega števila je bilo ubitih okoli 4000 "belih" med vojno, ter med 11.000 in 12.000 pobitih po vojni, vojnih ujetnikov, domobrancev pa tudi drugih.
Vse ostalo umrlo slovensko ljudstvo je končalo svojo življenjsko pot v koncentracijskih taboriščih, umrli so kot talci ali pa so padli v boju proti okupatorju in njihovim pomagačem. No, lepo vas prosim, da vsaj malo razmislite o tem razmerju števila umrlih.
Za "bele" so bili izdajalci "rdeči", za "rdeče" so bili izdajalci "beli", "skrivači" pa za vse. Partizanski protifašistični boj seje bil med vojno. Partizansko vojsko so zahodni zavezniki priznali za koalicijske partnerje in borce proti fašizmu in nacizmu. Domobrancev pa ne! Komunizem je po vojni nastal kot politična oblast zmagujoče strani ali elite, če že hočete.
Podtikate mi tudi napad na Cerkev, To je v naši fari lahko zelo popularno in za vas pravilno. Vendar pa vas naprošam, da preberete knjigo "Zamolčani dokumenti", v izdaji založniške hiše Družina. Tam boste s strani Cerkve našli vsaj priznanje,"da
so nekateri katoličani narem,. grehe proti slovenskemu narodu, ter da to krivdo ni mogoče opravičiti, le razumemo jo lahko."
Ker očitno nimate argumentov za večino mojih navedb v članku, mi spet podtikate, kako je komunizem delil Korejo, Kitajsko, Vietnam itd. O tem jaz nisem napisal ničesar. Zaradi očitne vase "pozabljivosti" pa vas opozarjam na dejstvo, da so le države pomagali "deliti" tudi Američani in Francozi. Opozoriti vas moram na dejstvo, da so še danes deljene in razdclju/^ mnoge države in ljudstva. Pakistan in Bangladeš, Indija z Kaš-mirjem in Sri Lanko, Ruanda in Uganda, Kongo ter na primer Baski in Kurdi. Pa za to ni bil potreben komunizem. Ali pa je za vas morda opravičljivo to, da so te narode in države "Osvobajali" in "delili" narodi s "pravičniš-kim" pedigrejem. Upam pa si trditi, da so komunisti in njihova oblast po vojni priključili matični Sloveniji Primorsko, če za vas to sploh velja.
Nas po vojni rojene otroke za različni učitelji in učiteljice učili "molitve" v stilu "Mi smo mlada vojska Titova", "Naša četica koraka""Na juriš" in podobno. Velika večina jih še danes sprejema "komunistično" penzijo kot nagrado za "krivo vero". Niti enega ne poznam, ki bi ta denar iz sramu do svojega prekletega dela nakazoval škofijski Karitas.
NA OBISKU
Stružanec iz Argentine
Ob vznožju Male gore stoji vasica, v kateri sem pred 67 leti zagledal luč sveta. Svoja mladostna leta sem preživljal v teh krajih, v časih, ko ni bilo belega kruha kot danes. "Le koruzen duš moramo natepa-vati", je bilo pogosto tarnanje sovaščanov, meso pa smo jedli samo ob klanju domačih živali. Se danes mi zvene neprestani klici očeta, da se ne smemo preveč smučati, da ne bomo"čižm znucali".
Vam in nekaterim vašim somišljenikom ni mogoče tudi ideologom, pa še naslednje. V jamah Kočevskega Roga in drugod, je bilo po vojni pobitih 284 Dobrepoljccv, vojnih ujetnikov, domobrancev in drugih. V tistem času je bilo prevladalo mišljenje in ukaz, da so ti ljudje pač navadni izdajalci - za zmagovalce. Če bi bilo naprimer dobre poljskih domobrancev samo pet, bi jih pobili samo pet. Tam so obležali zavedni kmečki fantje in možje. Njihovi voditelji so jih rotili na cedilu. Ter z pomočjo piijateljev iz Rima odpotovali v tujino na varno, brez trohice sramu ali obžalovanja. Med pobitimi po vojni ne boste našli
K pisanju nas je prisililo dogajanje oziroma boljše - nedo-gajanje pri izgradnji kanalizacije v vasi Podgorica. Ne moli nas to, da se kanalizacija gradi, vendar pa čas in način izgradnje uporabnikom ceste Zagorica -I" 'cm povzročata obilico težav, (v/avna vzroka za težave sta po našem mnenju nepravilno izbran časovni termin in slaba organizacija na samem delovišču. Najbolj problematično pri vsem tem pa je, da pred pričetkom del ni bil urejen ustrezen obvoz. Za obvoz se uporablja njivska pot, ki pa je neustrezno vzdrževana in preozka. Pri srečavanju z nasproti vozečimi vozili se mora eden vedno umakniti na njivo, kar povzroča upravičeno jezo lastnikov zemljišč. Ob cesti so postavljene tudi ovire, ki naj bi preprečevale vožnjo po njivah. Te pa predstavljajo nevarnost nasedanja, saj zaradi snega niso vidne. Razmere so skrajno neugodne in nevarne, še veliko huje pa bo v primeru, če zapade večja količina snega. Zanima nas naslednje: * kdo je odgovoren za urejanje obvoza (ali je urejeno plu-
duhovnikov, bogatašev in simov bogatih kmetov. Na spomeniku so samo imena siromakov in hlapcev.
Zato ker je hrvaški nadškof Stepinac po koncu vojne ostal s svojim ljudstvom in z njim trpel, je bil posvečen v blaženega. Rozman pa je s svojo svito in kamarilo pobegnil v tujino, svoj narod pa prepustil na milost in nemilost zmagovalcem. To je za mene prava izdaja. Pustiti na cedilu svojega lastnega človeka, ki ti je sledil, brez tolažbe in pomoči. Zato je moje mišljenje, da Rozman do blaženosti nikoli ne bo prišel, pa če se nekateri še tako trudijo.
Zvonimir Zabukovec
ženje v primeru večjih snežnih padavin);
* kdo je odgovoren za poškodbe avtomobilov, ki so posledica neurejenega obvoza;
* kdo je izbral časovno najbolj neugoden termin - zimo za opravljanje omenjenih del (verjetno kakšni turisti iz toplejših krajev, ki ne poznajo zime);
* kakšni so stroški projekta, ali je zimsko delo ekonomsko upravičeno.
Predlagamo, da se projekt nemudoma ustavi, cesta Zagorica - Videm pa spravi v vozno stanje. Z izgradnjo naj se nadaljuje, ko bo urejen nemoten obvoz tudi v primeru večjih snežnih padavin, vremenske razmere in organizacija pa omogočale optimalen potek dela (malo več kot 2 m na dan).
Gospod župan, vaše zatrjevanje, da na odgovorna mesta postavljate strokovnjake in ne politike, v tem primeru ne drži ali pa so vaši strokovnjaki zatajili.
Najprej so ljudje, potem kanalizacija!
ZA VAŠKO SKUPNOST ZAGORICA: JOŽE HREN
Kadar je šla mama v Ljubljano, do katere je bilo najprej štiri ure hoje do postaje I )obrepo-Ije in nekako enako vožnje z vlakom, je včasih še prinesla kako slaščico, kadar pa je šel oče, je prinesel le belega kruha, kar je bil pravi praznik za kratkoh-lačnike. Prišla so vojna leta, odšel sem v Ljubljano študirat in povojna vihra nas je vrgla iz rodne domovine. Od tedaj bi skoraj rekel, da sem se vsak dan spominjal lepe Slovenije in rojstnega kraja, kjub temu, da sem svojo mladost preživljal v največji revščini. Tolika je ljube-
zen do rodne domovine, da še celo naši sinovi govorijo lepo in tekočo slovenščino. Ob nekem občinskem prazniku sem s sinom govoril po špansko, približala se mi je štiriletna vnukinja in mi rekla: "Veš, stari ata, ti ne smeš tako govoriti, tako lahko govori le moj drugi stari ata" (kajti njena mama, moja hčerka, je poročena z Argentincem).
Letošnji obisk je bil že tretji, zadnji je bil pred sedemnajstimi leti. Doživel sem prijetna presenečenja. Našel sem vse tri sestre še kar pri zdravju in tudi nečaki in nečakinje in njihovi
Od ^« 1999 TtGVO V ^!SOS1€P^pSM
NIKO MIHICIHAC K.D.
■ Posredovanje in svetovanje pri prodaji, na kupu ali najemu nepremičnin;
■ Urejanje prenosov lastništva oz. vpisov v zemljiško knjigo;
■ Priprava pogodb in predpogodb;
■ Pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
■ Pomoč pri vlogah in zahtevkih.
POSLUJEMO Z LICENCO
Lahko nas obiščete ali naročite po telefonu: GSM: (041) 405-258
Najprej so ljudje, potem kanalizacija
Delovni čas: torek: 9 - 14, sreda: 9 -16, petek: 7 -13
u
sinovi in hčere so že nekoliko odrasli, da smo se lahko po domače pogovorili in se tudi po-veselili. V družinskem krogu sem preživel res lepa presenečenja, skoraj bi rekel nepozabna, enako tudi z bivšimi sošolci in prijatelji.
