ŠTEVILKA 252 LETO XXI; 30. DECEMBER 1988 brestov obzornik lasilo delovne organizacije Srečno 1989 Začelo se bo januarja kako potekajo dela v jelki Z investicijsko sanacijskim programom za Tozd Jelka so bili predvideni tudi večji posegi v obnovo objektov, opreme in energetskih naprav. Glede tehnoloških zahtev smo se namesto "! za rekonstrukcijo površinske obdelave odločili za nov objekt, ' v katerem bo linija za površinsko obdelavo, za ostale objekte pa smo predvideli samo obnovitev in po potrebi še toplotno izolacijo stropov. S pripravo temeljev za novo halo smo pričeli v začetku avgusta. Dela so v glavnem potekala po načrtu, čeprav je med gradnjo prihajalo do manjših sprememb in tudi do dodatnih gradbenih del, predvsem po odločitvi o gradnji nove kotlovnice in nove kompre-sorske postaje, ker so bili stari prostori neustrezni in premajhni. Prva faza gradbenih del, ki omogoča in zagotavlja nemoteno proizvodnjo, je končana. Z ureditvijo zunanjih površin, Pročelij in sanacijo streh na Posameznih objektih bomo hadaljevali v letu 1989, ko bodo pogoji za zunanja dela ugodnejši. Z izdelavo novega toplovod-nega omrežja, razvoda kompri-miranega zraka, elektro instalacij in odsesovanja, smo pričeli oktobra oziroma novemb-ra- Izvajalci so z deli začeli P° načrtu in tudi pri končnih r°kih ni prišlo do bistvenih °dstopanj od dogovorjenih rokov, tako da so ta dela v glavnem končana. Čakamo samo Se na dobavo novega kotla za °grevanje, ki je predvidena za december. del dopusta za leto 1989, ki je bil predviden kot kolektivni dopust v avgustu. Ostale dni — do prerazporeditve na Jelko —- pa bodo doma ob zagotovljenem osebnem dohodku. Z prerazporejanjem delavcev v matično temeljno organizacijo Jelka bomo začeli v drugi polovici januarja. Glavni delavci na posameznih ključnih strojih oizroma linijah bodo razporejeni v Jelko takrat, ko bomo začeli z montažo strojev. O vseh teh premikih bodo delavci pravočasno obveščeni. A. Popek V tem času smo z lastno ekipo delavcev, ki delajo na vzdrževanju, obnovili vse stare stroje, ki bodo ostali v obratovanju tudi po rekonstrukciji. Prav tako smo z isto ekipo izolirali in prebelili stare objekte. Več problemov je s točnostjo dobav pri tehnološki opremi. Zaradi težav pri pravočasnem zagotavljanju plačil oziroma nakazil predujmov, so nekateri dobavitelji opreme ustavili proizvodnjo naročene opreme, in to žal prav glavni dobavitelji (dobavitelji linij za površinsko obdelavo in linij za obrez in obdelavo robov). Zaradi teh kasnitev smo tudi premaknili rok za začetek proizvodnje za en mesec, s 3. januarja na 3. februar 1989. Zaradi časovnega odstopanja pri dobavi opreme in s tem tudi preložitve začetka proizvodnje, je prišlo tudi do časovnega zamika pri prerazporeditvi delavcev ki so bili začasno prezaposleni v druge temeljne organizacije. Zato so delavci, ki niso stalno razporejeni v druge temeljne organizjacije, sedaj na letnem dopustu, izkoristili pa bodo še VTozd Pohištvo načrtujejo V temeljni organizaciji Pohištvo smo po devetih mesecih letošnjega leta ugotovili, da pričakovanih rezultatov iz sanacijskega programa ne dosegamo. Ob podrobnejšem pregledu posameznih poslovnih funkcij je delavski svet temeljne organizacije ugotovil, da že sprejetega sanacijskega programa ni treba bistveno dopolnjevati, da pa je treba vse naloge v tem okviru dosledno izvajati. Proizvodnja je sledila zastavljenim sanacijskim ciljem, vendar je izpad dohodka posledica slabih izhodišč za poslovanje v letu 1988 (sanacija izgube iz leta 1987) in nadaljevanje letošnjih negativnih gospodarskih gibanj, ki so še dodatno poslabševala poslovne rezultate. Le-ta so: — visoka stopnja revalorizacije, — večje stopnje rasti vhodnih cen repromaterialov, surovin, energije itd., v celotnem prihodku, — še vedno neskladna rast tečaja dinarja s stopnjo inflacije in s tem slabo stimuliran izvoz, — obremenjenost gospodarstva z družbeno režijo. Položaj je še posebej težak v plasmaju blaga na domačem tržišču. Tako je plan prodaje dosežen le 57-odstotno, zaloge pa so porasle z 11 odstokov v začetku leta na 36 odstotkov v zadnjih treh mesecih. V zadnjem četrtletju načrtujemo dodatne akcije za pospeševanje prodaje in razširitev programov (video kasete, Jamajka), vendar plan prodaje za leto 1988 ni dosegljiv. V prodaji na domačem trgu se namreč še vedno odraža negativno poslovanje iz prvega polletja. Trgovske organizacije odklanjajo postavitve tudi zaradi ugodnejših pogojev, ki jih nudi naša konkurenca (postavitev na reverz, popusti). Trenutna