C J ASILO štev. 43 — Letnik IV. PTUJ, 2. nov. 1951 Cena din 5.— Poštnina plačana v gotovini Uredniitvo fa> tipniT> Ptuj. MLO, 11 aadstrop)« — releloo »tei- 156 Cekorni račun pri Narodnj banki Ptuj iter. 643-90322-0 — Urejujt uredniiki odbor — OdtfoTorni orcd- titk VrabI Jožt — Rokopisov ae vračamo — Metečua oaročniaa od 1 mafa 1951 dalje 20 din celoletna naročnioa 208 din. Naročniki, k: to plačali din 156 — za celo leta doplačalo dis 52—. — Tiska Mariborska tiskarna. jtot »»»o ^ omenili v naSem iporo- ^^ o sasedanju okrajneg« ljudskega ilbara (Ptuj, ki se je vršilo 23. i>ktobra in kot fio nnSl bralci zaslisdili tudi ■ V drugih iaaopisih, bo v doglcdncm kzvedena temeljita reorganizacija I ^inižjih organov ljudske oblasti, dose. |Lj.}Ui krajevnih ljudskih odborov. T! I ^jo a primemo, terenu prilagojeno Spojitvijo sosednjih manjših kraiev- Jjj, jjudskih »dborov, ki !>odo ukinjeni, ^rganlsiraaii v občinske IJuflskn od- ki jih bo v območju ptjujskega oKtaI® predvidoma 32, po prvotnem pjfdiogu p* bodo obsegali aledeče Kraje: 1 Cirkovcl (združena KLO Clrkovcl jn Sikole), površina 3641 ha, število pre- Ijlvalcev in 554 gospodarstev. 2. Cirkulane (združeni KLO: Clricula- jje, Gradišče, Gruškovec, Paradiž in Slatina), površina 3258 ha, 3478 prebi- valcev in 724 gospodarstev. Del Malega Oiciča (hiš. št. 60—65) se priključi k občini Leskovec. 3. Desternlk (združeni KLO Dester- pile, Janežovci, Jiršovd In Levanjd), površina 3452 ha, 2742 prebivalcev in 588 go^Fodarstev. 4. Dorn®va (združeni KI^O: Borovci, Darna\'a, Mezgovci in Pacinje), površi- 1653 ha, 1907 prebivalcev In 384 go- fpodarstev, 5. Gorišnlca (združeni KLO: Formin, Gajevci (del KLO Gajevci, Gorlšnlca, ;»ioškanjci in ZamuSani), površina 2340 1)3, 2534 prebivalcev in 576 gospodar- ffa'. S. Grajena (združeni KLO: Grajena, .IlestnI vrh in Vurt>erk), površina 2509 ha, 2117 prebivalcev In 434 gospodar- stev. 7. Kajaina (združeni KLO: Hajdina !n del KLO Slovenja vas KO Skobra), površina 1312 ha, 1717 prebivalcev in 473 go^jpodarstev. 8. Juršcfnci (združena KLO Juršlnciin 5a5avšiak), površina 3423 ha, 2554 pre- bivalcev in 606 gospodarstev. 9. Leskovec (združeni KLO: Lesko- vec, Skorošnjak in Velika Vami ca, glej pripombo pri občini Clrkulane), površina 2401 ha, 2174 prebivalcev in 391 gospodarstev. 10 MajJi>erk (združen! ;KLO: Maj- ^oik, Nai-a^slje in Sestrže), površina J073 ha, 2368 prebivalcev in 497 gospo- darstev. 11. Markove! (zdraženi KLO: Mar- kovci Sobetincl in Zabovci), površina 1834 ha, I8S0 prebivalcev in 365 gospo- darstev. 12. Ormož (združeni KLO: Hum. Le§- nica, Loperšiče, Ormož in Pavlovci), po^Tšina 3421 b?. 3646 prebivalcev in 932 gospodarstev. 13. Podgorci (združena KLO Cvet- kovci in Podgorci), površina 1763 ha, 1656 prebivalcev in 343 gospodarstev. 14. Fodlebnlk (združeni KLO Gru- škovje. Nova cerkev. Podlelinik, Rodni vrh in Sedlašek), površina 4968 ha. 2518 prebivalcev in 684 gospodarstev. 15. PolenSak (združena KLO Brezovci !n Polenšak), površina 2156 ha, 1472 prebivalcev in 332 go&TX)darsrtev. 16. Ptuj (združena MLO Ptuj in KLO Spuhlje), površina 2547 ha, 9015 prebi- valcev in 789 gospodarstev. 17. Ptujska gora (združena KLO Ptuj- gora in Dolena), površina 2751 ha, % prebivalcev in 338 gospodarstev. 18. RogoznJca (združ-eni KLO: Klcar, ^)d^-■nci in Rogoznica), površina 1398 "a. 8110 prebivalcev in 464 gospodar- stev. 19. Sela (združaii KLO: Lancova vas, Sela in Tržec-Jurovci), površina 2023 ha, 1660 prebivalcev in 355 gospodar- stev. 20. Slovenja vas (v sedanjem sestavu bre* KO Skorba), površina 1450 ha, 1356 prebivalcev in 247 gospodarstev. 21. SredUč« (Tsdruženi KLO: Obrež, Središče in Salovci), površina 3270 ha, 8409 prebivalcev in 665 gospodarstev. 22. StarJc (združeni KLO Brunšvig- del, Starše In Sv. Marjeta), površina 3326 ha, 2206 prebivalcev in 634 gospo- darstev. 23. Stojnd (združeni KLO: Bukovci, Gajevci-del (KLO Mala vas in Muretin- ci) In Stojnci), površina 1780 ha, 2298 prebivalcev in 490 gospodarstev. 24. Stoperce (ostane v sedanjem-se- stavu, površina 2192 ha, 1094 prebival- cev in 205 gospodarstev. 25. StmišCe (ostane v sedanjem se- stavu), površina 939 ha, 1523 prebival- cev in 104 gospodarstev. 26 Sv. Lovrenc na Dravskem polju (2xlruženl KLO: Pleterje in Sv. Lov- renc), površina 2201 ha, 1852 prebival- cev in 395 gospodarstev. 27. Sv. Vid pri Ptuju (združeni KLO MajsJci vrh, Sv. Vid in Vareja), povr- šina 2248 ha, 2116 prebivalcev in 435 gospodarstev. 28. Tmovslsa vas (združena KLO Bi- šeč^ki vrh In Trnovska vas), površina 2374 ha, 1485 prebivalcev in 312 gospo- darstev. 29. Velika Nedelja (združena KLO: Sodind in Velika Nedelja), površina 2525 ha, 2366 prebivalcev in 545 go- spodarstev. 30. Vttomarci (združena KLO: Slav- Sina Ir Vitomarcl), površina 1660 ha, 1527 prebivalcev in 332 gospodarstev. 31. Zavrč (združeni KLO: Gorenjaki vrh, Turžki vrh In Zavrč), površina 1943 ha, 2154 prebivalcev in 453 gospo- darstev. 32. 2etale (ostane v sedanjem sesta- vu), površdna 3796 ha, 2206 prebivalcev In 403 gospodarstev. Kot je razvidno iz gornjega razporeda in obsega bodočih občin, bodo ite obse- gale kompektna geografsko gospodar- ska področja x večjim itevilom prebi- valstva. Ni dvoma, da bo združitev manjSih teritorialnih enot v upravnem pogledu predstavljala veliko pocenitev lokalne uprave kakor tudi njeno kvalitetno iz- boljšanje, razen tega bo tem večjim go- sx)odiarskim enotam veliko laže reše- vati vsa komunalna, zdravstvena, pro- svetna in druga vpraSanja, kot je bilo to dosedaj mogoče malim krajevnim ljudskim odborom. To so pa tudi raz- logi, ki so dovedll do te reorganiziacije ter je vsako mišljenje, ida je to povra- tek »na staro«, predvojno upravno ure- ditev, neumestno in nesmiselno. Koristno bi bilo, če bi stvar organi- zacije občinskih ljudskih odborov, kar se tiče teritorialne razdelitve in kot so to že v nekaterih krajih storili, pre- diskutirali povsod na zborih volilcev ter tako umestne predloge pravočasno posredovali Komkiji la izgradnjo ljud- ske oblasti pri OLG, da jih bo lahko ta (pri končni irazdelitvi upoštevala. Maršal Tito na kongresu vojnih invalidov VSE ZA OHRANITEV MIRU IN NEODVISNOSTI Martel Tito je pred zakljuftkom dejal: Moramo se pripravljati sa obrambo. Velikansko smo žrtvovali, da bi se oborožili, da bi pripravili našo armado, da bo mogla ubraniti pridobitve naše velike osvobodilne borbe. Ce se je kdaj koli in kdor koli oboroževal, da bi ohranil mir, tedaj smo se oboroževall ml, da bi ohranili mir In svojo neod- visnost. To pa, da smo imeli 1948 moč- no armado, je koristilo ne le nam, tem- več tudi vsemu človeštvu. Kdo ve, kako bi se stvari razvijale če bi bila velika Sovjetska zveza začela teptati našo ne- zaščiteno državo? Kdo ve, kaj bi bilo dalje z drugimi državami in kaj bi sploh bilo danes na svetu. Potemtakem je Jugoslavija s pravico lahko ponosna, da je sicer z velikanskimi napori dala nadčloveški prispevek svetovni skup- nosti za ohranitev miru. Ko bo šla naša delegacija na zasedanje OrganizacUe Združenih narodov, bo imela pred se- boj prav te smotre: ohraniti mir In kot osnovno poroštvo za ta mir z vsemi silami podpreti mednarodno organiza- cijo Združenih narodov, kajti samo mednarodna organizacija, kjer se ljudje dogovarjajo in rešujejo sporna vpra- šanja, čeprav včasih tudi ne najbolj posrečeno, je lahko prostor za reše- vanje spornih vprašanj. Smo proti temu, da bi usodo sveta in milijonov ljudi reševalo samo nekaj velikih sli. Smo proti temu in se s tem nikoli ne bomo strinjali. Smo za to, da je ena- kopravnost med narodi, da se majhne in velike države dogovarjajo na enako- pravni podlagi In da enakopravno sprejemajo sklepe ^ korist človeštva. Glejte, tovariši in tovarišice, to je naša politika. Hotel sem vam povedati teh nekoliko besed ter pozvati člane invalidske organizacije Jugoslavije, da bi bili vsi kot eden na tej liniji: ohra- niti mir, ohraniti neodvisnost naše države in omogočiti mimo graditev naše države. Pri tem delu vam želim uspeha. Naj živi naša socialistična domovina Federativna ljudska republika Jugo- slavija! Kongres za mir v Zagrebu ie bil zaključen pod geslom: NEKAJ IZJAV RAZNra UDELEŽEN- CEV KONGRESA: Poročevalec odbora za resolucijo Leon Boutbien je izjavil, da je prešel zagreb- ški kongres s teoretično - ideološkega področja k akcijL To je tudi razumljivo, je rekel Boutbien, ker se ta kongres ni sešel zato, da bi se razšel, temveč, da bi se lotu resnega dela. Ta resna pri- zadevanja moramo nadaljevati. Sporo- čiti moramo svetu rezultate tega kon- gresa za mir in mednarodno sodelo- vanje. S te konference odhajamo, Je rekel Boutbien, kot zanesljivi prijatelji Jugo- slavije in priče velikih izkušenj. S tega kongresa naslavljamo poslanico vsemu svetu, da se morajo vsi miroljubni ljudje družiti v boju za svobodo, da žrtve, ki so padle v Španiji, v tabori- ščih, žrtve jugoslovanskih partizanov In francoskih makljev, ne bi bile za- man. Ostajamo v službi svobode min: in prepričani smo, da bodo naša dela- nja razumeli vsi ljudje dobre volje, ki žele bo8jšo življenje in nadaljnji na- predek človeštva. Na koncu seje »je imel predsednik dr. Stampar