Opazil sem tudi precejšen materialni napredek, župnijska cerkev je lepo urejena, lepo je spominsko obeležje žrtvam vojne in revolucije, asfaltirana pota, skoraj bi rekel do postelj, precejšnje število obnovljenih in novih hiš in na vseh veliko rož in ti okrašeni balkoni dajejo res prijetno razpoloženje obiskovalcu. Na zadnjem obisku sem take prizore videl le na Gorenjskem.
Tudi na duhovnem polju sem opazil napredek, zdi se mi, da so maše bolj obiskane kot nekoč, prisostvoval sem štirideset-letnici prihoda župnika v struš-ko faro. Po slovesni maši so mu farani pripravili prisrčno priznanje za ves trud v težkih časih njegovega župnikovanja. Nastopali so farani, mlajši in starejši, in se v svojih govorih zahvaljevali za opravljeno delo in ga bodrili k vztrajnosti. Mladi instrumentalisti pa so delali prijetno vzdušje, moški pevski zbor mu je brano prepeval. Ob zaključku a mu je ljudskošolska mladi-
na izročila štirideset rdečih nageljnov. Zelo lep prizor!
Ob slovesu mi je bil poleg številnih daril izročen tudi zavitek, v katerem je bila knjiga in v njem posvetilo dvaindvajsetletnega sina nečaka, ki živi na našem prenovljenem domu. Glasi se "Lastovičje gnezdo". Slišal sem, da piše tudi lepe in občutene govore. Ali se ne bi kdo zanimal za te talente in jih bodril, saj gotovo obstojajo še drugi podobni, da bi tako občina ob materialnem napredku tudi kulturno rasla. Tudi kulturno udejstvovanje v "teatru" bi bil lep doprinos tem krajem, saj pred vojno je bilo zelo razgibano. To so le misli, ki se človeku preletavajo v teh podobnih momentih, naj bodo prizadetim v premislek.
Ko sva z ženo odhajala iz Dobrepoljskc doline in še posebej iz Strug, sva bila polna prelepih vtisov ob napredku te doline in porodila seje nama želja, da se, če bo zdravstveno stanje dovoljevalo, še vrneva v struške in škofjeloške kraje, kjer se je rodila moja boljša polovica.
Jože Miklič
(To je zadnji danek pokojnega Jožeta Mikliča, ki je bil napisan z namenom, da bi bil objavljen v "Našem kraju".)
nadaljevanje s str. 14
Sam vtis razstave je bil enkraten. Živali so bile razstavljene v treh velikih ogrevanih prostorih. Zares smo potrebovali dva dni, da smo si vsaj približno ogledali vse eksponate. Bilo je res mnogo kakovostnih živali, tudi po standardih mendarodnega ocenjevanja zelo visoke kvalitete. Očitno je bilo, da večina rejcev dela dobro in kvalitetno. Tudi živali same so bile lepo negovane in čiste. Malo težje smo se znašli pri ocenjevalnih lističih in katalogih, ki so bili napisani v češčini. Pa smo tudi to težavo premagali, ter si pomagali z govorico različnih jezikov in rok. Tako smo dobili vse nam potrebne informacije.
V glavnem smo bili zadovoljni vsi, razen dveh Gorenjcev, ki se jima je zdelo vse predrago. V nedeljo popoldan smo odpotovali domov. Zadovoljni Štajerci so delili domače vino, ki so ga prinesli s seboj, Dolenjci nekaj žganja za dobro voljo, tako da je bilo na poti domov kar veselo. Nekje pri Dunaju nas je pozdravil prvi sneg in nas spremljal vse do domačega praga. Zato je bila vožnja domov tudi nekoliko daljša. Pa tudi to se je preživelo in sedaj doma lahko opazujem nov lep par kupljenih kuncev, kakor tudi drugi, verjetno.
Zvonimir Zabukovec
VSEM NAJEMNIKOM POSLOVNIH
PROSTOROV (STANOVANJ), KI SO
PREDMET POSTOPKA
DENACIONALIZACIJE
VSEM UPRAVIČENCEM DO VRNITVE
POSLOVNIH PROSTOROV (STANOVANJ)
V POSTOPKU DENACIONALIZACIJE
Dne 7. 11. 1998, so začele veljati spremembe in
dopolnitve Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevali
nju: novela zakona).
Novela zakona v določenem obsegu spreminja položaj upravičencev do vrnitve podržavljenih poslovnih prostorov in podržavljenih stanovanj, na novo pa ureja položaj tudi sedanjih najemnikov nekoč podržavljenih poslovnih prostorov in stanovanj.
Skladno s 26. členom novele zakona naslavlja Upravna enota Grosuplje kot upravni organ, ki odloča o denacionalizaciji na prvi stopnji
JAVNI POZIV
1. najemnikom poslovnih prostorov in stanovanj, ki" so predmet postopkov denacionalizacije pri tej upravni enoti, da priglasijo svoje zahteve iz naslova vlaganj v nepremičnine.
2. upravičencem poslovnih prostorov in stanovanj, ki so predmet postopkov denacionalizacije pri tej upravni enoti, da priglasijo svoje zahteve iz naslova zmanjšanj vrednosti nepremičnin.
Rok za priglasitev zahtevkov je do 5. 1. 1999.
Zahteve (z opravilno številko DEN, zadeve) je potrebno priglasiti v pisni obliki na naslov: UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, 1290 GROSUPLJE.
Nevenka Goreč, dipl. tur. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
Naš krai
Od dopisnikov
12/1998
21
Literarni kotiček
Božična skrivnost
"Danes pa pojdem po smrekove vejice za adventni venček, da ga skupaj naredimo," si je dejal mladi mož Janez. Sneg je že narahlo pobelil polja in gozdove. Janez se je odpravil. Do vrat ga je spremljal triletni sin Matija, ki mu je med čebljanjem povedal, kako težko že čaka očetovo vrnitev z gozda, da bo lahko tudi on pomagal delati adventni venček. Kar peš je Janez odšel, saj mu je h/Ma dobro dela, pa še ogleda si malo nao-i. , o novostih v naravi. Namenil sejevho-sto nad vasjo z imenom Veliki vrh, kjer je še on kot mlad fantič sadil jelke." O pozdravljen sosed Jernej, kaj ste prišli po mah za jaslice?" se je Janez ob prihodu v mladi gozdič razveselil soseda Jerneja." Ne, ne, za to je še čas. Malo sem prišel pogledat, kako mi kaj rastejo drevesa." Mladi gospodar se je začudil:" Ja Jernej, ampak ste se zmotili. Tole zemljišče, kjer smo sedaj, je moje." " Ne ta parcela je napisana na nas in je naša," je bil oster Jernej." Kako, ko pa dobro veste, da že vseskozi uživamo mi, da sta na njej gospodarila moj oče in ded. Pred nekaj leti, ko sem odkril, da to ni pravno urejeno, sem vas poprosil, da gremo v mesto to prepisat, pa •' mi dejali, da kaj bi to hodili, saj vsi vemo, da je tvoje," je Janez poizkušal z Jernejem rešiti nastali spor." Ja res je tako, vendar pisana je pa na nas," je bil neizprosen Jernej. Janez je poizkušal pri Jerneju z mirno besedo razčistili nič kaj rožnato situaci-jo:"V letih okoli 1800 so se merile parcele ter zapisovale v zemljiško knjigo. Iz. kakšnih razlogov to niso uredili tedaj, mi ni znano. Življenje je teklo, naši predniki so vedeli, čigavo je kaj, komu je bil odmerjen del zemlje, gozda, živeli so v slogi brez poželenja po tujem." Jernej je vztrajal pri svojem." Zakaj sedaj tak preobrat v Jerneju. Kaj nima svojega dovolj, zakaj hrepeni po našem" si je mislil Janez.
Domov se jc vrnil, s parimi vejicami jelke, na njegovem obrazu jc bila žalost, razburjenje, jeza. "Kaj se ti je zgodilo, Janez," ga sprašuje žena. Mali Matija je bil takoj pri njemu. Daj ali pokaži, kako bomo pričeli delati venček. Kako je to mogoče. Prihajale so besede razžaljenega, razbičanega osiromašenega človeka. Njegova duša je bila ranjena. Spominjal se jc let, ko je pogozdoval
jelke, jim obrezoval veje in redčil gozd, da bo imel lepo rast. Negoval ga je s srcem, s pogledi je božal krošnje dreves. Pesem ptic in vetra ni bila v jesenskem listju nikjer tako lepa kot v tem gozdu. Koliko ur je prebil v prijetni senci, v znoju in sedaj, da ni njegovo; to gotovo ne more biti res. A besede so bile izgovorjene, ki so pekle Janeza, ranile so v tem adventu njegovo dušo.
"Kaj naj naredim sedaj? Naj ga tožim! Preveč bi izgubil denarja, saj ni toliko materialno vreden ta gozdič. Čeprav vem, da bi vsi mejaši povedali resnico. Kako naj se sedaj obnašam do Jerneja, do gozdiča. Ravnal bom z njim kot doslej, saj ne more biti drugače! " jc govoril ženi. Matija ni razumel pogovora med očetom in mamo. Videl je le zaskrbljeni očetov obraz in žalost v materinih očeh. Adventni venček je bil narejen, vendar jc iz vejic in svečk vela neka grenkoba. Prižgali so zadnjo svečko na venčku, še nekaj dni in prišel bo sveti večer. Ves advent so se njihova srca pripravlja na odpuščanje in vstop pred Dete s čistim srcem. "Janez odpusti, saj ne veš kaj ga žene po tej zemlji. Pozabi besede, ki so te prizadele. Ti veš, da je ta gozd bil naš," ga je bodrila žena.