situacija v temeljni organizaciji Pohištvo nam onemogoča, da bi sledili tako ugodnim pogojem prodaje pohištva, kot jih ponujajo naši konkurenti. V zadnji četrtini letošnjega leta so se zopet začele pojavljati izjemno velike težave v preskrbi z repromaterialom — predvsem z dobavami folij (Nada, Jamajka, Rubin), ki so sistem proizvodnje upočasnile, s tem pa tudi vplivale na zastavljeni fizični obseg proizvodnje. M. Strohsack Besedo imajo Leto se bliža h koncu, pred vrati je prehod v devetinosemdeseto. Predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji so potegnili črto pod opravljenim delom. Kakšen je »izkupiček« njihovega enoletnega dela in kaj želijo v prihodnje, pa so zapisali sami. Miro Jernejčič Delavski svet DO se je konstituiral 12. januarja 1988. Od tedaj pa je članom potekla že polovica mandata. To obdobje je bilo za nas zelo razgibano. V tem obdobju smo kot delegati delavskega sveta sprejemali odločitve, ki so dolgoročno usodnega pomena za nadaljnji razvoj Bresta. V letu 1988 smo imeli deset rednih in sedem korespondenčnih sej delavskega sveta. Osnovna značilnost gradiv in sklepov, ki smo jih letos obravnavali in sprejeli, je v tem, da smo vse napore usmerili v sanacijo ekonomskih razmer v delovni organizaciji s ciljem, da se izboljša gospodarjenje in poveča učinkovitost delovanja vseh delov delovne organizacije. Najpomembnejše zadeve, ki smo jih v tem obdobju sprejeli, so: — merila za racionalno izrabo delovnega časa, — pravilnik o povračilu materialnih stroškov, — sprejeli smo dolgoročno programsko orientacijo Bresta, — obravnavali in sprejeli smo zaključni račun za leto 1987, — plan za leto 1988, — pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke, — predlog sofinanciranja skupnih projektov Bresta, — dopolnili in spremenili smo Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in razpisali referendum o novo ustanovljenem tozdu Trženje, — navezali smo dolgoročno sodelovanje z Univerzo Edvarda Kardelja oziroma s Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, — dograjevali smo samoupravne akte s področja nagrajevanja, — imenovali smo novo sestavo komiteja za SLO in DSZ, — imenovali smo novega glavnega in odgovornega urednika Brestovega Obzornika, — sprejeli smo program za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o združenem delu, — in mnogo drugih zadev. Posebno pomembno pa je, da smo v letošnjem letu na skupnem zasedanju vseh delavskih svetov temeljnih organizacij, vseh vodstev DPO v občini Cerknica in delavskega sveta DO Brest, sprejeli SMERNICE ZA RAZVOJNO PROGRAMSKE USMERITVE DO BREST CERKNICA. Na tej tako imenovani »veliki seji delavskega sveta« smo sprejeli smernice za celovit proces sanacije Bresta, ki je razdeljen na urgentni in si-stemsko-dolgoročni del. V urgentnem delu smo opredelili ukrepe, ki so potrebni za potek proizvodnega procesa, za zagotavljanje kakovosti poslovanja, okrepitev reda in discipline, za povečanje storilnosti in motivacije delavcev. Predvsem pa so opredeljeni ukrepi za zmanjšanje stroškov poslovanja in povečanje učinkovitosti režije. V sistemsko-dolgoročnem delu smo opredelili celovito sistemsko in dolgoročno preobrazbo delovne organizacije, ki mora biti podprta s sodelovanjem zunanjih znanstveno raziskovalnih in svetovalnih ustanov. Za takšno preobrazbo pa je potrebno dolgotrajnejše prizadevanje, večje angažiranje znanja in izkušenj na vseh ravneh dela, predvsem pa določena preobrazba miselnosti ter večja elastičnost delavcev. Poleg tega smo sprejeli tudi celovit sanacijski program za temeljno organizacijo Jelka Begunje s celotno finančno konstrukcijo. Jasno je, da so naše delo spremljale določene objektivne oziroma subjektivne težave. V Jelki Begunje so se namreč pričele razmere hitro zaostrovati, zato so vodstva družbenopolitičnih organizacij Bresta in naš skupni delavski svet ocenili, da se predlaga Skupščini občine Cerknica uvedbo ukrepa družbenega varstva v tem kolektivu, in da se na ta način omogoči pravočasna izvedba sanacijskega programa. Objektivno pa sodim, da imamo preveč korespondenčnih sej delavskega sveta. Občasno se namreč pojavljajo dileme in vprašanja delegatov, na katera moremo poiskati in posredovati ustrezne odgovore in rešitve na sejah delavskega sveta. Na osnovi letošnjih izkušenj in pestrosti letošnjega dela sem prepričan, da nas tudi v prihodnjem letu čaka veliko nalog in veliko dela. To pa še posebej zaradi sprememb ekonomskega sistema in zaradi sprejema novega Zakona o po- djetjih, kar bo od vseh nas zahtevalo še večjo zavzetost in aktivnost, da poiščemo ustrezne rešitve na izzive časa, ki prihaja. Za zaključek mi dovolite, da v imenu skupnega delavskega sveta DO Brest Cerknica zaželim vsem delavcem Bresta in našim poslovnim partnerjem veliko uspeha v novem letu 1989. Beno Kočevar »Iz krize s sindikatom delavcev!