govor, v katerem je dejal med drugim: V časti te naše kratke konference in v sedanjih okoliščinah nismo mogli rešiti oziroma prispevati k rešitvi med- narodnih problemom, vendar pa smo lahko poslali skupno poslanico svetu, katero so izdelali svobodni možje in žene, ki so prišli semkaj iz daljnih In bližnjih krajev. To smo lahko storili zategadelj, ker nas je vodila skupna želja za sporazumevanje in mir med narodi. To dejstvo smo imeli vselej pred očmi. Resnično sodelovanje je možao cdinole, če bomo drug drugega raz- umeli, spoštovali in pravilno ocenjevali način življenja, mišljenja ter delo dru- gih narodov. Tako dolgo, dokler ne bomo popolnoma prežeti s to idejo, ne bo miru na svetu. Zatorej odneslte to poslanico za mir in mednarodno sode- lovanje v svoje domove. Mednarodna zborovanja narodov raznih držav nas uče, kako drugi narodi mislijo in de- laif>. Tako se rdJTJŽujejo v prijateljev, ki imajo pred seboj isti ideal: mir med narodi. Predsednik nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru Josip Vidmar je izjavil po radijski postaji Zagreb, da je zelo zadovoljen z uspehi mirovnega kongresa, ki je bil v Za- grebu. »Mislim, da je zelo veMka stvar,« je dejal Vidmar, »da smo prišli v toll7to važnih vprašanjih do enotnosti, do enotnih misli in enotnih formulacij. Diskusija je bila zelo resna in na vi- šini. Ljud.ie so se spoznali med seboj in se navadili razumeti drug drugega.« Govoreč o rešoluciii, o ustanovitvi organa, ki bo po kongresu skrbel za izvajanja idej, ki so bile sprožene na kongresu, je Vidmar poudaril, da ta skleo ni važen le za Jugoslavijo, pač pa sploh za mir v Evropi. Upam. je izjavil Vidmar, da se bo iz tega sča- som razvila velika močna in vplivna organizacija, ki bo važna korektura svetovnega kongresa za mir, ki ga je organizirala Sovjetska zveza. Predsednik upravnega odbora za- družnega sveta pri Glavni direkciji za zadružno kmetijstvo tov. Vesel Gvidon je predlagal Glavni direkciji za zadruž- no kmetijstvo v Ljubljani, da se delov- nim zadrugam v Sloveniji, torej tudi zadrugam v ptujskem okraju, dodeli vsaj najnujnejše število buldožerjev s planimiml napravami in s stroji za ru- vanje dreves" oziroma panjev, za ko- panje jarkov (rotacijski jarkar), z ve- likimi rigolnimi plugi, z rigolnimi ru- vači (Ripi)er) itd., tako da bi mogli v celoti izvršiti naloge, ki odpadajo na industrializacijo kmetijstva na zadruž- nem ozemlju. Svoj gornji predlog Je utemeljil z dejstvi in izkušnjami iz KDZ »Osoj- nik«in drugih zadrug, kjer se je svoj- čas ob pomoči zadružnikov z vso res- nostjo uspešno prizadeval industriali- zirati kmetijstvo. Dobesedno utemeljuje svoj predlog med drugim v sledečem: »2e iz vsega začetka si prizadeva KDZ Osojnik, da bi ustvarila vse po- goje za industrializiranje kmetijstva. Vztjn5.jno dela na tem, da bi obvladala naravo, da bi uvedla na svojem pod- ročju red, d bi dosegla čimboljšo orga- nizacijo zemljiškega teritorija in Izko- irščala vse terenske, pedološko n kli- matološke možnosti, ki jih nudi narava v dobro socialističnega gospodarstva. Na ravnino smo prenesli njive, ki obsegajo 4 ha velike komplekse in jih tako, oblikovali, da so dostopne za čim izdatnejšo mehanično obdelavo Na teh več ali man| enako velikih pravilnih parcelah uvajamo sedaj sedemletni tra. vopolJnl kolobar, trdno osnovo za kre- pitev socialističnega kmetijstva, za nje- govo rast in daljnji razvoj, za pravilno organizacijo skupinskega sistema dela in uvedbo norm. Na južnem gričevju smo dvignili breskvine plantaže. To .so strnjeni, in- tenzivno c^rbovariv nasadi, ki imajo ziiačaj industrijske produkcije. Na juž- nih bregovih nameravamo sedaj obno- viti take vinograde, na katerih bodo lahko uporabljali mehanizacijo. Ostale hribovite položraje uporabljamo za ko- šenine, pašnike in gozdove. Prehod iz razdrobljenega večinoma avtarktičnega kmetijstva v socialistični veleobrat s tako trdno načrtno pravil- no postavljeno produkcijo so cmiogočili edino težki stroji, buldožerji z raznimi potrebnimi agregati za konifikacijo ter velika požrtvovalnost zadružnikov. Taka rekonstrukcija v zadružnem kmetijstvu je mnog© več kot zgolj či- sti agrotehnični In ekonomski ukrep. To je najmočnejši organizacijsko go- spodarski in organzacijsko tehnični po- seg v zadružni kmetijski obrat. S tako rekonstrukcijo krepimo najučinkovitej- še socialistično gospodarstvo, dvigamo produkti\'nost dela, ustvarjamo pred- pogoje za skalno večanje pridelkov in dajemo jasn^ perspektive razvoju. Pra- vilna organizacija zemljiškega terito- rija je izrazito revolucionaren poseg socialistične družbe in oblasti delovne- ga ljudstva v zaostalo, nenačrtno, samo sebi prepuščeno, razdrobljeno kmetij- sko produkcijo z namenom, da daje to gospodarstvo čimveč koristi skupnostL Buldožerji so bili torej najboljši pri- pomoček našim zadružnikom pri pre- obrazbi zadružne površine. Kot tukaj bi tudi drugod buldožerji največ pripo- mogli pri spremembi lica zadružnih ix>- vršin, pri obnovi in melioraciji zem- ljišč ...« Tov. Vesel je predlagal tudi nabavo agregatov za traktorje Fiat. Svoje predloge Je navezal tov. Vesel predvsem na sklepe na drugem zase- danju zadružnega sveta pri Glavni di- rekciji za zadružno kmetijstvo v Ljub- ljani dne 20. sept. t. 1., ki se nanašajo na letošnjo nabavo težkih strojev za rc" onstrukcijo našega kmetijstva v ino- zemstvu. Njegov predlog je tukaj med zadružniki sprejet z navdušenjem V Italiji procesi proti bivšim partizanom v Italiji še niso končali procesa proti bivšim partizanom v mestu Lucci, ko že pripravljajo nov takšen proces proti bivšim partizanom-Slovencem iz Slo- venske Benečije, ki so se v času osvo- bodilne borbe borih proti Italijanskim in nemškim fašistom. N'emaIo Je v Ptuju govora o utano- ^n.1skem vprašanju in Se več o dru- In samcih, ki dnevno povprašu- |ejo po mestu pri znancih in neznancih, bi Se iztaknili kak nepravUno iz- J^bljeni prostor ali celo stanovanje in ^ko olajšali delo referentu ea stano- vanjska vprašanja pri MLO. ninogim to posreči, vsi pa xopct nimajo sreče, ^®tudi si dostikrat več prizadevajo od '^fvih. Nekdo pač izgleda bolj Inteli- genten že po videzu, drugI obratno, ''ckdo Ima zveze ali znance in tako rf '^"»nagajo dalje. Tud} mladi poročeni mizarski po- J^nlk Taslč Ježe te Ptuja, ki je v ^'uSbi v Domu učencev v gospodarstva, ie bil 40 mera5anJa pa silijo mar- sikaterega domačina in gosta v Ptuju k razmišl.kinjn, kdaj bo dokončana nova zgradba Potrošniške cadruge, ki bo osrečila pod svojim krovom 12 družin, kakor tudf. kdaj se bo Izpraznilo po mestu več pisarniških prostorov, ki še črpajo stanovanjski sklad. V Ptuju se še namreč mnoso ne čuti zožitev uprav- nega aparata na korist stanovanjske površine, zato bo nujno, tudi po uradih nekoliko razmisliti o stanovanjskem problemu. TV. Rezultati parlamentarnih volitev v Švici Bern. 30. okt. (AFP) V Svici »o ob- javili uradne rezultate splofinlh parla- mentarnih volitev, ki so bile 27. in 28. oktobra. V novem parlamentu bnajo radikali 51 poslancev, socialisti 49. kon- servativci 48, kmečka stranka 23, ne- odvisni 10 in ostale stranke 15. V Angliji so na volitvch zmagali konservativci Parlamentarne volitve v Angliji dne 25. oktobra, katerih se Je udeležilo okrog 35 milijonov ljudi, so povzročile v svetu precej presenečenj S soraz- meroma majhno večino je prišla v če- trtek na vlado spet konservativna stranka na čelu s prvakom «?tranke Churchillom. Po doslej znanih podatkih so dobili konservativci najmanj 319 mandatov, laburlsti, ki so bili doslej na vladi 294, liberalci 5 in ostali dva mandata. Cim je bila zagotovljena zmaga kon- servativcev, je pred.<5ednik dosedanje vlade Attlee i^al ostavko. Z istim tre. nutkom je laburistična stranka tudi stopila v opozicijo, dočim Je Churchill takoj sestavil novo vlado, v kateri so seveda sami konservativci Predsednik vlade in obrambni minister je postal 74-1 etnl Winston Cl^hurchlll, finančni minister Richard A. Butler, minister za kolonije O Littelton, minister za no- tranje zadeve David Maxwell, zunanji minister in podpredsednik vlade An- thony Eden itd. Vsi svetovni časopisi se te dni mno- go bavijo s tem, kakšno politiko bo poslej vodil Churchill, tako na znotraj kot tudi zunanjo. Glede notranje politike je najbolj važna obljuba kon- servativcev o denacionalizaciji jeklar- ek. industrije in njihovi vrnitvi prej- šnjim laistnikom. Ce bodo konservativci skušali to uresničiti, se nedvomno dvignili laburlsti in seveda sindikalna gibanja. Konservativci namreč morajo računati z močno opozicijo. Nekateri sindikati so novi vladi že sedaj poslali svarila, naj nikar ne skula podvzeti ukrepe za znižanje življenlskega stan- darda delavcev. Glede zunanje politike svet pričakuje od konservativcev odločnejše korake. Vendar je Anglija danes v tolikšnih te- žavah glede, spora z Egiptom in Per- zijo pa tudi glede drugih gospodarskih težav, da tudi nova vlada ae bo mogla narediti kaj večjega. Baje se Churchill zavzema za sestanek predstavnikov šti- rih velesil zaradi zmanjšanja medna- rodne napetosti, vsekakor pa se bodo konservativci bolj zavzemali za oboro- žitev kot laburisti. Kar se tite stališča konservativcev do Jugoslavije, so gotovi politični krogi mnenja, da se britanska politika na- pram Jugoslaviji ne bo spremenila in da bo tudi nova vlada podpirala močno in neodvisno Jugoslavijo, 160 delegatov na zagrebškem kongresu za mir in mednarodno sodelovanje Na zagrebškem kongresu za mir in mednarodno sodelovanje je sodelovalo 160 delegatov iz raznih držav sveta. Delegati so sprejeli mirovno resolucijo na podlagi od jugoslovanskega delegata predlaganih točk. Na kongresu je bilo poudarjeno, da sta glavni vzrok vojne nevarnosti težnja po gospostvu in krši- tev načel enakopravnosti. N? Koreji se zopet pagajajo Delegaciji za razgovore o premirju cta se no rrnovnem začetku pogajanj za premirje že nekajkrat sestali, ven- dar nista še prišli do nikakr.inih uspe- hov. Delegati združenega poveljstva ne pristanejo na umik svojih čet za 20 km, icar stavita jo kot pogoj za ustanovitev nevtralne cone delegati severnokorej- skega poveljstva. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptaj, 2. nover-bra I93i Pr@d ebčnimi sbori Po sklepu Izvrtoega odbora L^udatc« prosvete Slovenije, da se sej« glav- nega odbora LPS vrSila meseca jasna- arja, okrajne akup&^ine pa aajkajtnej« do začetka decembra, bo^ morala tu^ Ijuriskoprosvetna dništva pohiteti s svojimi rednimi letnimi nkubdtoanai in jih opraviti do srede ali pa v»«J do konca novembra. Letošnji občni zbori bodo morali po »vojih nalogah biti brez dvoma kvali- tetnejši in perspektivnejši, v odnosu do raznih kultuTnopolitičnih problemov v svojem kraju pa bolj in resnično kriličmi. Premalo je »amo kulturno ustvarjati in »i pri tem zapirati oči pred problemi, ki največkrat vplivajo na kvaliteto določene kulturne s»tva- ritw. Ne gre samo za formalno oprav- ljanje društvenih zborov, gre za njiho- vo resnično poseganje v kulturno živ- ljenje vasi tn ustvarjanje Ijudakopro- 5vetne dejavnopti po vaeh vzgojno- poMtii^ih organizacijah v kraju. Doslej pe je v večini primerorv po- ervečala premajhna skrb za dejansfko demokratizacijo notranjega drui'tvenega življenja v snvislu Statuta Ljudje prosvet«?. Premalo se je upoštevala vlo^a dntatvenih in »ekcijskih posve- tovanj, pretiravala pa vloga upravnega odbora ali celo posameznikov, ki so zaupanje ceIotn<»ga članstva znali tudi zlorabi jati. Nasprotno pa p? je po za- filugi dosedarsje zbiroicratizjvane vod- stvene m«tode v posameznih društvih dusila pozitivna iniciativa posamezni- kov. ksr jr redvomno ikodovelo raz- mahu Ijudskoprcs^retna dejavno.-sti. Skrb zs idfcMosrt in kvaliteto ama- t^T-slrpga umetniškeg'* ustvarjf^njn se je pvonpkod izrodila v pravi pohlep po zasl:uakar$l\m. kar odv-ema Ijudskopro- f!\'etnenKi delu ves njegov »misel in vredno^st Številni prhneri, nrodvsem pa marijkvalitetaia al! celo »divja« gosto- vanja ka/.cjo, da namen gostovanj ni kulturno-agi^acijfski, temveč eno izmed sredstev za dosego čimvečjega »in- kap,a« za družtveno blagajno Temu primemo ie v takih druStvih tudi go- spodarjenje. Gotovi taki gospodarji .»te ekiicufejo poleg načela o samovzdrže- vonju in snmostojnem astvarjanju eko- nomsko-finančne baze Ijudskoprosvet- nemu delu Se na načelo o samostojnem rarpolasanju s prodobljenimi viri, ki so včasih spremeni v bre?duino razsipavanje dr\r5omeni tatvi- no Dolžnost nadzornih odborov je, da tako gospodarjenje energično prepreči, proil malomarnim posameznikom p» uvsde potrebne sankcije. Po tako razpasle »pridobitne politike« in »aslužkarstva so Ijudsko- proavetne organizacije pustile vnemar skrb za tazvoj kulturnih skupin v svo- ji okoiicl. Te skupine, ki delajo večidel v okviru miadin&ke organizacije, so po ffw>j«m delu izolirane od druitev in ne prejemajo od njih nlkakrSne pomočL Taka ne*ainteresiranost seveda ne mo- re prispevati k razmahu IJudakopro- »vetMga dela. Da naia društva delajo in ustvarjajo, •o med ljudmi vse premalo govori. Gredo oelo mimo dogodkov, ki so Jir- &ega kultumo-vz^gojnega značaja. Ima- mo torej premalo stika z množico. Nje- no javno mnenje o kvaliteti nažcga dela Je navadno ocena, ki Jo premalo ^'rednotlmo. Množica in posameznilri tudi kritizirajo. Ce je kritika konstruk- tivna, Je dobrodošla in celo potrebna. Gre torej za princip kritike in za tako kritiziranje, W ga bosta ustvarjalec in publika razumela. Pri tem se je izogi- bati raznih osebnosti, ki ie škodijo na- menu in smislu zdrave kritike in uči-n- kujeJo obratno kot »e predvideva. So prim^ predvsem v krogih nekaterih profesionalnih In polprofesionalnih kul. turnih delavcev, pa tudi amaterjev, da se ob dobronamernem kritiziranju po- samezniki čutijo užaljene In grozijo oelo s sodnimi sankcijami. Tako spreje- manje kritike seveda ne ustreza ciljem svobodnega socialističnega Ijudskopro- svetnega ustvarjanja. Poleg nanizanih problemov je 8e vrsta njih, ki »o potrebni temeljitega pretresa na družtvenlh občnih zborih, ter bodo J^ot taki lahko znaten prispe- vek k dvigu ugleda druitev samih in krepitvi njihove kultumo-politične vlo- ge. -RF. if^ffSoi oJbi^f ilii-ll feJf?-o j-aiied!^ iu feiufe leli^ca Izvršni odbor MLO Ptuj Je n« zad- nji seji pred kratkim reiil vr«to gospo- dai-skoupravnih vprašanj z mestnega področja, nekaj predlogov pa je Še ostalo nerešenih. V »vrho enotnega upravljanja zgrr.db, v katerih se nahajajo obrati h!estrJh obirtiUh delavnic, bo prenežena zgradba z žago v upravo Me.«!tnih obrtnih do- la vnic. Okrog prometnega otoka v par- ku bo zasajena nizka živa meja, s či- mer bo otok pridobil na lepoM In bo s tem tudi onemo;*očr?» preh->d preko polovice otoka. Vlčavska pot bo po- pravljena pod tehničnim nadzorstvom komisije, zgrajeno pa bo na Vičavi tudi otroško igriJče, za katero je d'.x!9lil MLO tudi nekaj inventarja (klopi). Za zemljo, na kateri stoji živinska ambu- lanta in so Je bili razlaščeni Kukovec iz Ore§ja, Rratušek Krfevine In ^ 8?-k ir Vlčave, dobijo Imenovani slt,^ p.-arcelo v otukih, ki bo potem r^jr^ celirana. Finančne poisle, ki Jih je\ slej vodil poverjesilk ?a financ^s, Vidmar, prevzam? njegov narn^^ tov. Kostanj pvec Alojji in to zi^j^ preobremenitve imenovanega ■ NB. ]:>redlcg, da bi spodnji prostorj zgradb! MTX), kjer je bil doslej i>ri}, ni urarate in tefa prost«« re more pojrečati. Začasno pw^.tlfiv(h iH-^jj Končno je bil f^ilfc bodoče rie bodo v mc^-t^i ■ vala $tanovs-A>s in noirt-^. cem. ki bi se r^mku^ai! v ?-j Iz bll^Snle f«Vr«".ir» ps, -^et-idi so v zaposleni. Mialjp^.ia p-i trm okc",- \'5si, ki so odclaljsiie rtujs 'r P i! iifilii, ii lliilfili lilirt miMil iillili liiisflji Okro:ina konferenca Okrajnega s''nd?kalnega sveta v Phihi Zaradi pomembnih sprememb na področju gospodarskega sistema, ki jih je preStudir«! in odobril II. Kongre« ZSJ, je bilo potrebno, da Je oJcrajni sindikalni svet v Ptuju sklical konfe- renco vseh sindikalnih funkcionarjev, ki je bila v Titovem domu 28. oktobra 10r»i ob 8. uri zjutraj. Namen konferen- ce j^ bil, seznaniti vodilne delavce v sindiicatu s sklepi II. kons?resa zato, ker 30 važni za bodočo usmeritev dela v sindikalnih podružnicah. V CVM .m vznos siaAi:E UDELEŽBE? Po številu delavcov je »of^iti, vo- dilni Clanl, usmerjevalci dela v posa- meznih podružnicah, niso zalntoreBr.^a.u.i ob revohicionanio važnem g-nsf>')ds.rsice prcosaovo »ai!® drl&vc. Sleherni državljan je ve« j>revzet od vprašanj, katerih pravilna rešitev je zanj važna In potri^bna. Morda nismo edini okraj, kjer se po aktivnosti dela v sindikalnih organizacijah da &klepEtl. da razredna zaveet članstva veaj po vnanjih dejstvih ni dovolj krepka. NI dovolj, če misli čl?.n, da je s članarino izrazil svojo razredao zffi^^^ost, tudJ ni član sindikata zato, da zahteva ugodnosti materialnega značaja. Na- sprotno prav ob tem bolečem problamu zahteva pravilna zavest, da član oprem- lja pot gospodarska politike, da raz- mišlja o njej. Je željan sestankov, ki so Izraz aktivnega udejstvovanja In usmerjanja gospodarske politike. Toda v tej tako v? žal postavki slndikRlneRU dela Je vsaj na znnaj opa^sltl mrtvilo, ki snuini^uje vrednost razredne organi- zacij© kot je sindikat. Posamezni sin- dikalni fimkcionarji bi «e morali zave- dati, da so bili voljeni z zaupanjem svojega Članstva in so tedaj dolžni aktivlziratl pasivnejže ftlane, dvijjati njihovo razredno zavest, se pravi, usmerjati njiho\''o politično dejavnost, saj je to vendar temeljna naloga raz- reda. ki ima oblast v svojih rokah. Ntsjno ife, d.