"Lahko odpustim, vendar pozabiti ne morem - ne morem."
Pregrada je stopila med Janeza in precej starejšega soseda Jerneja. Med njima ni bilo več tistega kol včasih, sproščenega pozdrava, pogovora.
Minevala so leta in Janez jc še naprej negoval ter skrbel za svoj gozdič, vendar vedno, ko se je vračal domov iz hoste, jc bil njegov korak utrujen bolj od spominov na ad-ventno srečanje in Jernejevih besed, kot od dela. Nič več ni govoril o lepoti dreves, o rasti, a v svojem srcu je ljubil vsako vejico, ki jc poganjala življenje. Kot bi ljubkoval otroka, je nedolžno božal s pogledom pomladansko krošnjo mlade bukve. Vendar vse pogosteje se mu na dnu srca oglaša:" Ja to jc zapisano na nas." Ne gre in ne gre ta rana iz srca. Saj bi rad pozabil, pa ne more. Znova in znova sta se oddaljevali dve duši, ki sta iskali mir. Prav tako so Jerneju tekla leta, odhajali so otroci od doma. Tudi najmlajši Jaka ni kazal do kmečkega dela in domačije velike vneme. Žena je bila zaradi bolezni že
nekaj let pod rušo. Otožno je postajalo Jer-nejevo srce. Vse, za kar se je celo življenje boril mu je uhajalo iz rok. Nikogar od svojih ni imel, ki bi ga nasledil. Začel je okušati grenko pijačo življenja, ki hrepeni le po bogastvu. "Tudi če bi imel pol manj sveta, da bi le imel sedaj nekoga, ki bi me imel rad. Ali se nisva z ženo preveč trudila in pehala za predmeti, da bomo imeli čim več, pri tem pa sva pozabila na ljubezen, resnico in pravico. Kaj sva dala svojim otrokom? Kaj pa poštenje, ljubezen do zemlje. Verjet no sva v vnemi, da bo našim otrokom čim lepše, da jim bo postlano s prgišči bankovcev, kdaj pa kdaj pozabila pomisliti, da bo potrebno ob smrti vse bogastvo pustiti, da nas bo na smrtni postelji spremljala le ljubezen in prijateljstvo do bližnjih," so bile misli posivelega Jemeja.Vsi so odšli. In plavale so misli kot temni oblaki na nebu. Vendar še ne more biti prepozno.
Sedaj že petnajstletni Matija pravi očetu:" Ata pojdiva letos po mah za jaslice v gozdič pod Velikim vrhom nad vasjo." Kar pošteno je bil mraz, pa sta se s hojo in pogovorom dobro ogrela. Janez je bil ponosen na svojega najstarejšega sina, saj je videl, kako je znal opazovati ljudi, naravo, vse lepo mu je bilo blizu. V njegovi duši je odsevalo družinsko življenje, v katerem je bil Bog na prvem mestu. Tako nekako lahkih nog in srca jc šel ta dan Janez v gozd. Korak mu je kar zastal, koje zagledal sključeno postavo sloneti ob mogočnem hrastu. Da ni to sosed Jernej. "Ata pojdiva naprej." Telo starčka naslonjenega na drevesu se je zganilo, ko ju jc zaslišalo. Obrnil seje proti prihajajočima in obstal nasproti. Kdo bo spregovoril, jc tolklo srce v Janezovih prsih. Molk je prekinil Matej: "Kako jc stric Jernej? Lep zrak je tu
nad našo vasjo, da človeka kar poživi, kaj ne?"" Da, da, res je prijetno dihati to svežino, če ti vesti ne teži požrešnost." "Stric Jernej vse se da popraviti, nikoli ni prepozno!" je vzkliknil mladostni Matejev glas." Janez rad bi te nekaj poprosil. Sam že ne morem nikamor z avtom, pa sem mislil, če bi me ti zapeljal v mesto na urad, da uredimo lastništvo za to parcelo nate, tako kot je vedno bilo. Za tiste besede takrat pa oprosti. Sam ne vem, kateri satan meje takrat gnal in jaz sem se mu pustil," je modro poprosil Jernej. " Je že dobro. Takoj jutri se lahko zapeljeva če vam je prav." je pritrdil Janez.
Čez teden dni so zapeli zvonovi k zadnji popotnici človeku, ki je kot lahen vetrič sredi gozdov zaspal v naročju krošenj. Zvečer pa se je oglasila tista mila pesem božičnih
Črni rački
Vsi bi radi kaj ustvarili iz. sebe, bili v nečem najboljši, eni poskušajo s tem, drugi s čim drugim. Jaz pravim temu kultura: naša vsakdanja izražanja na ustaljene načine. Znotraj nje pa zame obstaja rezervat, ki ga imenujemo umetnost: umetnost je enaka kulturi, le da se razodeva na malo manj vsakdanji način, morda le bolj izvirno in samosvoje: to ni nič drugega, kot večna iskanja, kako najbolje v resničnost prezrcaliti sebe, svoje občutke, misli, čustva ... Zame je vsaka malenkost, ki jo je ustvarila umetnost, hvalevredno poglavje zase. Za nobeno stvar v njej ne bi mogel reči, da je slaba. Ni vse ustvarjeno v slogu, ki mi najbolj ustreza, vsega ne razumem, toda zaradi tega ne morem nikogar obsoditi s svojo kritiko. Premnoge obtožbe se mi zdijo podobne Jezusovi priliki o grešni ženi in tistih, ki so jo hoteli kamenjati. Moja resnica se glasi: "Če boste mladim poganjkom vzeli luč in toplino, ne boste nikdar uzrli njihovih cvetov." Da pa bi človek v enem samem dnevu dosegel najvišjo stopničko, pa se tudi ne more od nikogar pričakovati. Ne da se v isti sapi trditi "na mladih svet stoji", a jim z nezaupanjem krasti voljo. Še nekaj je, kar kazi ta košček domovine: "sosedov sin ne sme lepše peti od našega". Lahko bi že enkrat prenehali s to sebičnostjo, pustili nespamet ob
zvonov, ki so naznanjali veselo novico, da se je ponovno rodilo Dete, ki bo nase prevzelo vso temo greha in zablod. Takšnega božičnega večera že dolgo ni bilo v Janezovi hiši, saj sta se to noč srečali dve duši, ki sta toliko let hrepeneli po božičnem miru - ena pri Bogu, druga v svoji družini. Srečali sta se in skupaj sta zapeli: mir ljudem na zemlji, ki so blage volje.
Prijatelji, kmalu bo sveta noč, mir in ljubezen naj ne bosta v naših srcih le nocojšnjo noč. Odprimo srca in trudimo se, da nas bo mir, ki nas navdaja to noč spremljal celo leto. Naj se betlehemsko Dete rodi vsak dan v vsakem izmed nas. Le srca mu odprimo in dovolimo, da vstopi. 'Jako bomo kot sveča, ki gori, oddaja luč in toploto drugim.
Ivan Grandovec
strani, se začeli truditi za vrednost celote. Pravzaprav si želim naslednje: Pustite nam zemljo, da v njo poženemo korenine. Pustite nam uresničiti naše sanje. Zakaj bi morali vsi potovati že po zvoženih poteh, morda pa je kdo od nas, ki ne prisega na povprečnost in meje, izbral svojo pot - pot, na kateri bi z umetnostjo uresničil svoje sanje. Morda pa v katerem od teh mladih umetnikov biva duh velikega umetnika?!
Ne bom razglabljal o tem, dolgovezil s svojimi mislimi. O vsem govorita naslednji dve moji pesmi. Prvo sem napisal, ko mi je "svet" še enkrat brezčutno vzel vse upe, drugo pa imam še danes za eno mojih največjih "življenjski" resnic, ki so priplezale izpod peresa ob nesojenem kovanju verzov.
Andrej D. iz Strug
VAŠA KRIVDA
Do vratu me zakopali ste v črno to zemljo. Rekli poljubi zdaj nebo: leti sine, leti.
In od takrat ptica v meni vpije!
Težki kamen privezali trdno mi okol' vratu.
V to divjo reko me poslali: plavaj sine, plavaj.
In od takrat riba v meni vpije!
bela sveča nekoč prižgana od tuje roke obležala je v hladnem vetru zime: sveti sine, sveti.
In od takrat sveča v meni vpije! ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI
Stojiš pred sliko.
Iščeš, vrtaš: najdeš piko! i Ne vidiš več slike, bode te ostra ost pike.
V gozdu vidiš le drevesa!
Razbita je celota, lepoto uniči slepota. Tako že od raja naprej zreš črto vseh mej.
Meje te kradejo!
skrivnost življenja je ta slika, del popolnosti je črna pika. Ne trgaj pike stran od slike, le tako spolziš v njene mike!
Živi in pusti živeti! p ,
To je tudi moje novoletno voščilo: "ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI!"