« je bil moto razširjene seje RS ZSS. Prevečkrat pa se zgodi, da delavci delovne organizacije, ki je v težkem položaju, dajo nezaupnico tudi vodstvu sindikalne organizacije, češ da sindikat ni delavski, da ne »izkoristi« svojega položaja in pravic, ki jih ima. Sindikalno delo, kolikor ga pač je, se največkrat ustavi v izvršnem odboru, članstvo pa takšnega dela ne pozna, kakor tudi ne pozna svojih pravic in dolžnosti. Delavci morajo čutiti, da jih sindikat zastopa. Osnovno vodilo sindikata je torej, kako sindikat približati delavcem. Položaj, v katerem je Brest, ne dovoljuje bližnjic, temveč zahteva ustvarjalno in inovativno sodelovanje vseh delavcev Bresta. Jasno nam je, da na tako imenovane zunanje faktorje poslovanja ne moremo kaj prida vplivati. Skupno nalogo za povečanje proizvodnje in s tem pot do boljših finančnih rezultatov, seveda podpira tudi sindikat. Vprašanje pa je kako to doseči. Vsa naša prizadevanja morajo sloneti na razvoju, prestrukturiranju proizvodnje in v tesni povezavi teh elementov s strokovno usposobljenimi kadri, v katere je treba tudi vlagati. Z novo zakonodajo naj bi ukinili monopol na delovna mesta. S tem velja opredeliti tudi odnos do viška delovne sile. Sindikat se mora zavzemati za to, da bo poslovna politika ob ugotovitvi viška delovne sile sprejela tudi program urejanja in prerazporejanja te delovne sile. Varovanje socialne ravni delavcev, oziroma realno vrednotenje delovne sile, je prav tako ena izmed pomembnih nalog sindikata. Preobremenjeno združeno delo bo laže zagotav- ljalo primerno socialno raven delavcev tudi z razbremenjevanjem gospodarstva in z racionalizacijo v družbeni nadgradnji. Z novo zakonodajo bo vloga sindikata spremenjena. Sindikat bo imel v podjetjih še večjo vlogo ob ukinjanju nekaterih samoupravnih pravic delavcev, ter večjo vlogo pri zaščiti delavcev. Vse to pa se bo začelo dogajati že jutri. Na koncu bi želel vsem delavcem v letu 1989 veliko zdravja in osebne sreče, na delovnem mestu pa čimveč uspehov. Roman Piletič Če se ozremo na obdobje preteklega leta, smo z delovanjem mladinske organizacije v naši delovni organizaciji lahko le delno zadovoljni. Čeprav smo večji del načrtovanih aktivnosti izpolnili, pa še vedno ne moremo biti z narejenim povsem zadovoljni. Mladinci in mladinke smo bolj ali manj uspešno delovali v svojih osnovnih organizacijah. Po potrebi smo se sestajali v okviru koordinacijskega sveta ZSMS DO Brest, sodelovali pa smo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v okviru delovne organizacije. Nekatere osnovne organizacije so sodelovale v akciji »Najboljša osnovna organizacija ZSMS v Sozdu Slovenijales«. Najbolje sta se odrezali mladinski organizaciji iz Gabra s četrtim in iz Žagalni-ce s šestim mestom. V začetku junija smo se udeležili 14. srečanja mladih sozda v Izlakah in osvojili prvo mesto. Tako nas prihodnje leto čaka zahtevna organizacija 15. srečanja. Upamo, da bomo srečanje uspešno izpeljali in bomo dobri gostitelji mladinkam in mladincem iz delovnih organizacij, ki so članice Sozda Slovenijales. Oktobra smo se udeležili seminarja o aktualnih dogajanjih v družbi, ki je bil v izobraževalnem centru ZSMS v Bohinju. Vse aktivnosti smo usklajevali z OK ZSMS Cerknica, kakor tudi z mladimi iz ostalih delovnih organizacij v Sozdu Slovenijales. Kljub vsem aktivnostim pa moramo vedno znova ugotavljati upadanje zanimanja mladih za delo v mladinski organizaciji. V osnovnih organizacijah delujejo poleg predsednikov le še maloštevilni mladinci, ki pa ob nezainteresiranosti ostalih kmalu izgubijo voljo do aktivnega udejstvovanja. Težak ekonomski položaj in zniževanje življenjskega standarda je prav gotovo eden od vzrokov za neaktivnost. Mladi, praviloma z majhnimi osebnimi dohodki, nimajo ne volje ne časa za ukvarjanje z težavami položaja širše družbe, vsaj dokler nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev. Vsi poznamo stanovanjske probleme, pomanjkanje delovnih mest, probleme okrog varstva otrok ... Te težave pa najbolj zadevajo prav mlado generacijo. V teh težkih časih moramo mladi stopiti skupaj in prispevati čim večji delež k reševanju nastalega položaja v delovni organizaciji in v širši družbi; vendar pa