-* spoznamo In preminliroo kvamo«t pasivnosti &ind!kalnc;;a Slvlje- n;ia v nftfem okra.i« in da to ožlrro^a- K>o. To pa zato, ker Mjub slabi udelež- bi m koRferonc! vendar le ne raora in no sme b!il govo.ra o temu da bi delav- RtT.:> ptu.l-^kfna cirrsja bilo dru^račno, kot je delavstvo našs domovine Jn sve- ta, kar pomoni. da bi ne tvorilo naj- naprednejšega družbenega reda. Površ- nost, pomanjikanje čuta dolžnosti, od- govo-nosti in discipline je krivo, .da «e porodi huda misel takrat, ko Je Je naj- manj treba. II. KONGRESA ZSJ Konferenco .1? otvoril predsednik Po- to?n?k Anton. Z živo besedo je orisal dplo IT. kon?re?a ZSJ. Ker je bil sam d-;le!59.t, je čustveno pritegnil udeležen- ce s tem. dn je pripovedoval o svojih i^ir>lh in tedaj ohranil za ves čas svo- jf>?;a tjovora sftr^imanje, ki je bilo po- trebno, da so se udeleženci konference n^tani-ne.ie se-manili z vsebino dela kon^rresa in z njegovimi sklepi. Govoreč o delu konfirefa je zlasti poudaril «krb z^ v7^ojo kadrov, odnos naših ljudi do dflla, p-oji^tvcvalnost, ki Je nujno po- trebna pri izgradnji naše ljudske obla- sti. ki «5dina obeta izboljšanje življenj- ske r«vnl. Vso to skrb nosf v veliki mrsri siaid'katna orj?anizaci,1a. duhovni obraas razredno zavednejra delavstva, ki razvija čut skupnosti, pomaga reše- vati probleme delavskih svetov po Vseh obratih in ob vsej pestri vsebini, ki je: dslo samo, delavski odnosi, uredbe In zakoni v zvezi z dolžnostmi in pravi- cami državljanov. Zlasti izčrpen Je bil tov. Potočnik ob razčlenjevanju skle- pov II. kongresa Z&T, ki so v zve?J z novim plafinltn sistemom, katerega pra- vilna rešitev pomeni strnjevanje vrst in utrjevanje moralnopolitične enotno- sti našega delavskega razreda. V DISKUSIJI SMO CVU ZANI- MIVE PREDIX)GB Diskusija, ki ee je razvila po poročilu predsednika OS-a je temeljila prcdvaeia nst gospodarskih vprašanjih, Za6tor>ai- ki sindilzalmii podružnic so razpravlja- li predvsem o novem finančnem siste- mu v zvezi z otroškimi doklada:ni. Uredba, ki odvoka pravico na oivo^he daMade tistim, ki imajo po^^^e- stvo z ioiuiiai dobodkom 3000 din na posamesino osebo, se zdi diskutis-nt^nu nepravična in ncpravilaa. Letai doho- dek iGOO din, ki ga da zemlja, niltakor ne nadomesti mesečnih doklad, ki bo- do dane mesečno v zne&ku SOUO din, kar znčsc letno 36.000 din — rasiiiša, ki življenjsko pomembno vpliva na cialno zaščito in vzgojo oirok. Vseka- kor je ta odredba potrebna resnega in širokega javnega pretresa. V zvezi z novim načinom pres.krbe diskutanti zaradi odsotnosti zBatapni;:a OLO-ja niso mogli dobiti pravilnega odgovora glede mletja iita Okr;»jat mlini kmetom ne prevzemii^o žiUi v mletje, ker je tozsdevao izdana prepoved. Kmetje Aalo kupujejo ttrah v mestu, mestno prebivalstvo s^mo pa aato kruha ne dobi v davoijai koi^ičini. Diskutantje so menili, da je povišanje cen nepravilno pred reorganizacijo plač, saj je znižanje nastopilo dosiej le pri neznatiiih faktorjin, oziroma se še sploh ni izvršilo Glede kulturno-prosvetne- ga dela je biio Iznešeno mnenje, naj sindikalne podružnice podpro Ljudsko univerzo, katere deio postaja intenziv- no in kvalitetno. SE BO TREBA SESTANKOV V glavnem je diskusija pokazala, kaj delovnega človeka najbolj boli in za- nima in zato je konferenca »prejela sklep, da bodo udeleženci konference in okrožnice OS-a organizirale in skli- cale sestanke v posameznili sindikainih podružnicah in grupah, na katerih bo- do člani razpravljali o sklepih II. kon- gresa ZSJ in z uspehom oeležili svoje zaključke na ta način, da bo diskusija široko javnega značaja podkrepljena z dopisi v naša organizacijska glasila in sindikalnim forumom. Glede podpore Ljudske univerze je sprejet sklep, da bodo sindikalne podružnice Ljudsko univerzo gmofcio podprle, natančnejše smernice pa bo poslal Okrajni svet svojim sindikalnim podružnicam. Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika OS-a tov. Pernat Ludvika, ki je z analizo blagajniškega poslovanja morai o raznih finančnih nerodnostih poudariti, da je redno fi- nančno poslovanje potrebno in je me- rilo za vsaj vnanjo disciplino člana sindikata oziroma sindikalne podruž- nicis. Udelezfnci fjo .•r;.r»?j&li i bo v tem po^le^hs v "h(-,1pč8 d.V-jrIplir, V zveri s pretchiim in^ bodcfčim lom sindikalnih podružnic v poojovvj letu Je končno s-orcjet «e sk>.o. d^ i bodo .liod^kalnc po'?m*niee tcmslj pripravile na k-tne rborfc. ksa-; nujno potrebno i:a vrstica p< hvala. Ob okrajni konferenci 03~a t-^o pripomniti da nekateri čitni vrže svoje ssindiknlne dolžnosti, da t delavni in prav to jo tisto, kar ob mhl na pasivnost vendar le vzbuja upanj« da bodo člsni sindikatov v ptu,^3kp.r< okraju SVoi^ /a^t. • tK^a' organizacijskim delom, ki pomeni udaJ no razredno zavest, brez katere ni nt predka, ni govora o go-^ditvi len^c bo dp''J proizvodnje tkanine za obleke iz konis ni h zrn Pojavil se je namreč mlii rro ski. ki le trdil, da nosi obleko iz ko nize. To jc tudi dokazal ko je nofi narjem razkazal tovarno in tracn^a oblek iz koruze NOV RCKUNAEOHNI — imenovan Interlingua ~ to i^nisli! v Ameriki ter Izdali tudi že njegO' prvi slovar. Ts ob-sega 27,000 o teh 10.000 splošnega, ostalih IT.OCO P tehničnega in znanstvenega značaji Inteligenten člo\-ek z znsnjsm latift gCine in grščine .»e bo novega jcr'^ lahko naučil v nekaj ureh, ker sta i dva jezika osnova novemu. Amerikanci tr<:lijo, da la no^/l je« veliko manj umelen kakor Po uredbi zvezne vlade FLRJ to uki- njeni živilski boni, njihova vrednost pa «? vsem zaposlenim osebam in še ne- katerim, kakor siiiio poročali že zadnjič. izj:lača v denarju. Te denarne odikod- jnine pa ne bodo prejemale žene in otrocj delavcev in nameščencev Kljub temu pa «e na more trditi, da so za- risdi tega družine i otroci na slabsem. Ker žena ne bo prejela nobene denar- ne protivrednosti, bi to zmanjSalo do- hodke v družini, zato pa bodo več do- bili otroci, kar bo zmanjšalo nll celo krilo to izgubo. V primeri z dosedanjim) dajatvami ea otroke v denarju In bonih je meseč- ni zn?sek otroike doklade večji pov- prečno za okrog 600 din. Vrednost do- Ke00 din večja, kakor vse dosedanje dajatve Ne. zaposlena iona katere moi je bil za- poslen. pa ie doslej prejemala pre- hrambene in industrijske bone v vred- nosti 1500 din. Seveda bo zaradi tega Imela večje prejemke tista družina, ki Ima več otrok. Enkratni' dodatek za novorojenčke pa znaša 8000 din. Otroško doklado bodo prejema'.! upravičenci za zakonske in nezakomke otroke, posvojene) otroke, vnuke, pa- stoi^e In otroke brez staršev, če jih sa- mi vzdržujejo. OtroSka doklada pripa- da brezpogojno do končanega H. leta. nato pa do leta, če obiskuje šolo ali učenec v gospodarstvu, oziroma do 25 leta, če Je Študent fakultete ali druge visoke 4ole Prvi pogoj za prido- bitev pravice do otroškega dodatka pa Je delovni staž Upravičenec mora biti neprekinjeno zaposlen najmanj leto dni ali s prekinitvami najmanj 20 mesecev v zadnjih dveh letih To je važno zato, da bodo te pravice deležni le tisti, ki si to s svojim delom zaslužijo. Izjema o zaposlitvi velja le v rudarstvu, meta- lurgiji. gozdarstvu in na gradbiščih, vendar se morajo delavci In nameičend s pogodbo navezati, da bodo delali naj- manj eno leto. Pravico do otroSke doklade pa nima- jo zapo....« V kleti sta «e bratil« Trinkau« in Rltonja ter pela: »Tiink, briderlajn, trink..J« Rltonja Je mahal g pištolo In vsake svete čase ustrelil v opekasti bok križ- niške kleti. Kletar Je skakal med sodi ko preplašena in zmeSana kokož ter sklepal roke nad trebuhom Znov« In znova Je začenjal s prijateljčki, a Je bil preveč prestrašen, da bi se uprl Rltonji in streljanju, naj se mu le klet .še tako smilila. Rešila sta ga 9eie Vračko in Kejac. Ko sta se ta dva pokazala med vrati, sta oba pijanca uglaiševala pijan in raz- vlečen duet, ki Je bil i5e najbolj podo- bem tirolskemu Jodlanju. Imela sta to- liko opravka s štlmaml, ki so jima mimo uhajale, da Vračka In Kejaca nista opa- zila. Zagledal Ju Je edino kletar. Dvig- nil Je roke in z obrazom, polnim gorja in očitanja, hotel pokazati Vračku, kako mu Je hudo zaradi vsega tega, kar se godi. Ali Vračko Je fe stal za nJim in že je butnil Rltonja v komolec, da je pi- .štola zletela proti oboku in padla nekje ob steni za sode. Hkrati Je na ves glas in divje zakričal: »Ali sta ponorela?« Ritonja Je planil. Obmil se Je In za- mahnil, ali zagledal Je Vračka In to tik pred nosom. Spustil Je levico s Trlnk- ausovih pleč, se za korak umaknil in vpražal: »A, kaj bi rad ti tukaj, partizanski apostol?!« AH pijana obraza, ki ju Je Vračko zagledal in ki sta se mu režala, sta to- krat doživela povsem nekaj drugega, kar sta mislila, da se bo zgodilo, da bosta ocmeiila viničarje. Vračko je za- rdel, « samo za trenutek, zatem pa je pobledel. Stežka se je obvladal, vse žile na vratu »o se mu napele. »Da, partizan!« je rekel in povedal na glas, da se je slišala vsako besedo, ka- kor da bi vsako besedo posebej pribijal na oboke »AH ne misliš, da bo5 lahko zdaj ti, ki si na koncu nekaj šaril okoli partizanov, uganjal, kar «e ti bo zaho- telo. To je zdaj naše, vlnlčarskol Si slišal?« Vračko se je trdo in divje zazrl v obraza pred sabo, v Ritonjevega in ža- farjevega, in dolgo nI umaknil pogleda Kletar za njima je dvignil roke in jih sklenil, ko da bi jih hotel dvigniti do svetnikov v oltarju. Za Vračkovlm hrbtom so začeli dr- veti v klet viničarji. Bolj kot pijača jih je prignala v klet radovednost, ksj se godi, kaj se bo zgodilo in kako se bo vse to končalo Kako se bo končalo, bi bilo težko reči, kajti Trinketis In Rltonja sta bila oba pijana do tLste mere, ko sta bila pri- pravljena na vse, tudi na tepež — aH viničarji. ki so noreli, «o potem to noč vse po svoje zasukali, drugače k^kor sta mislila Trinkaus In Ritonja. Vračko je koj začutil, kako ee Je za- čel nabirati zadaj za njim, na stopni- cah za vrati, kajžf.rski svet. To mu je vlilo novih moči. Pokazal je ljudem na oba pijanca in Ju začel pred \^emi, pre- den sta se zneišla in prišla do sape, izpraševatl: »Od navek se nam Je slabo godilo, vlnlčarJa Je od navek vse varalo Va- rala nas Je gospoda, nemška ali naia. cerkvena aH posvetna, vseeno keisi^ mi pa smo bili slepi In mislili srno, mora tako biti — taksni,« pokazal j* Trinkausa in n« RitonjO »pa -^o ri«" pili kri.