LASTOVIČJA GNEZDA
Jesen prihajajoča odžene lastovke na jug. Vrniti se, želja vroča, pregnala jih usoda hladnih muk.
Misel vrača se stalno v njihove zibeli kraj, skozi močvirje vse kalno hitijo v nepozabni maj.
In vedno se vrnejo tja kamor jih kliče srce, ker zvestobi ne obrnejo hrbta do groba svojega ne.
Njih gnezda so domovi, ki ostanejo na veke, ne podrejo jih valovi te tuje, velikanske reke.
Pred volitvami se je, kakor se za govornike spodobi, veliko govorilo p kulturi v "krompirjevi deželi". Eni so dejansko stanje povzdigovali, drugi ga psovali. Nikogar nočem soditi. Naj bodo naslednje vrstice vsem samo v pomislek!
Naš kraj
Iz zgodovine
12/1998
23
Krajevni leksikon Dravske banovine
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Videm (445m)
226-43-21-22-0
Leži sredi dobrepoljske kotline in kot središče le-te izrazit tip kre-marsko-trgovsko-obrtniške vasi. Razširja se na obeli straneh banov-ske ceste. Kmetijstvo, trgovina in obrt. Gostilne s prenočišči. Župnija Dobrepolje ima 3350 duš. Župna cerkev svetega Križa, prvotno podružnica Št. Vida pri Stični leta 1260 postane župnija, ki takrat obsega tudi sedanje župnije Sv. Gregor, Struge in Velike Lašče. Sedanjo cerkev so sezidali leta 1844. Kristus na križu je delo slikarja Matevža Langusa, Mati božja sv. rožnega venca Šubičcvo, glavni veliki oltar pa Zajcev. Dva kamnita stranska oltarja sta še iz stare (~~\ve, oltar svete Tcrezikc Deteta Jezusa pa deloprof. l:r. Kralja iz leta 1933. Slednji je postavil tudi spomenik padlim vojakom pred cerkvijo in kipe v kapeli sv. Cirila in Metoda. Pošta, telegraf, telc-lon, šola ust. 1793, 10 odd. Sokol kraljevine Jugoslavije, Jadranska straža in njena podružnica, Podmladek rdečega križa, Podružnica Sadjarsko vrtnarskega društva, katoliško prosvetno društvo, Gasilsko društvo, Strelska družina, Glasbeno društvo, Dobrodelno društvo, Kat. društv. dom, D. bojevnikov.
Vodice (580m)
20-4-4-0-0
Vas je nekdanja graščinska pristava, ki ima bolj malo polja. Zato prebivalci gojijo govedo ter prašiče in imajo lepe gozdove, kjer nabirajo jagode in gobe. Pozimi izdelujejo razne uporabne lesene izdelke. Blizu stoje razvaline starega čušperskega gradu (667m), ki SO ga bili postavili Ortenburžani konec 12.stoletja. Leta 1573 pa so ga upostošili uporni dobrepoljski kmetje.
Zagorica (435m)
350-66-28-38-0
Leži pod hribom Javhe ob občinski cesti. Zemlja je peščena in zalo rojeva srednjedobro; primanjkljaj zato krije živinoreja, prašičereja, gozd, nabiranje gozdnih sadežev ter izdelovanje zobotrebcev. Tu so rojeni Kralj Anton (1878), zadrugar in zadružni pisatelj ter brata Kralj Franc (1895) in Kralj Tone (1900), slikarja in kiparja. Gasilsko društvo.
Zdenska vas (454m)
291-51-20-31-0
To je obcestna vas, ležeča na zložnih obronkih Planine (51 lm). Kraj se omenja že leta 1256, ko ga grof Herman Ortenburški proda stiškemu samostanu. Danes se prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, prodajo bukovih drv, jelovega lesa in nabiranjem gozdnih sadežev. V Zdenski vasi se nahajajo obrtniki, gostilne s sobami in trgovina. Vas pajevletih 1865 in 1902 doživela dva huda požara. Cerkev svetega Antona Padovanskega na Zdenski rebri nad vasjo, nekdaj sloveča božja pot, je bila zgrajena v 17. stoletju. Strop cerkve pa je poslikal .Štefan Subic. Pred cerkvijo stoji prostrana romarska hiša (1869).V bližini cerkve leži podzemeljska jama s kapniki, podobna tisti, v Zdcnskih lazih, kamor so se pred Turki zatekali vaščani. Štirikrat v letu se v Zdenski vasi prirejajo zelo dobro obiskani živinski sejmi.
Tamino Petelinšek (za objavo pripravil Ivan Grandovec)
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
organizira tradicionalni
Tohodz baklami na T(amen vrh
dne 25. decembra 1998,
na predvečer samostojnosti države
S tem pohodom bomo proslavili tako božični dan, kot prihajajoči dan samostojnosti naše države.
Na Kamen vrhu nas bodo pričakali kresovi in topla pijača, ki jo bodo
pripravili člani Planinskega društva Dobrepolje. Sledil bo ognjemet in
pesem se bo razlegala daleč naokoli.
Vodja pohoda v Podgori je FRANCI ADAMIČ, odhod bo ob 18. uri izpred cerkve. ANTON CIMERMAN je vodja iz Podpeči, odhod je prav tako ob 18. uri. Iz Ponikev pa bo vodil FRANCI LENARČIČ, odhod bo ob 17.30 uri. V Predstrugah bo vodja pohoda MILAN DRAŽENOVIČ, odhod bo iz križišča ob 17. uri. Pri vseh vodjih dobite vse informacije in bakle. Vzemite s seboj tudi dodatno osvetlitev - baterije.
Ob 21. uri odhod v dolino, in sicer v gostilne "Brdavs", "Zora" in "Adam" na večerjo kmečke pojedine dobrepoljskih kolin. Po večerji zabava.
Cena večerje je 800 SIT. Večerja je možna samo po predhodni rezervaciji do 23. decembra 98, na telefon 787-177 (Novak).
Oblecite in obujte se vremenu primerno!
Organiziramo pa tudi silvestrovanje na prostem, in sicer 31. decembra pred občinsko stavbo na Vidmu s pričetkom ob 21. uri.
Poskrbeli bomo za pijačo in hrano. Tudi zavrteli se boste lahko.
Silvestrovanje bo v vsakem vremenu.
Takšen način pričakovanja novega leta je letos pri nas nov
in prvič.
Pridružite se in skupaj pričakajmo iztekanje starega leta.
VABLJENI'.
Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Stopili smo v zimsko obdobje, in to v pravo zimo, saj je bilo 8. in 9. decembra kar 18 stopinj minusa in tudi snega imamo kar dovolj, okrog 30 cm. Kot sc spomnimo, so bile do zdaj bolj mile zime. Hudih zim sc spomnimo 30 let nazaj. Zdaj je čas, da samo kurimo in se grejemo, kaj pa pa naj drugega počnemo mi, upokojenci.
Volitve so za nami, dobili smo župana, kot smo pričakovali. Gospod Jakopič je naredil v štirih letih več, kot prej občina Grosuplje v vsem mandatu, ki je trajal precej več kot štiri leta. Upamo, da bo še naprej tako vztrajen in da bo se zavzel za gradnjo našega doma, saj brez njega ne bomo nič dosegli. Dobili smo tudi svetnike. Tudi od njih pričakujemo pomoč, kolikor so nam naklonjeni, saj bodo tudi oni enkrat upokojeni in bodo imeli svoj dom, mi ga, žal, nimamo. Biti moramo v prostorih občine in nimamo svojega doma. Čc smo jih volili, mislimo, da imamo tudi pravico zahtevati, kar nas najbolj teži.
Večkrat sem že omenil, da so naši prostori pretesni, pa še po stopnicah moramo do njih. Saj ne rečem, da naš dom ni dober, vsa čast županu, da nam je omogočil ta prostor, vendar bi mi radi šc lepše in boljše. Saj veste, da človek ni nikoli zadovoljen.
Na naši 8. seji letos smo med drugim sklenili, da bo članarina za leto 1999 650 tolarjev in prav toliko vzajemna samopomoč. Ob smrti člana dobijo svojci v letu 1999 25000 tolarjev. To so navodila ZDUS, na razpolago so nam dali prosto odločanje glede članarine, drugod imajo večjo članarino.
Na Silvestrovo bomo tudi letos silvestrovali v našem domu s pričetkom ob 7. uri zvečer. Za hrano in domačo pijačo ter ples je poskrbljeno. Vsi lepo vabljeni!
Martinovanja se je udeležilo 46 članov. Imeli smo se lepo. Tudi za hrano je bilo dobro poskrbljeno, saj smo imeli povrhu po polnoči še obaro. Tudi Frenk se je dobro odrezal in nas razpoložil.
Udeležba na izletu v Budimpešto pa je bila skromna, samo trije iz našega društva so se ga udeležili. Pravijo, da je Budimpešta lepša kot Rim. Na nakupovalnem izletu v Vrtojbi v Italiji pa nas jc bilo 34. Vsi smo nekaj nakupili v vseh treh znanih trgovinah. Škoda, da je trgovina TRPIN za kmetijske dele ob sobotah zaprta.
Vsem Vam upokojencem voščim vesel in blagoslovljen Božič in zdravo ter srečno novo leto 1999.
Družinski kotiček vtf?