smo mladi brez podpore prav te družbe nemočni. Upam, da je preživel čas fraz, ki so govorile o tem, da svet stoji na mladih. Le-ti so bili ves ta čas dobri le za delovne akcije, čiščenje okoli spomenikov in mahanje z zastavicami na proslavah ... Odlikovanja V novembru je predsednik SO Cerknica Tone Urbas izročil štiri državna odlikovanja. Dolgoletnega predsednika Obrtnega združenja Cerknica Antona Lampiča je predsedstvo SFRJ odlikovalo z Redom dela s srebrnim vencem za zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za napredek države. Odlikovanje mu je izročil predsednik SO Cerknica Tone Urbas na skupščini obrtnega združenja v Cerknici. Na osrednji občanski proslavi ob dnevu republike je 28. novembra v Cerknici predsednik SO Cerknica izročil državna odlikovanja načelniku občinskega štaba za teritorialno obrambo Tomažu Kreku ter Danici Gorjan in Dušanki Drobnič, delavkama VVDO Cerknica. Tomaža Kreka je odlikovalo predsedstvo SFRJ za zasluge pri razvoju in uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora in za uspehe pri izboljšanju vojašlco-strakovnega znanja in bojne pripravljenosti naših občanov z Redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Danica Gorjan je bila odlikovana z Redom dela s srebrnim vencem za zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za napredek države, Dušanka Drobnič pa z Medaljo dela za prizadevnost in uspehe pri delu. Optimizem ali kakovost in dohodkovnost Gospodarjenje v naših temeljnih organizacijah Poslovno leto 1988 se počasi izteka, zato smo želeli podobno kot prejšnja leta tudi to pot pripraviti celoten prikaz letošnjega gospodarjenja — po posameznih temeljnih organizjacijah. Beseda. naj bi stekla predvsem o proizvodnih in drugih težavah ter o ukrepih v današnjih pogojih gospodarjenja. Ocene in njene bistvene sestavine so pred vami. temeljna organizacija Mineralka Gospodarjenje v temeljni organizaciji Mineralka je v letošnjem letu potekalo dokaj ugodno, kljub nestabilnosti tržišča in nenehnemu naraščanju cen energije in vhodnih materialov. Proizvodnja, začrtana z letnim planom je temeljila na izhodiščih predvidevanj prodajne in izvozne službe, kar po-nteni, da smo si vse doslej prizadevali proizvedene količine sproti odpremljati. To nam je v precejšnji meri uspevalo, v zadnjih mesecih pa so se nam zaloge kljub temu nekoliko povečale. Vrednostno smo v prvih desetih mesecih letošnjega leta dosegi 92 odstotkov letnega načrta, ocenjujemo pa, da ga homo do konca leta dosegli ozi-r°nia nekoliko presegli. Pri plasmaju plošč v ladjedelništvo nismo imeli težav, v gradbeništvu pa zaradi restrik-cij pri investicijah nismo op-remljali novih objektov. Precej Plošč smo plasirali v objekte, hi so jih investitorji adaptirali ter ugotovili, da so to razmeroma donosni posli, s katerimi kaže v prihodnjem letu še intenzivneje nadaljevati. Izvoz še vedno nekoliko še-Pa. Vzroke za to je treba iskati v pomanjkanju neposrednih stikov s potencialnimi kupci, Pa tudi v pogostih zamenjavah kadrov na področju zunanje trgovine v naši delovni organi-Zacijl in Sozdu Slovenijales. Če , °mo hoteli vzdržati na tu-Ph tržiščih, bomo morali zu-Uanjetrgovinske delavce bistve-n° bolj angažirati ter seveda vztrajati pri kar največji možni kakovosti proizvodov. Zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje in učinkovitejšega vodenja smo nekatera delovna mesta združili in jih zasedli z ustreznim visokoizobra-ženim kadrom. Na tem področju pripravljamo še več sprememb, ki jih bomo uresničili v prihodnjem letu oziroma v letu 1990. Zaloge gotovih izdelkov so nam v tretjem tromesečju nekoliko porasle, ker je prišlo do zamikov odpremnih rokov s strani kupca. Medtem ko na to vrsto zalog lahko vplivamo s prerazporeditvami delovnega časa, pa na zalogo vermikulita skoraj nimamo vpliva. Ker surovina veže znatna obratna sredstva in predstavlja velik strošek, smo se odločili, da se bomo v prihodnjem letu glede te problematike z uvoznikom dokončno dogovorili, od dogovora pa ne bomo odstopali. C. Godeša TEMELJNA ORGANIZACIJA MASIVA Na to vprašanje ima vsak delavec Masive svoj odgovor, verjetno pa so si naše misli podobne. »Preživeli smo že eno leto, polno naporov in negotovosti, ko smo vsi skupaj v strahu pričakovali ali osebni dohodek bo ali bomo brez izgube in ali bomo imeli delo«, vse te misli in vprašanja smo si delavci Masive in verjetno tu-ostali zaposleni v Brestu, postavljali vsak dan. Ob pisanju tega članka že lahko z gotovostjo trdim, da smo delavci Masive z velikimi napori in