« Prestal in se zbrali »Krg« se je bal viničar huje ko Nemce? T'«" tu,« znova jc pokazel na Riton':o, ki zdej strelja in vino izpuSča, ali kor«?' smo gorice mi sami.« Za " postBl, kakor da bi si hotel do dofcf ogledati Trlnkausa In nrdaljevsL- »A kdo je bil hul^i ko Wfs in Ncmd. Ta fsi-ovški U ti prišel botj do živega kakor f«xr v vednlcl Farju si se lahko pn nisi mojrcl nikamor a^sltl pa sto mislila, ds so vse brbc n5tme • • Zadnje besedo «o dvignil« Vrcčkom In zppečatile za ta vec-r tonjevo in Trinkau«ovo i!»rdo. Prvi ^ je zganil muzikant. S^^e; hs^Tf.r^^ jo potisnil nekcHTiu 7a »ato v r^Ato ''J planil na Ritonjo. M^ifM ^e otepavatl, ali prisl-očili so ^ ^^ spodnesH noge, in že 90 gn vlekli ^^ stopnicah iz kleti Z«dnil r^ cn**o hodil kletar in dvigal rrke, Vo cia , blagoslavljal procesijo, i-J. Je n^Ja Jane«. Trinkfu«« fe r.I f; ko je videl, kaj ee do^^-*« r. ri^R-rr.^, je tudi njemu postalo vn>?e. Oz Je In nrežal, kako b! cM?^!' li sH Izhod je bil ZTtrr.« ? n-jr^^r^"^^^ vlničarskim svetom. je PJ'«'''"--!« cati, a ko je postalo vrdtje ne vse boH Ir bol< cvaIi motorje In mu dali zas^ullti pri 'Iveh motorjih nad 50.000 din in 100 kr 5ci-om- plrja. »Kaj pa mu tudi na OZKZ pro- dajo motcije, saj $1 lahko mfslijo da jih ne bo obdržal, temveč jih ho prodal naprej« menijo drugi. Kmeta '^,nnl;ovlč Franc iz 2un^ie vsr' Ir Kf^-"" '-'' Iz Pleterja sta Imela dokaj skrbi, predan sta prišla do motorjev. Odjvteiu sta 104.000 din za 2 motorja, ki jih le krpll SkrbinSek pri OZKZ za okrog 50.000 clvn. »Obračanje« Je dalo Skrbinšku mofcn elektromotor za njegovo mlatilnico In še nad 50.000 din zaslužka zraven zrnja pri mlačvi. Na Hajdlni nI samo lit:dl, temveč »o tudi taki, ki so proti izko- riščanju, končno pa je enim in dn.'f5im prav, da so Skrbinika v Ptiiju vprašali, kam se mu je tako mudilo, da jc rnhl! toliko jurjev. Štefan se bo gotorn od- rekel tako donosnega prckupčevalskc-ra posla in bo raje v bodoče ljudem ! o- ristll za skromnejšo odškodnino, kot je doslej. Vesti Iz organizacij Osvobodilne fronte Frontni odbor v Sre5i5ču se le g te- iavo sastaja, ker odborniki neradi pri- hajajo na .seje. Na zadnjem sesta.nku odbora so pdbcmikl razpravljali o -^irtviiu v organiizacijl, niso pa priSli do nikakršnih zaključkov. Ciani OF na Grabali |n vObreSu pri Sredifču so letošnje poletje opravili ne- kaj udarniškega dela pri zajezitvi drav- skega rokava ter pri čiščenju obcestnih jarkov. Članarino so pobrali pri vseh člr.nlh do konca leta. Letos jih čaka še delo pri dokončni ureditvi ceste Grabe —Godeninci. Sklenili so tudi, da bodo povečali šteaMIo naročnikov časopisov med članstvom. Odborniki OF v Podirorri!! pred kratkim razpravljali o kom.asaoiii Ifud- skih odborov Cvetkovci in Podgorci ter izrazili soglasje s predlogom, da bi ^e KLO Cvetkovci pridružil Po^^^orccm ter tako skupno tvoril občino Pod.^jorci s sedežem v Istem kraju Najaktivnejši odbornik fronlnici-gra od- bora v Stmlšču je po mnenjn odbora tov. Valter Kolnrič, ki /slo vestjio opravlja svoje ;>os1g, poleg tega pa nabira Je nove člane. Clanl tega odbora so opravili 121 pro- stovoljnih delovnih ur. Na zadnii seji je odbor razpravljal o potrebi gradnje novega vodnjaka v naselju, ki bi v slučaju ok\'are tovarniškega vof>ovod-a dajal potrebno vodo, ter o nekaterih problemih Ljudske unlver?«? v 5>'rni.K'U Csnkarjevo,,Pohujšanje v doHni šentfjorjanskJ" na ptiijskeni odru v soboto 27. oktobra t 1. je ptujsko okrajno gledališče začelo letobtijo sezo- no 1951-52 s premiero Cankarjevega 5>Pohu:!sar>ja v dolini Sentflorlanskl*. Vsi prostor! »o bili rarprodani, knr d->- kazuje, da je bilo za premiero med ljudstvom veliko zanimanje. Pred začetkom premiere je govoril ljudst"vu upravnik gledališča tov. Piojc Ježe o pom^mi Cqnka'-'ev!h dni ter o nalogah, ki jih namerava izvršiti gle- dališki kolektiv v letošmi sezoni. Premiera je uspela. Oceno premiere bomo objavili v eni prihodnjih številk Ljuctska univerza y Ptuju žanje zs53tne uspehe Na željo uprave Ljudske univerze v Ptuju je prišel 30. oktobra 1951 v Ptuj podpredsednik prezidija Ljudske skup- ^Lne LRS tov. Regent Ivan iz Ljub- ljane in je pi-edaval številnim delovnim ijudem iz Ptuja, med katerimi je bilo tudi mnogo pripadnikov JA, o med- narodnih problemih. Jedro predavanja 39 bilo v prizadevanju večine držav in '"srodo\r za ohranitev miru v svetu. Mčrtal je pri tem vlogo Jugoslavije 'fM doislednega branitelja svobode in ffakopravnoeti narodov. Predavateljevo poljudno Izražanje In ^a7.členjevan.Je odnosov vlad in narodov vojne in miru v svetu, je vzbudilo J'sem udeležencem željo, da bi priredila Ijjudska univerza še več tako zanimivih poučnih predavanj. VJ. Urt3n'^Y'iero je Z-i^^uženje šoferjev in avtcmehanikcv LRS v LJubljani «e t® ustanovilo Združe- nje šoT^-iev In • vtomehanlkov za LR •■^Jov^ri o T nalo?*^"^!, ki «o za vzgojo nc^uh žofcriev ';r.';or tudi za prevzgojo VBoh, ki uporabljajo naše javne ceste, 7-elo važna. Ne mislim naitr-vati nalog In ciljev te organizacije, tudi ne vseh sredstev, ! i flh rrisli združenje uporabljati za dosego svojih vrvi^^rnih in v današnjem narodnem in socialističnem gospodar- stvu tako važnih cil.iev, temveč samo nn kratko opozoriti, da se organizira združenje po vseh okrajih Slovenije in da bo že letos nričr'o s strokovnim te- čajem za one šoferje, ki Jim Je po- trebna izpopolnitev strokovnega zna- n1a, zlasti, ki hoč<»jn polagati ob koncu tečaja izpit za drtj^o kategorijo. Tečaj bo v mesecih december do marca in "'cer Istočasno v T.lubljanI, Mariboru, Ptuju, in še drugod, če bo zadosti pri- In.vliencev Zato je nujno potrebno, da se ir^ede čimprej organizacija članstva in se naj vsak šofer Informira pri okra (nem prometnem referentu ali za- sleduje dnevno časopisje, ki bi v in- teresu varnosti javnega prometa, kar je pač slavna naloga tef»a združenja, o*hlej večkrp.^^ potrebn« navo- dila, dokler se združenje ne odloči za le.str.o šofersko glasilo Združenje im^^ bogat program in opaža se, da šoferji v svojem pokliai '/.p dolgo časa pn-rrešp-o takega združe- nja kot Je to. v kolikor bo čim več šoferjev po možnosti Čimprej vsi, včla- njenih, v kolikor lažje bo delo združe- nja pri izpolnjevanju nalog, ki so v interesu javnosti, a tudi vsakega posa- mezne.i^a šoferia. O konkretnih nalogah združenja pri- hodnjič. _ Kaj je nvM rtniski trg v tcrek? Ogled ptuj.Ce se ne boš naučil računati, te ne bodo nikjer hoteli spre- jeti v službo.« Dijak: »O ja, .gospod profesor, bo- .ste videli, da bom enkrat še trgovski uslužbenec In bom zaslužil petkrat več kakor vi.« Zj^LOŽBA „OeZORJA" Maribor« Prešernova alica l/II i9 izdala izven zbirk izbor iz del Lonisa Adamiča IZ DVEH DOMOVIN Cena 175 din Kmalu bodo sledile v poljudnoznanstveni zbirki F. Brcnk: ZAPISKI O FILMU s 150 ilustracijami filmskih igralcev in prizorov ter v zbirki pesmi A. Gradnik: KITAJSKA LIRIKA nova pomnožena Izdaja Na zalogi imamo še: A. Ingolič; LUKARJI, roman cena 105 din I. Potrč: GORICE, tekst za scenarij, cena 135 din B. Traven: OBIRALCI BOMBAŽA, socialno pustolovski roman, cena 130 din Vremenska katastrofa v lužni Itaii ? Težki viharji, ki jih je spremljalo močno deževje, so te dni zopet divjali nad jutno Italijo Kako je znano, je šele pretekli teden doživela južna Ita- lijfi eno najtežjih vremenskih katastrof v zadnjih petdesetili letih. Podivjane vode so podrle številne mostove in po- novno na mnogih mestih prekinile že- leznL^kl in cestni promet. Po prvih po- ročilih je ostalo samo v provinci Ka- labriji nad 5000 ljudi brez strehe. Pri tem Je Izgubilo svoja življenja okoli sto ljudi, mnogi pa so še pogrešani. V 34 mestih in večjih krajih je voda spodko- pala in porušila ali poškodovala vse hiše. Mesti Caulonia in Plati sta še ved- no odrezani od sveta. Piloti iz opazo- valnih letal poročajo, da grozi mestu Caulonia tudi velika nevarnost pred la- vinami. Vse reke so silno narasle, pre- plavile obsežna področja in nosijo s feboj dele stanovanjskih hiš, pohištvo, drevje in mrtvo živino. ESPERANTO PO SVETU Esperanto si po drugi svetovni vojni vedno bolj utira pot v svet. To potrjuje okolnost, da se esperantski jezik upo- rablja že ne sam.o na e^^perantskih kon- gresih, nego tudi na mednarodnih no- esperantskih kongresih. Spomenica, ki je bila lani 2. avgusta predložena gen. sekretariatu v Parizu, gre za tem, da se uvede osperanto v šole. Dejstvo pa je, da se že danes espera'nto poučuje v šo- lah nekaterih držav kot obvezen ali neobvezen predmet. Razpravlja se tudi o tem, da se esperanto uvede v šole kot prvi tuji jezik Literatura esperantskega jezika je bofjata. Mnogo esperantskih knjig je izdano v esperantu in dela svetovnih pisateljev so prevedena na esperanto. Skoro v vseh državah izhajajo espe- rantski listi. Omenimo le glavna gla- sila mednarodnih, esperantskih zvez: »Esperanto« od UEA iz Anglije. »La Praktiko« od UL iz Holandske. »Senna- ciulo« od SAT iz Pariza in »Juna vivo'<, glasilo mednarodne mladinske organi- zacije. Pri nas imamo »La suda štelo«, glasilo Federacije jugoslovanskih espe- rantistov. ki izhaja v Zagrebu in govori svetu o življenju in graditvi socializma v naši domovini. Kdor se nauči esperantski jezik, se lahko poveže z esperantisti iz vseh de- lov sveta. Zvedel bo. da so esperantisti odločni borci za napredek in da stoj 3 na braniku miru, ki bi se nedvomno prej dosegel, ako bi se zamo.