(nadaljevanje)
Posledice so lahko naravne ali logične. Boljše so naravne posledice, ker od starša ne zahtevajo nič drugega kot to, da pusti, da se zgodijo. Naravna posledica je napri-mer, čc otrok noče jesti dobrega zajtrka, potem pa postane v šoli šc pred kosilom lačen, ali če se noče učiti, potem pa dobi slabo oceno. Kadar nastopijo posledice, ne smete reči: "Povedal sem ti, da bo tako", ampak raje vprašajte: "Si premislil, kako boš naslednjič drugače ravnal?"
Starši morajo sprejeti otrokov načrt za poboljšanje, ne da bi ga kritizirali ali poskušali izboljšati. Logične posle dice pa pogosto zahtevajo ustvarjalnost in načrtovanje. Pri logičnih posledicah je cilj ta, da bi bila "kazen podobna zločinu". S tem je mišljeno, naj prihranijo velike kazni za velike prekrške. Če pretirano reagirate na manjše prekrške, ne boste takrat, ko bo otrok napravil življenjsko napako, imeli prepričljive metode, da bi ga prepričali, kako grozno je bilo to, kar je storil.
Če je le mogoče, naj bodo logične posledice povezane z otrokovim specifičnim prekrškom. Rekli bi naprimer: "ker si grdo ravnal z igračko, sc cel dan ne smeš igrati /. njo",oziroma šc dlje, čc je to že drugi prekršek.
Najstniku, ki govori nespoštljivo ali žaljivo, pa bi rekli: "Ker si sc odločil, da boš tako govoril, si se s tem odločil tudi, da danes zvečer nc boš smel telefonirati nobenemu prijatelju".
Najbolj logična posledica je "tirne out" oziroma čas, ki ga mora otrok prebiti sam na določenem mestu, ne da bi smel kar koli početi. Kadar so otrokova čustva tako močna, da jih ne more izraziti z besedami, bo morda skušal udariti. Najboljša možna posledica za tako vedenje je, da ga pošljete v drugo sobo ali za nekaj minul na "tirne out" stol. Tako za svoje obnašanje nc dobi zažclje-nc pozornosti, dobi pa čas, da znova vzpostavi samokontrolo. Tudi starši lahko imajo koristi od tega.
(nadaljevanje prihodnjič)
Komisija za družino želi vsem družinam, velikim in majhnim, strašem in otrokom, dedkom in babicam, tetam in stricem, vsem, ki so osamljeni in zapuščeni, vesele božične praznike in srečno novo leto 1999, z željo, da bi v prihodnjem letu vsi začutili, da so v krogu svoje družine ljubljeni.
Družinski kotiček pripravlja Anica Štrubclj
Naš krai
Od dopisnikov
12/1998
25
Usem hralcem mladinske sirani želimo blagoslovljene božične praznilie- in obih sreče v novem letu /999-
Veseli december
Po treh sivili, deževnih jesenskih mesecih vsako leto pride dccmher, mesec praznovanj. Na njegov prihod nas opozorijo bogato založene izložbe, okrašena drevesca in hiše ter gneča v vseh večjih trgovinah, kjer ljudje mrzlično kupujejo darila za svoje bližnje. Skoraj na vsakem vogalu lahko srečaš svetega Miklavža, Božička ali dedka Mraza. Vsi trije dobri možje se pojavljajo vmedijih, predvsem na TV. Gledalce spodbujajo k darovanju, miru in veselju. Toda, kako naj človek najde mir in veselje, ko pa ima toliko skrbi glede daril, službenih zabav, krašenja in pospravljanja doma ... Kljub temu pa lahko predvsem okoli Božiča občutimo nekakšno toplino in veselje. Manj repirov, ljudje so bolj prijazni, voščimo si srečo in zdravje.. Kristjani imamo še razlog več, da se veselimo, ker obhajamo rojstvo Jezusa Kristusa.
Najbolj žalostno je, da naše veselje temelji na "božično-novoletni romantiki", nc pa na sporočilu, ki ga prinaša Božič, zato to veselje in mir kmalu po praznovanju novega leta zamenja utrujenost in malodušje. Kakšna škoda, da tako lepi prazniki nc pustijo v nas trajnejših sledi.
Prepričan sem, da bi notranji mir in srečo izžarevali dlje, čc bi sc na decembrska praznovanja pripravili bolj duhovno, nc pa samo materialno. Seveda je prav, da praznujemo tudi na zunaj, vendar ne smemo pozabiti na tisto pristno praznovanje znotraj nas, znotraj družine.
Vsem želim, da bi božične in novoletne praznike praznovali z veseljem in srečo, ki naj v vas ostane tudi celo prihodnje leto.
Bojan Novak
JUTRI
Dež bo izpral bolečino, ponoči, po dežju prinesel bo sinjino. Sonce bo spet sijalo,
bo cvetje sušilo
in duše veselilo.
Spet bodo novi cvetovi pognali,
se razprl i ... ,
Metulji, čebele bodo spet osvajali
in vsak zase med tisoči svojo izbrali.
Otroci se bodo na travi igrali,
preslišali glas mater,
pozabili na čas in zamižali.
Povsod se bo pelo,
se radostilo,
se z življenjem rokovalo,
in mnogo novih življenj bo nastalo.
A to bo jutri!
Danes šc vsa krvavim, v reki nemoči sc borim. Stegujem roko, kričim in pravega človeka lovim.
Jutri ne bo več deževalo, jutri se bo že vse izpralo. A to bo šele jutri.
Melitka Križman
SMEH JE ZDRAV
LASTNIKI
Policaj vozniku: "Ste vi lastnik avtomobila?"
"Občasno."
"Kako občasno?"
"No, če je čist, si ga lasti žena, če je kje kakšen ples, ga vzame hči, čc je nogometna tekma, moj sin, kadar je treba tankati, ga pustijo meni."
PAJKOVEC
Jože rešuje križanko, pa mu ne gre. "Ema", vpraša čez nekaj časa ženo, "ali poznaš žival iz rodu pajkov z osmimi črkami?" Ona malo razmišlja in pravi: "Navpično ali vodoravno?"
BRATEC
Starša sta vprašala svojega sinka, čc bi želel dobiti bratca.
"Mislim, da ni potreba", je rekel. "Zaenkrat vaju lahko obvladam sam!"
"Treba je mnogo preprostih besed kakor kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota."
Tone Pavček
CITATI
"Bolj ko bo človek postal človek, silne-jc ga bo grabila potreba, vedno jasnejša, bolj določna in razkošna potreba, da bi oboževal."
P.T.de Chardin
"Kdor ne veruje vase in v svoj narod, nc more biti umetnik. Kajti pevec, ki podcenjuje samega sebe, ne more biti Or-fcj, lahko je kvečjemu inkasant."
Bojan Štih
NOVO LETO - NOVA PRIČAKOVANJA
Mojca je imela vedno rada novoletne zabave. Vzdušje v dvorani, kjer so se zbrali s prijatelji je bilo čudovito. Zunaj je rahlo snežilo, ravno toliko, da je pobelilo naravo. Drevesca so bila vsepovsod zavita v morje lučic, kar je prinašalo še poseben čar. Še vedno je v sebi čutila mir, ki ji ga je prinesla Božična noč. Zopet se je počutila tako kot včasih - veselo in srečno. Zadnje leto ji ni šlo preveč dobro. Še vedno ni popravila graje iz prve konference. Pa to še ne bi bilo najhujše. Najbolj jo je razjedalo nerazumevanje prijateljev, ki jim je včasih povsem zaupala.
Sklenila je da bo danes, ko skupaj pričakujejo novo leto pozabila na vse skrbi preteklega leta. Naredila je polno sklepov, kaj vse bo v novem letu drugače, kot je bilo prej. V vsem tistem čarobnem vzdušju je verjela, da bo vse to zares lahko storila!
Minilo je leto. Zopet je tam, kjer je bila in lahko pogleda nazaj. Leto je bilo res malo bolj srečno, toda ali je uresničila sklepe, ki jih je postavila lani?
Razočarana ugotovi da ne!
Gotovo se ob novem letu veliko oziramo nazaj, pregledamo preteklo leto in ugotovimo, da je tako hitro minilo, da si nismo utegnili vzeti časa, da bi storili vse, kar smo lani sklenili. Lahko si obljubimo, da bomo drugo leto boljši, lahko nehamo delati nove sklepe. Verjetno pa bo najbolje, da sklepe začnemo uresničevati danes. Morda nas novo leto lahko vzpodbudi, toda tako lahko je reči: "drugo leto bom boljši, jutri bom drugačen - bolj pozoren do drugih, bolj dober" Težje pa je to uresničiti. Zato ni potrebno čakati na novo leto, niti na jutri - danes je dan, ko lahko začnemo in tako ob naslednjem silvestrovanju ne bomo razočarani nad seboj.
Naj bodo božični in novoletni prazniki čas, ko se posvetimo svojim bližnjim. Dajmo jim tisto, za kar si med letom ne moremo vzeti časa in jim iskreno zaželimo sreče, zdravja in notranjega zadovoljstva. Predvsem pa pomagajmo drug drugemu že danes, saj nam bo tako življenje v novem letu lepše.