z enakim številom zaposlenih kot lani uspeli realizirati letošnji načrt proizvodnje, ki je realno za 30 odstokov večji kot v letu 1987. Ker pa je naša želja, da bi za svoje delo prejemali čim boljše osebne dohodke, se nenehno primerjamo z uspešnimi proizvajalci stolov v Sloveniji in ugotavljamo, da so le-ti še vedno uspešnejši, saj imajo za 20 odstotkov večji prihodek na zaposlenega. Kljub povečanju proizvodnje še ni prišel čas za samozadovoljstvo, saj nas še vedno spremljajo hudi likvidnostni problemi. Tako so novoletni prazniki le kratek predah da laže zajemamo sapo za nadaljnje naporno delo v letu 1989. Na nekaj postavljenih vprašanj že danes odgovorimo: delavci Masive imamo za leto 1989 zagotovljeno delo, vse drugo pa je odvisno od nas samih. V načrtu smo si zastavili visoke cilje, ki nam naj bi zagotovili boljše življenje. Le vztrajanje na zastavljenih smernicah nam zagotavlja konkurenčnost v svetu, saj nameravamo v letu 1989 izvoziti 90 odstotkov naših izdelkov. Glede na to, da je naš delovni program v celoti poznan, moramo v izvajanju le-tega odstraniti vse nepotrebne stroške, opravila in druge motnje, ki ne prispevajo k pravočasni in kakovostni izdelavi naših izdelkov. Za izdelavo načrtovanega bomo morali uporabiti vse znanje in izkušnje, ki jih imamo, ob tem pa bomo morali pozabiti na vse naše navade ali razvade, ki ovirajo uspešno in učinkovito delo. Prav tako bomo morali pridobiti nova znanja, ki jih ima naša konkurenca, ki nas je v zadnjih letih dohitela in tudi prehitela. Vedno znova se pred nas postavlja vprašanje, zakaj oni lahko delajo drugače in bolje in zakaj mi ne moremo. Za uspeh bomo morali skupno napeti vse sile, zato končujem z mislijo: »Kdor hoče, tudi zmore!«. To pa moramo dokazati v letošnjem letu. SREČNO! R. Debevc TEMELJNA ORGANIZACIJA TAPETNIŠTVO Za temeljno organizacijo Tapetništvo sta v poslovanju v letu 1988 značilni dve obdobji, ki sta ločeni tudi koledarsko — poslovanje v prvi in drugi polovici leta. Prva polovica leta je zaradi znanih ekonomskih ukrepov (zamrznitev cen) povzročila veliko konjunkturo, tako da nismo uspeli sproti zadovoljevati potreb trga. Hkrati smo imeli težave pri izvoznem programu. Posledica tega je bil izpad dohodka zaradi prevelikih vhodnih stroškov (cene repromate-rialov niso bile zamrznjene) in fiksiranih prodajnih cen (cene iz novembra 87). Kolektiv je vložil veliko naporov v nove programe, ki so se pojavili na trgu v dokaj neugodnem trenutku (poletje), tako da so začele zaloge naraščati. Da je bila mera polna, se je tudi izvoz praktično do jeseni ustavil. Tako smo se koinec septembra odločili za zmanjšanje proizvodnje in organiziranje posebnih prodajnih akcij. Splošen gospodarski položaj je tržišče prepolovil. Kljub temu smo si zadali cilj, da do konca leta zmanjšamo zaloge gotovih izdelkov, proizvajamo pa samo nove programe in še te le v količinah, ki jih trg lahko sprejme. Tako je bila tretjina delavcev za tri mesece prerazporejena v druge temeljne organizacije, ki so potrebovale kadre. Rezultat vseh teh ukrepov je, da se izguba ni povečevala, temveč računamo, da se bo finančni položaj približal saniranju izgube, na drugi strani pa smo uspeli popolnoma zamenjati proizvodni program z novimi modeli, s katerimi bomo nastopili v novem letu. Istočasno smo vse sile usmerili v iskanje izvoznih poslov, saj se zavedamo, da proizvodnje za domači trg v takem obsegu kot v letu 1988 ne bomo mogli plasirati. Zato je nujno večji del zmogljivosti usmeriti v proizvodnjo za izvoz. S. Knap TEMELJNA ORGANIZACIJA ŽAGALNICA Resnici je najtežje pogledati v obraz. Je takšna in nič drugačna — samo resnica. Bodisi da je to kritika, samokritika ali kaj drugega, nam rezultatov iz leta 1988 ne popravlja. Zastavljenih ciljev, ki smo jih opredelili v začetku leta 1988, ne bomo v celoti uresničili. Lahko bi nizal »zakaj je« in »zato je«, iskal odgovore in opravičila tako pri sebi, kot pri drugih, trenutni rezultat pa bi ostal vseeno nespremenjen. Leto 1988 nas je že prisililo v drugačno razmišljanje. Zahteve in vprašanja so postajala jasnejša, odgovori kristalnejši, čisti. Naredili smo velik korak sodobnejšemu razmišljanju in pametnejšemu delu, kajti samo prebujanje in čakanje na boljši jutri nam ne more dati nikakršnih rezultatov. Vse ostrejši pogoji gospodarjenja nas bodo dokončno prebudili in postavili na realna tla trga in proizvodnje. Vedno manj se bomo izgovarjali in iskali opravičila. Delati bomo morali več, kakovostnejše, dohodkovno. Krize, gospodarske in družbene, so