^li vsi narodi medsebojno sporazumevati. Pojasnila o vpisu v društvo .ali v tečaj, ki bo tokrat po direktni »CE«- mstodi, daje Josip Domajnko pri MLO Ptuj. — Pripominjamo le, da razon pazljivosti ni za ta tečaj potreben noben učni pripomoček. V ostalem pa bomo imeli tudi slovnice za samouke na raz- polago. Oglejte si Izložbo na Sloven- skem trgu! Zopst nova vlakna Pred kratkim so britanski znanstve- niki iznašli pomembno novo sintetično vlakno, ki so ga imenovali ,terylin. Se- daj so vlakno iZipopolnili ter grade to- varno, ki bo vlakno izdelovala v veli- kih količinah ter ga predelovala v trgovsko blago. To vlakno se ne bo uporabljalo sa- mo za izdelovanje tekstila, temveč tudi za mnoge druge predmete, kot n. pr. za filme, tanke plošče ter prašek za mo- deliranje. Strokovnjaki trdijo, da je storjen s temi novimi vlakni šele začetek v pro- izvodnji sintetičnih vlaken na svetu. Človeštvo pa je le prišlo že daleč od leta 1851, ko so volna, bombaž, lan in svila predstavljale celoten svet tekstil- nih surovin. Nova vlakna, ki so rezul- tat človekovih izumov, so nenavadno lepa, trajna, cena pa je dostopna vsem slojem prebivalstva. V A I L O! Radio-amaterje iz mesta Ptuja vabi- mo na ustanovni zbor radio-amater- skega društva v Ptuju, ki bo v torek 6. nov. 1951 ob 18.30 uri v društvenem prostoru na Kvedrovem trgu 3, prvo nadstropje. Prlpr. odbor. PRODAM: vinograd in sadonosnik, hi- šo, klet in stiskalnico v Hrastovcu Cena po dogovoru. Polh Anton - Podvinci 120, p. Ptuj. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru Maribora za slično v Ptuju. Naslov v upr. lista. EMAJLIRANO KOPALNO BANJO, novo kuhinjsko školjko in ročno črpalko znamke »Corona« prodam. Vprašati v upravi lista. Ta pa naj ostane med nami Ljubi Ceh, ki si pri Kurivoprometu, pridi pogledat v našo drvarnico, zgodi se Tvoja želja, kakor v gozdu, tako v Tvojem skladišču drv in premoga, daj nam danes častno besedo, da se nam jutri ne boš več zlagal, upoštevaj naše mrzle peči in obljubljeno hudo zimo, kakor mi upoštevamo visoke cene za drva in elektriko, in ne spravi na^ v nesrečo, da bi pozimi zmrzovali naši otroci, temveč reši nas hude skrbi za kurivo. Spoštovana uprava Okrajnega maga- cina, iznajdljivosti polna, potrošniki kuriva se jezimo tudi nad Teboj, ne- srečna si, ko si s Potrošniško zadrugo ne moreta pomagati, da bi bil sad Va- jinega prizadevanja transport drv in premoga. Kdor že ima drva in premog ter de- nar za električno peč, naj Vam da mir In naj Vas ne moti, da bo prej letošnje zime konec. ga je zagledala, pokazala nanj in ^vplia: ■»Glejte jo, podgano, elcrlla bi se rada!« Trinkaus se je prestrašil, potegnil iz- sodov, kamor se zaradi svoje debe- losti nI mogel stlačiti. Napravil Je na •^^oč prijazen obraz in prisiljeno na- "'^ejan obraz, kar mu pa ni dosti po- ^isgalo. 2e je bil v rokah vinlčarjev in so ga vlekli In bili. Ženske, kje ste?! Plačajte mu ceho!« Pod/Mgall glssovi, neki tenki In ostri pa je hripevo in n» vso moč za- »Zivio svoboda! 2ivlo Kaj*cr!« ^ekaj minut kasneje je bilo v zida- f-tl in okoli nje ko izumrlo, samo Iz kletnih oken Je silila luč V kleti med in po gantnsrjih so sedeli vinif«rji, ^^ so malo poprej opravili z Rltonjo In ' Sefarjem. Zbrali so «e, da se pomenijo, N naj storijo. . 'kletar je sedel pri pipi in pod kar- °'dovko na sodu, zajemal je z lesenim ^^^•ccm pijačo iz škafa, jo podajal mo- pim in se nasmihal. Vlnlčarjl so spre- l^i^nll pijačo drug za drugim, jo vll- Vase in molčali. Tef^vnn reč jih morila, to 50 razodevali tudi njihovi ^^^krbljenl obrazi. Zrli so v vino v u"®^' a nobeden med njimi nI vedel, J ki je stal, zadaj pri vratih, in J, bil vej nesrečen. Je bil muzikf.nt. je po harmoniki, jo vrsel čez ple- p® in Zaklel. Preveč žalcsli je bilo v jj^^ovem srcu, do bi jo mogel zatajiti. se je pobrati in IzginiU izpred ^^Jsem na Kajžarju. »I^i, tl,€ Je MkUcal kletar In vpraSal: »Z obema, s Safarjem in z Rltonjo, g obema bom obračunalU se je Jel za- klinjati muzikant. Dva ali trije vinlčarjl so se oziiall za njim, Kejac pa Je rekel, ne da bi ga pogledal: »Zaradi žensk se jaz ne bi prtduše\'al.« To je muzikanta še huje razburilo. »Kako?« je vprašal in «e ozrl z na- petim obrazom. »Jaz bi mlado vzel,« je rekel Kejec tjavdan, »a staro bi nagnal na svisll spat, pa bi bil red v koči.« Počakal je, da se je zasmejal a srenja, in se še sam nasmehnil. Muzikant se je naslonil na steno In udaril s pestjo po začmelem hrastovem podboju. Takrat je pristopil zadaj k njemu Vračko, mu položil roko na ple- ča, g« stresel In de.tal z glasom, ki je bil sicer miren In spokojen, i docela drugačen, kokor ga Je imel malo prej, hkrati pa zadosti trd, da mu muzikant ri mogel odgovarjati. »Ti, Ozmec, počakaj! Kaj bi ljudi klf?! In babe naganjal, zdaj se bomo drugo pomenili, kako bomo na Kajžarju dru- gače napravili... Odloži mehe!« Tako Je muzikant ostal, čeprav je moral Je katero slišati. Pokazal Je, d« ga boli srce. in vlničarjl mu niso ostali nobene dolžni. Smejali so «e, glasno In prešerno. • Edini kletar se Je na kratko nasmi- hal. Zajemal je z ročko In pomežlkoval viničarjem. V tem njegovem večnem nasmihanju Je bilo nekaj, kar je bilo ie najbolj podobno strahu. Bilo je, ka- kor bi se debelušasti kletar bal, da »e bodo vsak ča« odprla vrata med hra- stovimi podboji in da s« bo prikazal prlor križniškega reda. Pri vsem tem strahu pa ni nehal ponavljati dveh be- sedi, ki sta bili »prijateljček« in »pri- jateljčki«. »Pijte, prijateljčki! Pijte, sami ste pri- delali ... IzplJ, prijateljček!« Govoril je, kakor da on ne bi poma- gal pri tem pridelovanju, vendar pa bi imel vso pravico, da viničarjem nataka fn deli pijačo. Vinlčarjl so pili, vendar pa nI »pri- lateljčku«, kakor so tudi sami ogovar- jali kletarja, nihče več odgovarjal. Po obrazih okoli škafa in po obrazih, ki so se zgubljali pod kletnimi oboki, nekam v temo, se Je razlezla vedno večja tiši- na. Poleg Vrnčka in muzikanta, kletarja in Kejaca, so ostali v kleti še Filipov, Sirk, Ivanuša, Muhič, Belec In invalid. Edini med zaskrbljenimi možmi, s ka- terim ne bi vedeli kam, bi bil Vračkov otrok, Stefek. To je ?itefek tudi čutil. Vedel je, da bi ga nagnali, samo če bi ga opazili. Zlezel je na sod, očitno da po brani brez zob, ki jc bila poslonjena ob prednjo stran soda, in zdaj od tam s komolci pod glavo z nastežaj odprtimi usti lovil vsako besedo ter čakal, kaj se bo zgodilo. Da nocojšnjega večera Se nI konec, to Je iolar, ki se je potegnil na sodu v senco, lahko razbral Iz vsa- kega obraza posebej. Vse Je bilo ko na trnju, nekako se bo moralo končati, kar se Je začelo. Rltonjo In Trinkausa so ženske preteple, aH vsakteri od vinlčar- jev, čeprav je mimo sedel in pil vino, Je dobro vedel, Je dolga leta na svoji koži čutu in občutil, da Je bil Trinkaus žafar na Križniškem in na farovškem in da se Je RitonJa doslej ie vedno zna- šel, naj so hodili po goricah žandarjl ali Nemci. Vinlčarjl so sedeli ko žlahta, ko pride po smrti na cenitev. Sedi skupaj, se po- nuja s pijačo, skopari z govorico, je navidez prijazna in mehka, a ves čas je trdna, kar se nečesa tiče — da ne bo zaradi zapuščine zapustila niti za troho, četudi se bo treba s kom do smrti za- sovražiti. Edina razlika med viničar- skim svetom v kleti In med dediči,bi bila, da je bil tu sicer dedič, ki se bo usedel na domačijo, nI pa bilo komisije, ki bi dediščino, katera je ostala po go- spodi, razdelila. Težko je bilo začeti. Bilo je tako, da Nemcev nI bilo več; a tudi gospode nI bilo. Domala čez noč, ali na vsem lepem Je ostal vlnlčarski svet na Kajžarju sam. Postavil je Ri- tonjo in Trinkausa pod kap, zdaj je bilo treba pričeto reč nadaljevati. Tako, kakor je bilo doslej, ne bo smelo več biti, to 60 čutili vsi. Zidani hrami po goricah so se Jim te dni docela pribli- žali, samo rok si nI upal nobeden steg- niti in vzeti. Pretepstl Rltonjo in Trink- ausa, to so bili stari računi. Največ od teh računov so Imele z njima ženske pri njih sta bila slabo zapisana — aH kaj bi to zdaj, kaj se naj zdaj stori? Možje so vedeli, ,da do zadnje kaplje krvi so bili prepojeni s tako mislijo, da Je sedaj prišel tudi za nje čas, ko bo drugače na svetu ko bo ta svet tudi njih. No, zdaj je bil ta čas tu, aH možje v kleti so biH takžnl kakor je bil Vrač- ko. Vedno Je nekaj hotel, aH ko bi bilo treba neka! storiti, si nI upal naprel. Upal si je figo, kakor mu 1e oponašala Jula. Kletar J« pogledoval na vrata, kdaj se bo med podboji prikazal žup- nik ali križniški prior Kejac je imel svojo pamet o ženskah Filipov je bil navajen, da je o vsaki stvari dvomil, vsako reč je moral tri do pet krat premisliti in si ustvariti svojo pamet o njej Potem so bili tu še drugi, vse do muzikanta z razklano dušo zaradi Laj- hove Lizike, ali do Mlinarica ali do invalida z leseno nogo, z belo legiti- macijo in z belo dušo. Tako belo dušo so imeli pravzaprav vsi, ali morali so se napiti, da so mogli s to dušo na svetlo In da so se jim razvezall jeziki. Ce bi bile ženske med njimi, bi se laže začelo, ali vinlčarjl v kleti so bili to- krat, ko 60 se pripravljali na posvet, kako naj bo jutri, brez žensk To ni bilo slučajno, njihova pamet Je bila takšna, da ne bi vedela, kaj za5eti z žensko na takem posvetu Razmišljali pa so lahko o marsičem. Kako napraviti, da se bo viničarskcmu svetu na Kaj- žarju dobro godilo in da bo tako, da bo prav. In da bo prav tudi za otroke, za katere se človek, ki Ima tako aH tako samo garanje na tem svetu, tudi ubija. Ali čeprav so se vinlčarjl zbrali za- radi tega zadnjega — kako napraviti, da se bo ljudem na Kajžarju dobro godilo, Je bil svet, ki Je pil in molčal v kleti, tako vsak zase, da Vračko pri svoji naj- boljši volji ni vedel, kako začeti Z Pi- tonjo in Trinkausom so opravili. aH zdaj Je bilo treba še nekaj storiti. Rl- tonja in Trinkaus se bosta jutri strez- nila, znašla se bosta in potem bo znova vse po starem To ra «e ni smelo ■''+1. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 •PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 2. novembra 195i Zaradi kina m gledališča Ivan: »Toliko tarnaš, da bodo v bodoCe povišane cene vstopnic za kino in gledališče?« i Anton: »To bo imelo zame težke posle- dice. Preje sem se doma vedno lahko zgovoril, da sem bil v kinu ali gledališču, zdaj pa mi žena tega ne bo več verjela!« Skrbi zaradi poroda Neža; »Mica, ne bodi v skrbeh, saj boš pri porodu dobila 8000 din.« Mica: »Kaj še, jaz bom dobila otroka, otrok pa jurije.« V mesnici v StrnilCu Mesar: »Tako čudno ogledujete to me- so?« Gospodinja: »Oprostite, to »o pač same kostit« Mesar: »Ali ste že kdaj videli vola brez kosti?« Gospodinja: »Ne, pa tudi vola brez mesa še nisem videla.« Na ptujskem trgu Kupec: »Mati, zakaj eo vaša jabolka tako draga?« Kmetica: »Doma jih bolj poceni proda- jam. Težko sem lih nosila; to ne more biti zastonj.« Kupec: »Kaj pa če jih boste morali ne- sti še nazaj domov?« Kmetica: »Pridite potem domov, pa vam Jih bom dala bolj poceni.« Tebi bom hvalo vekomaj pel... Gost: »Gospodična, vidim, da ste sneli sliko: ,Starček je živel na vinskih gorah'.« Natakarica: »Začasno je ne bomo imeli na zidu. ker prodajamo sedaj precej vodeno pijačo .. Sprememba v avtobusu Potnik: »Tovariš šofe^ kako se vam zdi sedaj, ko vozite po zvišani ta- rifi?« Šofer: »Kar dobro Ce bi se sedaj kam zaletel, Di odgo\'arjal le za par žrtev ali pa samo zase.« Na stanovanjskem uradu stranka: »Prosim, dajte mi potrdilo, da mi ne morete dodeliti stanovanja!« Uradnik: »Tega vam ne morem dati, pač pa vam lahko potrdim, da vam ne morem dati takega potrdila.« Literarne redkosti Nemiren človeški duh je ustvaril v literaturi svojevrstna dela, ki predstav- ljajo nekoristno igračkanje ali celo nesmisel. Grški pesnik Lasos (okrog 550. 1. pred našim štetjem) se je poskušal uvelja- viti * neko hvalnico ter neko odo, ki nista vsebovali niti ene črke »p«. Por- cij pa je napisal pesem, v kateri se je vsaka beseda začela s »p«. Neki opat Hugbald je napisal 130 verzov obsega- jočo himno, katere vsaka beseda se začenja s »c«. Tudi neki Nemec Fer- ner je napisal podobno pesnitev iz 900 verzov. Nemški zdravnik Frey je spesnil v latinščini pesem, v kateri se je vsaka beseda začenjala z »g« ter odo. z za- četno črko vsake besede »m«. Lopez de Vega Je napisal ciklus novel, v ka- terih prvi ni nobenega »a«, drugI no- benega »e«, tretji nobenega »i«, četrti nobenega »o« in peti nobenega »u«. L. 1805 je izšel zvezek nemžkih pesmi, katerih edina zanimivost Je v tem, da ne vsebujejo niti ene črke »r«, kljub temu, da je ta nemščini tako pogosta. Nekdo pa je napisal obsežen roman z naslovom »Dvojčka«, ki prav tako ne vsebuje niti ene črke »r«. Nov naCin pridobivanja premoga v Veliki Britaniji delajo eksperi- mente, po katerih praksa bo mogoče povzročila popolno revolucijo v načinu pridobivanja premoga. Po tem načinu bi premog v Jami zmleli, ga s pomočjo vode izčrpali na površino ter po odvodnih ceveh dova- jali raznim Industrijskim podjetjem. Trenutno se uporablja premogov prah, pomešan z neko tvarino, za izdelovanje briketa, ki ne daje samo večje toplote kakor premog v kosih, temveč je tudi čistejši in trajnejši, brez prahu ter enak po velikosti in kvaliteti. Na podlagi dosedanjih uspehov eks- perimentov bo dobila Velika Britanija nekaj milijonov ton premoga letno več kakor do sedaj. ZADNJA JADRNICA 2;adnJo jadrnico, švedsko ladjo »Vi- king«, so izbrisali iz indeksa paroplov- nega Lloyda. Novi indeks, ki so ga osnovali 1. 1880, ne registrira nobene ladje z jadri. V prvih letih po osnovanju Je indeks beležil 12.000 jadrnic in samo okrog 2000 pamikov, sedanji indeks pa beleži samo 13.000 ladij, vendar nobene ja- drnice. Jadrnica »Viking« bo ostala v lukl Gothenburg v spomin na ladje z jadri ter za potrebe navtične šole. 2ENA — MATI Naloga matere ni samo prlveaiti na svet'telesno in duševno zdravega otro- ka ampak ga tudi vzgaJatL Za telesni razvoj otroka mora naj- prej skrbeti s tem, da ga sama doji, po.^.neje pa da ga primemo hrani, utr- juje in ^eda na njegovo zdravje. Pri vzgoji niora skrbeti, da mu goji razum, izobraža čut; to Je v prvi dobi izključno naloga matere, pozneje tudi šo!e in družbe; toda prvi in največji učitelj ostane otroku zgled in znaičaj matere. Ena sama dobra mati jc za sto uči- teljev. Mati je v domačiji magnet vseh srt- Mati mora vedno misliti, da se otrok ravna po zgledu, ne po nauku, da j^^ nauk, ki ni v sikladu z ravnanjem, škodljiv, ker navaja k hinavščind. ŽENSKA ZAPOSLITEV V PRIVAT- NEM SEKTORJU V ptujskem okraju je tretjina zapo- slenih oseb v privatnem sektorju žen- skega spola. VEC ZEN JE BOLNIH KOT MOŠKIH Vse letošnje mesece je v ptujski bol- nišnici prevladovalo število bolnic in jih je bilo največ v avgustu, edino v mesecu sept«nbru so vodili moški. PRAVICB »DEKEL« V PTUJtJ LETA 1376 V statutu pravic prebivalcev mesta Ptuja iz leta 1376 Je bilo glede dekel ■ določeno med drugim sl^eče: 121. Sodnik sme zapreti deklo, usluž- beno pri meščanu, zaradi sodne zadeve ali denarnega dolga, razen če gospodar noče prevzeti za njih pravne odgovor- nosti. 124. Vse dokler najete ali zavezane dekle svojim gospodarjem službe ne doslužijo, jih ne sme nikdo k sebi va- biti. 125. Od dekle ni dovoljeno ničesar jemati v varstvo razen če je sigurno njihova last. V PIJANOSTI PRETI SVOJIMA SCENAMA Po pomoč v ptujsko bolnišnico sta si pomagali Koderman Marija iz Po- brežja pri Ptuju in Kozel Jožefa iz Ljubstave zaradi poškodb, ki sta jima jih prizadejala njuna moža. Koderma- novi je mož s hlodom zlomil roko, Ko- zelovi pa na levi roki presekal kite. Neglede na to, ali je imenovana moža opijanila domača ali tuja pijača, ljud- stvo obsoja njuno surovost napram že- nama. IN KO SE ZENE MED SABO SKRE- GAJO? Sprah Alojzija iz Ptuja. Vošnjakova ulica 8, je bila v soboto 27. oktobra t. 1. dokaj iznenadena, ko jo je v njenem stanovanju napadla Strafela Marija iz Ptuja z loncem in ji prizadejala na čelu 3 cm dolgo rano., zaradi katere je mo- rala iskati pomoč v bolnišnici. ZENE SO SAME SODILE SVOJE MOZE V Chicagu se je svojčas znašlo pred sodiščerh 79 zakonskih mož pod obtož- bo, da pretepajo svoje žene, kadar pri- dejo domov pijani. Sodnik je na svoj na^n rešdl to vprašanje. Odločil je, naj žene sodijo svoje može. Kar ni prav, ni prav. Od 79 žen je bila samo ena žena, ki je odpustila svojemu možu, ostale pa so zahtevale kaznovanje. Možje so ugovarjali, da se redkokdaj napijejo. Na sodnikovo vprašanje, aH bi zado,stovalo 10 dni zapora, so žene odgovorile, naj jim prisodi po 80 dni, da bo kaj zaleglo. Sodba je bila izrečena in možje so se v zaporu zakleli, da bodo v bodoče pu- stili žene pri miru. ZENA — ŠAHOVSKI MOJSTER Med redkimi šahistkami se Je pribo- rila oelo do mednarodnih mojstrskih turnirjev Vera Menčikova, ki je bila poročena z Angležem in je živela v Londonu, Posrečilo se ji Je marsikatera zmaga Pon^išala se je s skalpi pomembnih mojstrov, ki jih je znosila s turnirjev vsega sveta. Med vojno Je umrla. ŠALJIVI IZREKI O ŽENSKAH 2ena je upnik, ki ga nikoli ne zado- voljiš. Kadar se ženska resno zaljubi, mora zgubiti prej glav© in pamet. Ljubezen lepe mlade žene Je kakor slaščica, ki se je nikoli ne naješ. Stara devica je izgubljena glavnica priletna ženska iz obtoka vzet denar, tašča pa neizogibna valuta. NOVE DRUZINB v septembru in oktobru 1951 Planjšek Anton, Ptuj — Lešnik Mag- dalena Ptuj; Furlan Leopold, Ptuj — Terčon Ada, Ptuj; Janžekovič Stani- slav, Zg. Breg — Brezočnlk Emilija. Sp. Breg; Tomažlč Janez, Zamušani — Ja\'.4ovec Mara, Zamušani; Košar Franc, Ptuj — Terbuc Terezija, Ptuj; Slatič Alojz, Tibolci — Majcen Kristina, Ptuj; Vertačnik Janez. Vičava — KoLar Ma- tilda, Ptuj; IvartJiik Antoii, Ptuj — Vajf*>aher Marjeta, Ptuj; Berglez