Vida Jakopič
Tabor v Božičih, oktober 1998
Spet smo se zbrali - pripravljeni na naše norčije, na delo in zabavo, na čas, ki ga zdaj tradicionalno preživljamo vedno v istem centru v Božičih oziroma točneje v Premančanu.
Vozil nas je tudi tokrat šofer grosupeljske osnovne šole Štefan, ki že leta potrpežljivo prenaša potovalno mrzlico naših otrok, vznemirjenost prostovoljcev, naše potoval-ke, papirčke od malice, spraševanje otrok in vožnjo navkreber.
To jesen nas je bilo še posebej veliko: več prostovoljcev in več novih otrok, skratka: kar nekaj takih, ki so šli prvič z nami. Malce nas je skrbelo za dva fantička, ki sta bila prvič zdoma, a se je kmalu izkazalo, da sta vsemu kos. Kmalu sta postala središče našega taborjenja...
Fantje so bili tokrat glavni: šef kuhinje in njegov pomočnik sta nas razvajala z izvrstno hrano, najbolj vznemirljiv prostovoljec s šarmantnostjo, za razvajenost pa naša že omenjena fantička, ki smo ju lahko crklja-li po mili volji.
Ni bilo vse idealno - že prvi večer sem morala na resen pogovor z nekom, ki je na način, ki ga pač pozna - z nasiljem reševal konflikte. Opozarjali smo otroke na nenasilno komunikacijo, saj je nasilje pri otroku pogosto le klic po pozornosti, ki pa ga žal veliko ljudi ne opazi. Pozornosti pa smo vsem posvetili res veliko.
V petek je dan minil ob spoznavanju udeležencev, programa tabora in okolja: udomačili smo si sobe, našli soigralce v različnih aktivnostih, povečerjali, se lotili spoznavanja s pomočjo kitare in izvrstnih spoznavnih igric, ki jih je iz rokava stresal Andrej. Otroci so pred spanjem izumljali vedno nove načine, da le ne bi šli spat, mi pa smo s čim bolj preizkušenimi metodami poskušali zagotoviti nočno tišino.
Sobota nas je čakala s paketi presenečenj. Najprej plovba z ladjico po slovenski obali, za kosilo pizza, zvečer pa slovesno praznovanje rojstnega dneva in diplome s torto in darilci, ki smo jih karseda naskrivaj pripravljali ves dan, potem pa še izbor mistra in miss... skratka: zvečer smo plesali, se smejali, tekmovali ... in se potem trudili, da bi vsi otroci zaspali.
Prav neverjetno je, kako poskočni so otroci zvečer, pa čeprav so ves dan skakljali naokrog: tekmovali v raznih športnih panogah, skratka: preživeli dan aktivno, kolikor se je najbolj dalo. Ampak zvečer: kot da bi ves dan posedali in poležavali.
Tabor je spet zadovoljil tudi najbolj izbirčne: našli smo dovolj pozornosti za vse otroke, dodali nekaj novih aktivnosti - vse to za malo denarja in ogromno dobre volje vseh nas, ki še nismo obupali nad tem, da vaj dvakrat na leto otrokom podarimo nekaj smeha, iger in torto .. Zahvala za vse to pa gre socialnim delavkam: Lili, Jožici in Erni, prostovoljcem in pa sponzorjem, ki nam vsako leto pomagajo.
Melita Garvas
V drugi polovici meseca decembra bodo policisti, s ciljem preprečevanja poslabšanja prometno varnostnih razmer ob zaključku leta, izvajali naloge iz že poznane akcije "Natakar, taksi prosim", in sicer v času od 14. 12. 1998 do 31. 12. 1998.
Policisti bodo v tem času posvetili pozornost predvsem ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Policisti bodo odrejali preizkuse alkoholiziranosti in preverjali prekrške, kot so naprimer:
- prekoračitev dovoljene hitrosti nad 30 km/h v naselju in nad 40 km/h izven naselja;
- neuporaba varnostnega pasu;
- nepravilna stran in smer vožnje;
- neuporaba ali napačna uporaba zasenčenih luči.
Policisti bodo voznikom, katerim je bil odrejen in opravljen preizkus alkoholiziranosti, tudi delili zloženke "Natakar, taksi prosim", voznikom, ki pa ob preizkusu alkoholiziranosti v organizmu niso imeli alkohola /O.OOg/kg/, pa bodo policisti delili al-kotester, ki predstavlja nagrado za popolno treznost voznikov.
VSEM ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA IN SREČE V LETU 1999.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
D0NAT0RJI:
1. F0T0 KRALJ, Ljubljanska 7, Grosuplje
2. F0T0 TRAVNIK, Ciglarjeva 8, Višnja Gora
3. PEKARNA MIŠMAŠ, Krka 33, Krka
4. PEKARSTVO GORENC, Grintovec 30, Višnja Gora
5. GR0TEX d.o.o., Taborska 15, Grosuplje
6. ABC TABOR, Adamičeva c. 14, Grosuplje
7. SADJE ZELENJAVA KUTIČ, Ljubljanska cesta 4c, grosuplje
8. TASJA APOTEKA - NATURA, Adamičeva c.
8. Grosuplje
9. MESARSTVO JAVORNIK, Adamičeva c. 20, Grosuplje
10. ULA d.o.o., Adamičeva 12, Grosuplje
11. SLOVENSKA KARITAS, Ciril Metodov ' 9, Ljubljana
12. MIZARSTVO MARINČIČ FRANCI
Nevarnosti pri uporabi pirotehničnih sredstev
Bližajo se božični in novoletni prazni ki. S praznovanjem teh je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov - petarde, rakete in podobno. Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivosti. Zaradi nest' , kovne in nepremišljene uporabe so i..., že v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda, največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med otroci in mladostniki, ki razumljivo, te najrajši uporabljajo.
Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli s strani inšpekcijskih služb in policistov v notranjosti, jc problematika glede uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno pereča.
Zakonodaja otrokom in mladostnikom do 16. leta prepoveduje uporabo pi rotehničnih izdelkov razreda I. in II. kategorije Pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja, brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov. Prav tako Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli določa, da se za težjo kršitev učenca šteje uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah.
Iz policijske postaje
Naš kra
Šport
12/1998
27
Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov moti ljudi pri delu, razvedrilu in počitku, predvsem v strnjenih naseljih, zato jih uporabljajte na mestih in karjih, kjer s tem na boste resnično nikogar motili.
Policija svetuje, da starši otrokom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bomo le te tako preprečili poškodbe in materialno škodo, ki
Jeseni se nekatere športno - rekreativne aktivnosti zaradi slabših vremenskih razmer preselijo iz narave v športne dvorane. Ena lakih dejavnosti je tudi aerobika, ki je kot nalašč za vse tiste, ki si želijo vitko in čvrsto telo ter kondicijo ohranjati tudi pozimi. Aerobika je nekaj posebnega predvsem zato, ker se izvaja v skupini pod vodstvom in z glasbeno spremljavo.
Aerobika je pri nas popularna šele nekaj let, medtem ko je v Ameriki svoj vrhunec popularnosti doživela že v osemdesetih letih, Najprej seje uveljavila predvsem med ženskami, v zadnjem času pa se zanjo zanima tudi vse več moških. Že samo ime pove, da je ob pravilnem izvajanju najrazlič-I SSih vaj izjemno pomembno tudi pravilno dihanje. Šestdeset minut vadbe je ravno dovolj, da telo pošteno razgibamo, v zadnjih nekaj minutah pa se tudi počasi ohladimo in telo povsem sprostimo.
Med aerobne vaje spadajo vse tiste, ki pomagajo bolj učinkovito izkoriščali kisik, tako tla dosegamo najbolj "varen" srčni utrip. Za vidne učinke je treba telovaditi dva do trikrat tedensko do trideset minut. Svoj najustreznejši srčni utrip si izračunate tako, da svojo starost odštejete od 220 in rezultat pomnožite najprej s 60 in nato šc z 80 odstotki. Nižja številka jc varen srčni utrip in Utrip za začetnika, višja pa za že dobro trenirane.
Kisik je življenjsko pomemben element, srce pa je mišica, ki črpa kri, bogato s kisikom in jo pošilja v ostale dele telesa. Aerobne vaje povečajo pljučno zmogljivost, v krvi zmanjšujejo stopnjo holesterola, ki škodi srcu in znižujejo krvni tlak ter pripomorejo k splošnemu boljšemu počutju in bolj zdravemu ožilju. Aerobna vadba je tek, tek na smučeh, intenzivno kolesarjenje, rolanje, veslanje, vadba aerobike. Slednja je mogo-
imajo lahko daljnosežne posledice.
Če sc temu ne morete izogniti, bodite pri uporabi teh sredstav skupaj z. otroki skrajno previdni in ne motite okolice. Prav tako ne mečite pirotehničnih izdelkov proti domačim živalim, ker tudi te lahko postanejo napadalne in nam lahko povzročijo hude poškodbe.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
če najbolj zanimiva zato, ker je v telovadnici in nismo sami, skupino vodi strokovnjak, prijetno delovno vzdušje pa v ozadju spremlja tudi vzpodbudna glasba.To jc eden od najboljših načinov boja proti stresu.