samo del preporoda za boljši jutri. A. Pišek TEMELJNA ORGANIZACIJA GABER Glede na predvidevanja v začetku leta so rezultati temeljne organizacije Gaber slabi. Vzroki za nizko gospodarsko učinkovitost pa niso zgolj v sistemskih rešitvah, ampak tudi v poslovnosti, delu, podjetništvu in miselnosti dela zaposlenih. Mislim, da smo organizacija, ki se ni bila sposobna spopasti s prihajajočimi razmerami realne ekonomije v letošnjem letu. Ne smem pa trditi, da je bilo vse negativno, saj smo v tem času napravili nekaj (nadaljevanje na 4. strani) Optimizem ali kakovost in dohodkovnost (nadaljevanje s 3. strani) programskih zasukov, ki kažejo na našo programsko usmerjenost v prihodnjih letih. Osnovni vzroki slabih gospodarskih učinkov v naši temeljni organizaciji so: — prevelike zaloge vhodnih materialov, — prevelike zaloge nedokončane proizvodnje, — prevelike zaloge gotovih izdelkov, — predolg ciklus in slaba sinhronizacija proizvodnje, — predlogi dobavni roki — od naročila do odpreme kupcu, — premajhna proizvodnja in slabi učinki prodaje, — prevelik izmet proizvodnje. Za naslednje leto pripravljamo sistem proizvodnje po naročilu, torej poslovanje brez zalog gotovih izdelkov. Med letošnjimi vzroki za slabo poslovanje je zaloga tista, ki se sama po sebi izključuje in ne dovoli proizvodnje po ustaljenem načinu. Pred nami so zahtevne naloge, ki smo si jih zadali v internem sanacijskem programu in v poslovni politiki za naslednje leto. Za doseganje načrtovanih ciljev smo si zadali: — programsko prestrukturiranje novih izdelkov, — investicijska naložba in s tem zagotovitev nujne rentabilnosti, — krepitev prodajnih kanalov in izpeljava novih načinov mobilizacijske prodaje, — tekoče ukrepe v organizacijskem smislu — povečanje rentabilnosti temeljne organizacije, — izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih predvsem zaradi programskega prestrukturiranja, — zagotoviti inventivno dejavnost predvsem z novimi izdelki, ki bodo imeli za končnega potrošnika viden inovacijski značaj, — dvigniti kakovost dela, i z-delkov in servisnih storitev za potrošnika. Osnovna proizvodnja v tekočem letu je bila izdelava kuhinj. Kuhinje so ustaljen program, ki ima svoj prostor na jugoslovanskem tržišču. Oblikovna politika se je izkazala za uspešno, saj se funkcio- nalnost in usklajenost dopolnjujeta z estetiko. Kljub manjšemu številu zgrajenih stanovanj v Jugoslaviji, smo z uspelimi modeli in primerno funkcionalnostjo obdržali trend prodaje kuhinj. Za nov model kuhinje B-2004 je zanimanje na tržišču veliko, vendar pa znotraj Bresta nismo uspeli organizirati dobre kooperacije, ki bi zagotavljala normalno odpremo te kuhinje. Res prava škoda, da ne znamo izkoristiti priložnosti, ki se nam je ponudila. Tudi drugi modeli kuhinj gredo dobro v prodajo, vendar so potrebne dodatne oblikovne osvežitve. Proizvodnja obtožnih in predelnih sten za potrebe ladjedelništva je postala stalna spremljevalka osnovne proizvodnje kljub nesoglasju zaradi čistilnih materialov, ki so zdravju škodljivi. Vendar smo uspeli v tem času to proizvodnjo tehnično in tehnološko obvladati, kar predstavlja prvi del programskega prestrukturiranja. V proizvodnji pa računamo tudi na tehnične rešitve, s katerimi bomo poskušali razbremeniti del fizičnega dela, kar velja tudi za ostale proizvodne programe, kot so delovne plošče in negorljiva vrata. Slednja so tudi nov proizvod v temeljni organizaciji. Prvi učinki proizvodnje bodo znani v naslednjem letu. V temeljni organizaciji lahko pričakujemo rešitev le v boljši kakovosti in v zahtevnejših programih, v katere naj bi vključevali tudi nove materiale, kot so steklo, profilno železo, aluminij, medenina, plasti- Ozimnica temeljne organizacije Iverka. ka, masivni les in drugi negorljivi materiali. Prvo pionirsko delo, ki smo ga opravili v letošnjem letu kot kooperant Lesnine na la 1-ji Amorella, ni dalo pravih finančnih učinkov. Mislim pa, da smo se marsičesa naučili tako v proizvodnem kot v komercialnem smislu. Izkušnje kažejo, da imamo premalo kakovostnega kadra, ki bi bil sposoben izpeljati projekt kot je bila Amorella. Potrebujemo veliko dodatnega znanja, kajti zgolj dobra volja je premalo. Danes ni primeren čas, da bi bili lahko zadovoljni s svojim delom, saj se vidi kakovost dela in naša pridnost v rezultatu poslovanja. Zato svetujemo vsem, da razmislimo, ali na svojem delovnem mestu resnično postorimo vse, da bi lahko zahtevali dober osebni dohodek. Vsi skupaj moramo poriniti voz, ki se zaustavlja, kajti rešitev je v nas