Franc, Ptuj — Stumberger Matilda, Ptuj; Ta- šlč Jožef, Ptuj — Skok Pavla, Ptuj; Kokol Tomaž, Ptuj — Puc Marija, Ptuj; Grundošek Jakob, Muretind — Kosi Julijana, Muretind, ženin star 75 let, nevesta 53 let, oba iz Doma oneinoglih Muretind. NOVI DRŽAVLJANI v septembru 1951 63 n>o5kih n 47 ženskih novorojenčkov. SLUŽBE DOBIJO: Iščemo konjarja za 1 par konjev. Predpogoj: Osnovna šola, odsluženi vojaški rok in vsaj 2 leti prakse pri prevozih s konji. Stanovanje v hiši. Interesenti se naj javijo pri Mestnem skladišču piva in mineralne vode Ptuj, Trstenjakova ulica 1. Krasen 7-cevnI radio aparat z dvema zvočnikoma, magičnim očesom, popol- noma nov, iz predvojnega materiala, ugodno prodam. — Naslov v upravi Ptujskega tednika. KINO PTUJ predvaja v mesccu novembru gW filme: ^ Od 2. do 5 nov. 1931: Ma.Jčevanje Hd«, čarovnice, ameriški film. Od 6. do 8 nov. 1951: Sedmi križ, an^, riški film. ^ Od 9. do 13. nov. 1951: Tisoč in ena n. ameriški film. ' Od 14. do 15. nov 1951: Gentlemen jj^ ameriški film. Od 16. do 19. nov. 1931: Dedinja, film. Od 20. do 22. nov 1951: MoJa draga Ki, mentina, amer. film. Od 23. do 23. nov. 1951: Scinsclja (Suiu italijanski film. Od 27. do 29. nov 1951: Čarobni rti^ jugoslovanski film. Od 30. nov. do 4. dec. 1951: Scherf-za^j, ameriški film Hozyan J. Stefaa fotopod,ietje ORMOŽ Razvijamo, kopiramo, povečavam^ { naročila izvršujemo v treh dneh! Foto grafiramo samo za prvovrstne slike luksuzni Izdelavi! Stranke sprejemam vsak delavnik od 8. do 12. in ©d 16. j 18. ure. V nedeljo od 7 do 11 ure pred poldne! Vsak četrtek ves dan zaprto V pomožnem lokalu v Središču poslu jemo vsak četrtek In nedeljo od 13, i 17. ure! Tehnika in dvig kmetijske proizvodnje Ing. Zoreč Egon Z industrijskim razvojem naše države se postavlja pred naše kmetijstvo ne- izprosna naloga povečanja proizvodnje. Pri tem igra veliko vlogo selekcija se- men in živine, različni agrotehnični ukrepi, strojno obdelovanje itd., nema- lo pa tudi količina vloženega dela, ka- kovost proizvodnih sredstev ter smotr- nost organizacije dela. NI dvoma, da se v naše kmetijstvo vlaga veliko dela ter da ga glede tega brez dvonaa lahko prištevamo v vrsto kmetijsitva z intenzivno obdelavo, Važno pa' je, da kljub intenzivnemu obdelovanju donosi v našem kmetij- stva niso temu primerni, da se torej vloženo delo ne rentira v takšni meri, da bi pomenilo dvig standarda na po- deželju. Preostaja torej le ena pot, in ta pot mora voditi k dvigu proizvodnosti dela in k dvigu proizvodnje. Ta pot je brez- pogojno povezana z napredkom tehni- ke in znanosti ter le z njinoa v zvezi uspešna. V tej zvezi govorimo danes o mehanizaciji, kemizaciji in elektrifika- dji kmetijsrtva. To so veje, ki direktno vplivajo na kmetijsko proizovdnjo. Ne- kaj primerov, ki dokazujejo povečanje storilnosti dela: ' žetveni stroj veže snope ter nadome- šča 60 žanjdc, kosilnica nadomešča deset koscev, srednji kombajn nadomešča 900 de- lavcev. Najbrže ni treba dokazovati, da se takšna storilnost v kmetijstvu drugače nagraja, kakor pa počasna hoja s ko- njem ali celo z voli. Glede mehanizacije v kmetijstvu smo v Sloveniji še daleč zadaj. Niso temu krive prirodne zapreke, kot to včasih trdijo kakšni vaški modrijani, češ da naša zemlja mehanizaciji ni primerna, temveč so le temu krive razdrobljene kmetije, ki niso bile nikdar v stanju nabaviti iz tujine uvoženih dragih stro- jev, ki poleg tega često niso niti odgo- varjali našim prilikam. Naše strojne konstruktorje čaka hvaležna naloga iz- boljšanja, prilagoditve in konstrukcije novih strojnih tipov. Ob tej priložnosti ni odveč prijjomniti, da je napačno gle- danje tistih, ki si mislijo posebnp pri nas v Sloveniji, da je traktor začetek in višek mehanizacije, ko seda vendar mehanizirati delo tudi v vinogradih, sadovnjakih, pri melioracijah ter sko- raj povsod drugje. Dvig proizvodnje pa pospešuje v ne- majhni meri tudi kemizacija. Poraba zaščitnih sredstev in umetnih gnojil še zdaleč ni takšna, kot je potrebna. Se- veda ni mišljeno tu brezglavo uvajanje kemizacije, ampak le tako, ki je v skla- du z dognanji znanosti. Elektrika je tista energija, ki Jo kmetijstvo v veliki meri pogreša in v katerem najde mnogostransko uporabo. Ta lahko v veliki meri zniža, proizva- jalne stroške ter glede te uveljavi po- polnoma novo kalkulacijo — kalkula- cijo proizvodnih stroškov. Ugodnosti za kmetovalce, ki niso mogli izvršiti obvezne oddaje belih žit ali koruze S ciljem, da bi se čimprej likvidiralo vprašanje obvezne oddajo belih žit pri tistih kmetovalcih, ki s kakršnega koli vzroka tega niso mogli storiti, je OLO, Poverjeništvo za drž. nabave v Ptuju, sklenilo nuditi kmetovalcem priložnost, da to izvrše z oddajo krompirja v na- slednjem razmerju: za 1 kg pšenice ali rži 3 kg lu-ompirja, za 1 kg ječmena ali ovsa 2,5 kg krompirja. Ta ugodndst pa Je razširjena tudi za oddajo koruze, ki jo kmetovalci lahko Izvršijo s tem, da oddajo mesto 1 kg koruze 2 kg krom- pirja. Za oddane količine krompirja bodo prejeli kmetovalci kupnino, ki bo od- govarjala ceni doigovanega žita, ozir. koruze, v gotovini in bonih. Tovrsten odkup vršijo vse zbiralnice za odkup žitaric. Kmetje, izkoristite ugodnost te za- menjave ter prodajte krompir mesto žitaric! II. zasedanje zadružnega sveta pri ricladu za mehanizacijo in investl- djsko graditev zadružnega kmetijstva, Ptuj. bo dne 3. novembra 1951, ob 9. uri v dvorani sindikalnega doma želez- ničarjev na Ormoš^ki cesti v Ptuju. Na zasedanju bo obravnavan plan proizvodnje v letu 1952, tekoče naloge ter izvoljeni delegati za redni letni zbor Glavne zadružne zveze FLRJ. RcBzglas V dneh od 5, do 10. novembra t L bo posebna strokovna ekipa Zavoda za uničevanje golazni iz Zagreba uniče- vala v mestu Ptuju podgane in miši Pozivamo vsa podjetja, ustanove, za- vode in privatnike, da gredo ekipi na roko ter upoštevajo njene predloge in odredbe. Prebivalstvo Ptuja opozarjamo, da se nihče nepooblaščen ne dotika strupenih vab, zavitih v papirčke, posebno naj se pazi na majhne otroke. Psi in mačke naj bodo takrat zaprti. Stroški se bodo porazdelili na pod- jetja, ustanove, zavode in privatnike in sicer po številu nastavljenih vab. Ker je akcija velikega gospodarskega in zdravstvenega pomena, F>ozivamo prebivaLstvo. da upošteva ta rarclas MLO Ptuj. Nogometni klub »DRAVA« Ptuj priredi dne 4. novembra 1951 ob 13, uri oa Titovem trgu v Ptuja VELIKO TOMBOLO I sledečimi velikimi dobitki] 1. Šivalni stro}, 2. Kolo, 3. Kuhinjsko pohištvo, 4. Svinja, 5. Svinja, 6. Svinja, 7. 1000 komadov cpeke, S. Skornji, 9. 3 metre bla^a xa mcško obleko, 10. 3 metre blaga sa zimski piašČ, 11. 3 metre blaga sa zimski plašč, 12. 3 metre blaga ta zimski plašč, 13. 3 metre blaga za zimski plašč, 14. 3 metre blaga za zimski plašč, 15. 3 metre blaga za zimski plašč, 16. 3 metre blaga za zimski plaSČ, 17. 3 metre blaga za zimski plaSč, 18. 3 metre blaga za zimski plašč, 19. 3 metre yaga za zimski plašč, 20. 3 metre blaga za zimski plašč, 21. Gojzerji. 22. Gojzerji, 23. 2 kubična metra drv, 24. 2 kubična metra drv, 25. Sod vina. Zraven tc{?a p? še do 2000 lepib in praiiiISjsih dobitkov. V slačaju slabega vremena se tombol« preloži na priaoUajo tiedc!jo. Za pijačo in fedila preskrbljeno po vseh gostilnah. Poskusite srečo! — Karte po din 39.—. CDB9R z lepimi is praktičnimi dobitki 10 GLAVNIH DOBITKOV IN 500 RAZNIH DOBITKOV (spalnica, foielfi, čevlji, tekstil itd.) v sledečih poslovalnicah: Poslovalnica: VELEBLAGOVNICA ŠT. 3, Ptuj, Krekova «!ica Poslovalnicas MANUFAKTURA ŠT. 4, Ptuj, Srbski trg Poslovalnica! MANUFAKTURA ŠT. 29, Ptuj, Hrvatski tr^ Poslovalnica: MANUFAKTURA št. 39, Ptuj, Lackova clica Vsak potrošnik dobi ob priliki naknpa blaga blagajniški listek s Štampiljko podjetja in številko srečolova. Žrebanje žtevilk bo 3. januarja 1952 ob navzočnosti zastop- nikov Mestnega ljudskega odbora, Poverjcništva za finance in zastopnikov Sveta potrošnikov. Številke 9C bodo kdafale v gori imenovanih poslovalnicah od 1. novembra do 31. decembra 1951. Vabimo potrošnike mesta Ptuja in okolice, ca se posltižijo ugodne prilike 1 Nudimo veliko izbiro raznega manufaktiimega blaga za moške in ženske obleke, plašče, telesno in posteljno perilo, razne vrste čevljev in copat ter veliko izbiro galanterijskega in kozmetičnega blaga itd. Vabimo Vas, da kupujete v naših poslovalnicah, ker Vam srečolov lahko prinese nepričakovani dobitekl Uprava Neslišna atomska bomba Na poizkusnem ozemlju v nevadskl puščavi (ZDA) je prišlo te dni do nove atomske eksplozije v manjšem obsegu. Ker med eksplozijo v 120 kilometrov oddaljenem mestu Las Vegas — v na- sprotju z dosedanjimi eksplozijami — niso ničesar niti videli niti slišali ali občutili, menijo, da gre za novo vrsto atomske bombe, takozvano »otroško atomsko bombo«. Strokovnjaki pripisujejo dejstvu, da med eksplozijo ni bilo ničesar videti niti slišati, velik pomen ter menijo, da je nastopilo novo obdobje v raziskavanju in praktičnem izkoriščanju atomske energije. Podrobnosti o eksploziji niso znane. Po neuradnih podatkih Je bila to 21. eksplozija atomske bombe v svetovni zgodovini. Med tomi sc tri eksplodirale v Sovjetski zvezL