In kakšna naj bo oprema za obisk aerobike? Predvsem naj bo lahka. Primerne so tako imenovane pajkice in majčka, lahko tudi dres ali tanjša trenirka. Tesno prilegajoča oblačila omogočajo, da se lažje zavedale svojega telesa in zato t uiti i pravilneje izvajate vaje, kar je zelo pomembno za učinkovito vadbo. Čeprav zaradi sodobnega načina vadbe skoraj ne čutite bolečin v mišicah, je priporočljivo, da se po vadbi počasi ohladi-
te in toplo oblečete.
Obutev pa naj ima močnejši in prožen podplat, ki dobro ublaži trd doskok na tla in s tem zmanjša stres in pritisk na skelet telesa. V športni torbi naj bosta vedno tudi brisača in nesladkana pijača (voda), tako da sproti nadomestite izgubljeno tekočino.
Dodala bi še rada to, kar opažam pri obisku v naši telovadnici.
Veliko žensk pride samo enkrat in potem obupa. Vzrok je verjetno zelo slaba samopo-doba. Dokler človek ne sprejme sebe takšnega kol je, z vsemi napakami, odvečnimi kilogrami, s slabo treniranim srcem, z plitvimi pljuči, potem je res samo za doma.
Najboljši način, da vse to odpravimo jc, da se s situacijo soočimo in v tej smeri nekaj naredimo.
Sc nobenemu nisem rekla, da mora vse narediti, kar jaz napravim. Vsak človek je bitje, ki je edinstveno in to raznolikost tudi upoštevam. Vsak dela po svojih zmožnostih in počutju.
Veste, nobeden ni prišel na svet z vsem znanjem in tudi aerobike se je potrebno naučiti, tako kot sc mora prvošolček naučiti pisati. Ali on tudi obupa?
Zapisala in povzela iz članka v dnevniku
DNEVNIK
voditeljica aerobike Stanka Kuplenk
Športno društvo Dobrepolje
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
REZULTATI IN LESTVICA MULJAVA - DOBREPOLJE DOBREPOLJE - LESE ŠMARJE SAP
3 : 7 7 : 3
DOBREPOLJE 5 : 5 DOBREPOLJE - OPTIKA ERJAVEC 8 : 2 ŠMARJE VET. - DOBREPOLJE 5 : 5 K.G.G. KRKA 6 : 4 MULJAVA 6 : 4
1 : 9 P 5:5
DOBREPOLJE DOBREPOLJE LESE - DOBREPOLJE DOBREPOLJE - ŠMARJE SAP
L DOBREPOLJE 15 TOČK
2. ŠMARJE SAP 15 "
3. ŠMARJE VETERANI 14 "
4. K.G.G. KRKA 11 "
5. MULJAVA 8 "
6. OPTIKA ERJAVEC 3 "
7. LESE 0 "
Vsem svojim članom, športnim in drugim društvom, podjetnikom in posameznikom, ki ste kakorkoli pomagali pri delu ŠD Dobrepolje, uredništvu Našega kraja, OŠ Dobrepolje, Občini Dobrepolje, idr. želimo
SREČNO, ZDRAV1A IN USTVARJALNIH MOČI POLNO NOVO LETO 1999.
Upravni odbor
Z gibanjem nad stres
P^akrat na teden v telovadnico za bolj čvrsto telo in kondicijo
LIBERALNA DEMOKRAC
5L0VEI
Občinski odbor Dobrepolje
Zahvaljujemo se vam za zaupanje, ki ste nam ga izkazali
na letošnjih lokalnih volitvah. Vaši glasovi so za nas zavezujoči in upoštevali bomo vaše predloge in pobude, ki bodo usmeritev za naše prihodnje delo. Ob tej priliki vam želimo v letu ki prihaja veliko veselja, zdravja in uspehov. Ob koncu iztekajočega se leta, pa vesele in doživete praznike.
želi vsem vaščanham in vaščanom vasi Cesta
vesele božične praznike, v letu, ki prihaja pa veliko zdravja
uspehov in osebne sreče.
J<$ t) > ^IDErvfc. H
VIDEM H
ODBOR VAŠKE SKUPNOSTI VIDEM ŽELI VSEM VAŠČANKAM IN VAŠČANOM VESELE IN DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO IN ZDRAVO PRIHAJAJOČE LETO 1999.
0'
D'
A  A v0'<a'na skupina *
/UlavricK
Macesni so odvrgli zlate iglice. Drevesa svojo barvito obleko. Narava se je pogreznila v zimski sen. Končala je svoj
krog.
Le mi, nori ljudje, nikoli zadovoljne mravljice, bi radi v teh zadnjih trenutkih postorili še tisoč stvari...
Prepozno!
Kazalca na uri oznanjata nov začetek - začetek novega leta. Srečno naj bo, zdravo in veselo, zadovoljno in uspešno. Čudovito naj bo, kakor prazniki, ki prihajajo.
Voščimo in privoščimo vam jih!
Naš kraj
Voščila, zahvale
12/1998
29
Leto se končuje, sreča srečo kuje, prejmite jo tudi vi, na; vas spremlja leto dni.
Strojni krožek KMETOVALEC želi vsem svojim članom in simpati-zerjem zdravja in uspehov polno 1999.
"Vrtnarija Jerkin z ^idma
::<fi t-.Hm lefeo i/n wamwfwvzmj(yva-
rdt Ircu* ni /t f>ta;: tiih(>r>, 0l/ti/t((/tij(tn (eiuha ram želimo
%jdwt/wa. teeče t/ti t/m
9»
r/f/ m /-(///( /s/AAc) vtfčfn-ff/f na naU
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, dedka in tasta
ANTONA NOSETA
iz Predstrug
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom
Predstrug in Ceste, krajanom Dobrepolja, prijateljem, znancem in sodelavcem za nesebično pomoč, za izražena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Videm
za pomoč v času bolezni. Iskrena zahvala gospodu župniku Francu Škulju za lep pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru
Rafko Fabiani za ganljivo petje. Zahvaljujemo sc tudi Društvu upokojencev in g. Konradu Piku za lep poslovilni govor.
Sin Tone in hčerka Martina z družino
Prijetno vzdušje ob ogretih pečeh, lep pogled na zimsko idilo v božičnih dneh,
zdravja, sreče in veselja, naj se vam izpolni vsaka skrita želja, ob toplem ognjišču nepozabnih trenutkov nešteto,
naj vam prinese to prihajajoče novo leto.
SPOŠTOVANI, ŽELIMO 51 ŠE SODELOVANJA Z VAMI, ZATO SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE.
STRAH FRANC s.p. prodaja plinov in prevozništvo
® 8
I
Videm 61 a, 1312 Videm Dobrepolje tel.: 061/787-057, mobitel: 0609/651-005
RAČUNALNIŠKI TEČAJ !!!
1. Računalniški tečaj za odrasle
Podjetje LASER Computer d.o.o. v sodelovanju z osnovno šolo Dobrepolje v novi računalniški učilnici na šoli prireja začetni računalniški tečaj Microsoft OFFICE 97.
Program tečaja:
* Uvod vVVindovvs 98,
* MSVVORD,
* MS Excel,
* MS Internet Explorer.
Tečaj se začne 18. januarja, 1998, in bo trajal od ponedeljka do petka po štiri šolske ure, od 17.00 do 20.15.
Cena tečaja je 19.045,60 SIT (prometni davek je vključen v ceno). Največje število udeležencev je 13. Tečaj bo vodil Zvjezdan Vitulič, dipl. ing., pomagal pa mu bo asistent.
2. Računalniški tečaj za učence sedmih in osmih razredov
Pripravili smo tudi tečaj za učence sedmih in osmih razredov, ki bo trajal od ponedeljka do petka po tri šolske ure dnevno, od 17.00 do 19.30. Na tečaju se bodo udeleženci učili uporabljati urejevalnik besedila VVORD 97 za pisanje in oblikovanje besedil, računati v programu Excel 97 in risati s programom za risanje Paint. Tečaj se bo začel 25.01.98, če se bo prijavilo več kot devet učencev. Največje število udeležencev je 13.
Cena tečaja je 12.675,00 SIT (prometni davek je vključen v ceno).
Prijave sprejemajo v tajništvu šole. Za dodatne informacije pokličite LASER Computer d.o.o. (g. Zvjezdana Vituliča) na tel. 061 223 949 med 9.00 in 15.00.
Dodatne ugodnosti za udeležence tečajev:
Možnost plačila na tri obroke!
10% popusta pri nadaljevalnih tečajih.
5% popusta pri nakupu DTK računalčnikov in
ostale računalniške opreme v podjetju LASER
Computer d.o.o., Igriška 10, Ljubljana, tel. 223-949,
fax.221 013.
VABLJENI !!!
Praznujmo v miru, sreči, naši dragi, srebrni zvončki naj vam zapojo naše iskrene želje in voščilo: 'Prijatelji, imejte se lepo!
Učenci, malčki in delavci osnovne šole in vrtca 'Dobrepolje!
GOGRAD d.o.o.
podjetje za gostinstvo, inženiring in trgovino PERUZZIJEVA 35, LJUBLJANA P.E. DOBREPOLJE, ZAGORICA 66 A
Razpisujemo prosto delovno mesto
VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA - C KAT
ter
STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE
Lahko brez praktičnega znanja in delovnih izkušenj. Nudimo redno zaposlitev.