samih in čas je, da preidemo od besed k dejanjem. I. Gornik TEMELJNA ORGANIZACIJA IVERKA Kitajci imajo svojevrsten koledar, v katerem so leta poimenovali po živalih. Nekatere živali so zato določili za dobre, druge za zle. Tako govorijo o zmajevem letu, o letu v znamenju kače, o letu v znamenju ... Po značilnostih posamezne živali potem »šlogajo« o dobrem ali slabem letu nasploh in v svojih napovedih gospodarstva ne izločijo. V naši domovini na sončni strani Alp poznam nekaj pronicljivih ljudi, katerim bi se v cirilici lahko reklo tudi »zlo-pamtila«. Brez velikega truda bi lahko mesece v sončnem koledarju poimenovali po naših zgodovinskih dogajanjih. Prosim vas, kaj pa pri nas ni zgodovinsko? Ne samo, da je zgodovinsko, največkrat je tudi inovativno. Vsi veste, da sidra služijo ladjam, da jih morski tokovi ne premaknejo kar tako. Razen po različnih konstrukcijah se sidra razlikujejo tudi po teži, ki je odvisna od velikosti ladje — da tako čimbolj natančno služijo svojemu namenu. Naša inovativnost je v tem, da smo s sidri določili inflaciji »parkplatz«. Samo smola, sidra so bila očitno napačne konstrukcije in neustrezne teže, barka pa je zbezljala po svoje, kljub zaklinjanju na stare in manj stare simbole, na veliki R v »španoviji« z malim r, kljub pravim in nepravim ra tingom, kljub močnejšemu ali malo manj močnemu rušenju tega ali onega, kljub principiel-mi in malo manj principtielmi koaliciji, kljub itd. Očitno je nekaj narobe, če so jugoslovanski ekonomisti v Opatiji prepričani, da je bolje lajati v luno kot prati centrom odločanja. Med drugim je narobe tudi to, da si nekateri lahko napol- nijo svojo malho po potrebah, drugim pa povedo, koliko sme biti prazna. Saj ni, da bi nadaljeval v takem slogu, ker bi ml lahko zmanjkalo papirja, začel pa sem zato, ker pač živimo in delamo v takih okoliščinah, ki zelo neposredno vplivajo na na še delo. Kako smo poslovali? Delamo s stroji in napravami, ki so stari dvanajst let. V tem času so bili nekateri obnovljeni oziroma zamenjani, kar je pripomoglo, da tovarna še lahko dela. Značilnost letošnjega leta je bila predvsem zelo mila zima, ki je omogočila dobro proizvodnjo tudi januarja in februarja. Vzdrževalna dela preventivnega značaja in pazljivejše delo so pripomogli k manjšemu številu zastojev. S tem je bila proizvodnja večja, kakovostnejša in cenejša. Drug pomemben rezultat dela je bistveno povečanje deleža proizvodnje plošč E kvalitete, kot tudi oplemenitenih plošč I. kvalitete. Ne smemo zanemariti dejstva, da smo povečali količino brusnega prahu, ki ga uporabimo za kurjenje v sušilniku, da smo potrebno nadmero za brušenje spravili v razumljive meje, da smo zmanjšali količino škarta. Povečujemo proizvodnjo plošč kvalitete E L Pri tej proizvodnji imamo še nekaj težav, predvsem pri domačem lepilu. Industrijska poskusna proizvodnja težko vnetljivih plošč je pokazala vzpodbudne rezultate. Plošče se glede na hitrost širjenja plemena po površini uvrščajo v L razred po standardih B. S. 476:Part.7/1971 in JUS U.J1.070. Ker pa vemo, da nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša, bomo morali storiti še marsikaj, da bodo tehnični in ekonomski rezultati boljši. Marsikaj smo sicer storili v smislu »iskanja notranjih rezerv«, vendar vse racionalizacije ne morejo dohiteti galopirajočih stroškov. Povečanje naših cen je navidez res veliko, vendar z njimi nismo dohitevali naraščanja cen surovin, energije in ostalih reprodukcijskih materialov. K temu moramo dodati še vpliv obresti in revalorizacij, M tudi vplivajo v veliki meri na stroške. In kako zaključiti? Kljub obdobju sedmih (in nekaj več) suhih krav, nismo najbolj suha krava. Bojim se, da bomo v letu 1989 shujšali. Na kalo pa lahko vplivamo precej tudi sami. F. Hvala TEMELJNA ORGANIZACIJA STROJEGRADNJA Navada je, da ob koncu koledarskega leta naredimo obračun za preteklo obdobje, ter si zastavimo načrte za prihodnje leto. Redke so stvari, ki se odvijajo tako, kot bi hoteli. Tako tu- di poslovanje v Strojegradnji v letu 1988 ni potekalo čisto tako, kot smo načrtovali. Zmanjševanje kupne moči ter slaba likvidnostna situacija v lesno predelovalni industriji je vplivala tudi na manjšo prodajo naših strojev in naprav. Prve težave so nastopile že v drugi polovici leta in položaj se je vse bolj zaostroval. Kljub sicer širokemu proizvodnemu programu smo se morali usmeriti v izdelavo novih proizvodov po željah kupcev. Tako je bil razvojni oddelek v Strojegradnji obremenjen pretežno z razvijanjem novih izdelkov, medtem