Vse potrebne dodatne informacije lahko dobite v poznih
popoldanskih urah na telefonsko številko (061)1274-686
VABILO
1&
Vabimo vse člane in tiste, ki se želite včlaniti v naše društvo, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 16. 1. 1999, ob 19. uri v gostimi Brdavs na Vidmu.
Upravni odbor Čebelarskega društva Dobrepolje
Naš kraj
Kino
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC JANUAR 99
PETEK, 8. januar, ob 19,30
slovenski film - akcijska komedija BLUE$ZA SARO
KRATKA VSEBINA: Končno slovenski akcijski film. Privatni detektiv EMIL (BOJAN EMERŠIČ) je pri svojem delu dokaj uspešen. Njegova pomočnika sta odštekana tajnica BEBA (METKA IN) in upokojeni oficir MILIVOJ (LJUBIŠA SAMARDŽIĆ), ki je tudi lastnik prostorov Emi-love agencije. Nekega večera EMIL v baru spozna SARO (NATAŠA BARBARA GRAČNER), prikupno plavolasko, v katero se zaljubi na prvi pogled, po preživeti noči z njo pa si izkreno zaželi, da bi jo še kdaj videl - Sara je namreč ob zori in brez slovesa izginila neznano kam. Kmalu se v Emilovi pisarni pojavi uspešni podjetnik MAKS CRUBELIČ, ki pogreša svojo ženo. Že bežen pogled slike Crubeličeve žene zadostuje, da Emil na njej spozna SARO. Nemudoma sprejme primer in se loti iskanja... (dolžina filma 90 minut)
NEDELJA, 10. januar, ob 15. in 19.30
ameriška komedija - uspešnica jeseni 1998 NORI NA MERI
KRATKA VSEBINA: Odlična komedija, ki je bila v ZDA uspešnica jeseni 1998. Znani kritik je film okarakteriziral takole: "V desetletju, kjer ! utaste komedije našle svoj pristan, smo imeli ljubitelji prave komedije res veliko razlogov, da smo se počutili butasto. Dokler nista naokoli prišla brata FARRELLY in nam v filmu NORI NA MERI vrnila tisto, kar smo pogrešali. Krut, nesramen, večkrat nagnusen in politično nekorekten humor, ki se ne opravičuje nikomur... (dolžina filma: 100 minut)
PETEK, 15. januar.ob 19.30
ameriška romantična komedija TAKO JE LJUBKA
KRATKA VSEBINA: Romantična komedija prikazuje srečen par EDDIE in MAUREEN, ki dneve, predvsem pa noči, preživljata v barih, obkrožena z brezupneži, ki se veselijo večera, za nov dan pa jih ne skrbi preveč. Kljub MAUREENINI nosečnosti se vsak večer potikata iz bara v bar in sta srečna kot v pravljici. Nič na tem svetu ju ne more ločiti. Eddie nekega jutra pade v delirij in odpeljejo ga v umobolnico. Deset let kasneje je EDDIE odpuščen izza rešetk umobolnice. MAUREEN je poročena s premožnim |0|EM in živi v luksuznem predelu mesta, ima tri otroke vključno z EDDIJEVIM. Takoj po odpustu je povabljen na večerjo k MAUREENIJEVI novi družini... ( dolžina filma 106 minut)
NEDELJA, 17. januar, ob 15. uri in19.30
ameriška vojna drama - najnovejša uspešnica REŠEVANJEVOJAKA RYANA
KRATKA VSEBINA: To je film o junaštvu in žrtvovanju, ki se dogaja v Franciji leta 1944, kmalu po začetku invazije na Normandijo. Napeta zgodba o četi vojakov in njihovi nevarni nalogi na sovražnikovem ozemlju: tvegati morajo svoja življenja, da bi rešili enega samega človeka - vojaka Ryana. (dolžina filma:167 minut)
PETEK, 22. januar, ob19.30
ameriška uspešnica ROBERTA REDFORDA -drama
ŠEPETATI KONJEM
KRATKA VSEBINA: "Pred milijoni let so bili svobodni, pasli so se po travnatih planjavah in prečkali kontinente prek kamnitih mostov... Človeka, ki je prišel na Zemljo veliko za njimi, so najprej spoznali tako, kot preganjani spozna preganjalca, kajti še predno je človek spoznal v konju prijatelja in pomočnika, jih je pobijal zaradi mesa... Vez z ljudmi je zato vedno ostala trhla, kajti strah, ki jim ga je vbodel v srce, je bil preglobok, da bi ga bilo moč pregnati...od neolitskega trenutka, ko so konju prvič nataknili uzdo...A obstajali so ljudje, ki so to razumeli...lahko so videli dušo bitja in blažili rane, ki so jih tam našli...Zaradi skrivnosti, ki so jim jih nežno izrekli v preplašena ušesa, so bili ti ljudje znani kot ŠEPETALO KONJEM..." Na začetku filma smo priča brutalni nesreči dveh deklic in njunih konjev, v katere se na poledeneli cesti zaleti tovornjak. Deklica ostane brez spodnjega dela noge, njen konj PILCRIM pa ima hude poškodbe po glavi in telesu. Konja hočejo zato ubiti, vendar to prepreči dekličina mama, saj spozna, da je nesreča telesno in čustveno zaznamovala tako hčerko kot konja in da sta njuni usodi neizogibno prepleteni. Na pomoč pokličejo TOMA BOOKERJA, ki ima svojevrsten dar za zdravljenje preplašenih, ranjenih konj.
NEDELJA, 24. januar, ob 15. uri in 19.30
ameriška drama TRUMANOV SHOW
KRATKA VSEBINA: Truman Burbank (JIMM CARREY) je najbolj znani televizijski obraz. Ne da bi vedel, je glavna zvezda non-stop limo-nadaste nadaljevanke. Vsako minuto njegovega življenja, ki je skrbno predvideno s scenarijem, posnamejo skrite kamere. Njegova družina, prijatelji in vsi okoli njega, so igralci. Je jetnik umetno narejenega televizijskega raja. To je zgodba o njegovem pobegu...( dolžina filma 103 minute)
PETEK, 29. januar, ob 19.30
ameriška akcijska kriminalna drama REZILO
KRATKA VSEBINA: Zgodba govori o KARLU, rahlo zaostalem človeku, ki se je znašel pred zapleteno moralno dilemo. V otroštvu sta ga vzgajala fanatično pobožna starša, ki sta bila mnenja, da je otrok božja kazen. Nekega dne KAREL zaloti mamo in mestnega nasilneža pri spolnem aktu in ker je bil trdno prepričan, da je to hudo narobe, je oba pobil s koso. Kot neprištevnega so ga zaprli v norišnico. Petindvajset let kasneje ga proti njegovi volji izpustijo...
Ogled filma priporočamo vsem, ki imajo radi resnično kvalitetne filme, (dolžina filma 1 34 minut)
NEDELJA, 31. januar, ob 15. uri in ob 19.30
ameriški akcijski triler POGAJALEC
KRATKA OZNAKA: SAMUEL L. JAKSON je uspešen policijski pogajalec. Nekega dne mu podtaknejo hud zločin in sedaj tarča postane on. V paniki se zabarikadira v neko stolpnico in jo zavzame. Ker pozna vsa pravila pogajanja, prosi za edinega pogajalca, na katerega se lahko zanese - Crisa Sabijana (KEVIN SPACEY). Vsebine filma naprej ne bomo izdali, konec filma pa je popolnoma drugačen, kot bi ga pričakovali...
VSEM OBISKOVALCEM KINA ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999!
RAZPIS
JURČIČEVO PRIZNANJE
Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica podeljuje JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del.
Kandidate za podelitev priznanj predlagajo društva, skupine in posamezniki. Jurčičeva priznanja lahko prejmejo društva, skupine in posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti.
Priznanja se podeljujeo enkrat letno - ob slovenskem kulturnem prazniku.
Predloge pošljite do 15. januarja 1999, na naslov Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica.
Vodja Sklada RS za LKD 01: KNJIŽNICA GROSUPLJE -Auariliceva is— -
dipl. org. Tatjana Lampret
Kulturno društvo in Godba Dobrepolje vabita na
Božično novoletni koncert Godbe Dobrepolje
ki bo v soboto, 26. decembra, ob 19. uri na Vidmu v Jakličevem domu.
Poleg godbe v programu sodeluje tudi mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje. Program bo
povezoval Igor Ahačevčič.
ZGODBA
1>6reP0\;
cfiečfio 1999
Godbenice in godbeniki želimo vsem prebivalcem občine Dobrepolje vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, sreče, delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja!
VAŠI GODBENIKI
TURISTIČNO DRUŠTVO DORREPOLJE
želi vsem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1999.
STOLARNA Dobrepolje d.d.
želi vsem občankam in občanom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1999. VSEM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE.
ANTENSKI SISTEMI ^
V JSAT
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -12.00
■ Elektronska nastavitev anten
■ Meritve TV signalov
■ Servis
■ Montaža KANAL-a A, P0PTV, HTV 1,2, 3
■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni)
Garancija 12 mesecev
Plačilo na obroke
8-letne izkušnje - razlag, za kvaliteto in zaupanje
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.