ko je za izpopolnjevanje obstoječih strojev in naprav zmanjkalo časa. Pojavljale so se tudi težave pri nabavi repromaterialov in sestavnih delov za nove stroje. Prototipna proizvodnja je povzročila tudi obilo problemov v proizvodnji, zaradi česar so se podaljševali izdelovalni časi, zamujali pa smo tudi z odprem-nimi roki. Posledice vsega tega so se izražale na finančnem področju. Decembra je prišlo tudi do večjega izpada realizacije namenjene v izvoz, čemur so vzrok zamude pri dobavi ključnih delov za strojno opremo. Z izrednimi napori naše prodajne službe ter ob zavzetosti in razumevanju celotnega kolektiva nam je kljub naštetim težavam uspelo v zadnjem obdobju izdelati in prodati večje število standardnih strojev. Tako upamo, da bo kljub vsemu leto 1988 za nas več ali manj poslovno uspešno. In kako naprej ? Za prihodnje obdobje imamo v načrtu navezavo tesnejših kooperacijskih odnosov s tujimi partnerji. Naš dolgoročni cilj je preiti z nekaterimi zahtevnejšimi izdelki tudi na področje splošne strojegradnje. Poslovno politiko moramo graditi na kakovosti naših izdelkov, pri tem pa se moramo dosledno držati dobavnih rokov. V načrtu imamo tudi razširitev proizvodnih prostorov, organizacijske spremembe in kadrovske okrepitve. Cilj vseh teh prizadevanj pa je pocenitev in izboljšava naših strojev-Večjo skrb moramo v prihodnje posvetiti tudi prodaji naših izdelkov na tuja tržišča. Skratka, dela nam v prihodnje ne manjka. Naša želja je, da bi bilo v prihajajočem letu manj težav, da bi imeli dovolj naročil in da bi se izboljšalo tudi stanje na področju osebnih dohodkov, tako, da bi bili primerno nagrajeni vsi tisti, ki si to res zaslužijo. Naša največja želja pa seveda je, da bi bilo poslovanj6 vseh temeljnih organizacij in 5 tem celotne delovne organizacije Brest v letu 1989 kar najuspešnejše. S. Lužaf Beograjska bera nove nagrade za nove izdelke VVEEKENB PROGRAMU avtorja Boštjana Knafeljca, inženirja lesarstva, je uredništvo revije Naš dom podelilo Zlato skrinjo in diplomo za najlepše in najceloviteje urejen ambient v skupini Pohištva na mednarodnem sejmu pohištva BEOGRAD ’88. Drugo nagrado uredništva revije Naš dom in diplomo za drugo najboljšo stvaritev na natečaju Jugoslovansko pohištvo ’88, sta Prejela arhitekt Tomislav Žagar in inženir lesarstva Ivan Troha Za drsna vrata SEZAM — CTMM. SOZD SLOVENIJALES PROIZVODNJA IN TRGOVINA je na ^eograjskem sejmu podelila po internem natečaju v okviru sestavljene organizacije štiri priznanja naši delovni organizaciji: ~~~ Priznanje za osvojeno 2. mesto za program predsobnega pohištva. PRIMA (avtor Janez Goreč), Priznanje za osvojeno 2. mesto za program stavbnega pohištva — pomičnih vrat SEZAM (avtorja T. Žagar in I. Troha), Priznanje za osvojeno 3. mesto za program pisarniškega pohištva MIŠKA (avtor T. Žagar) in priznanje za osvojeno 3. mesto za program šolskega pohištva, ki ga je prejela PREVIJALNA MIZICA (na fotografiji), oblikovalke Bernarde Žugčič. Usmerjeni v izvoz in kooperacijo SANACIJSKI PROGRAMI Dogajanja na tržišču, predvsem na področju pohištvene industrije, je Tozd Tapetništvo krepko občutil skozi vse leto 1983. . ko smo bili v pripravi načrtov za leto 1989, ki morajo biti hkrati sanacijski programi, postavljeni pred odločitev: ali zmanjkati fizični obseg proizvodnje, ali pa večji del proizvodnje usmeriti v izvoz. Rešitev smo iskali v drugi možnosti. Kljub velikim in napornim iskanjem ugodnih izvoznih programov in glede na možnosti, ki jih imamo, smo si zastavili cilj, da pretežni del proizvodnje usmerimo v izvoz in povečamo delež proizvodnje polizdelkov s pomočjo kooperacije. Izvozni del je v celoti usmerjen na konvertibilno območje. Prve količine tega programa, ki je zastavljen za vse leto, bomo izvozili že januarja, z marcem pa računamo na sprotno tedensko proizvodnjo. Območje domačega trga bomo pokrivali predvsem preko lastne prodajne mreže po sistemu naročilnišikega programa. Od približno 300 garnitur, ki jih mesečno ponudimo domačemu trgu, bomo ponudili tržišču deset različnih modelov, ki se bodo razlikovale po pestri izbiri prevlek, predvsem lahkih bombažnih tkanin, program pa bomo dopolnjevali z usnjenimi modeli. Na področju kooperacije načrtujemo predvsem izkoriščanje zmogljivosti vlivanja poly-uretena in prešivanja prevlek na CN stroju. Zastavljeni program za leto 1989 vpliva tudi na strukturo proizvodnje v prihodnjem letu. Glede na izvozni program bo izkoriščenost šivalnih zmogljivosti precejšnja, manjša pa na področju klasičnega tapetniškega dela. Pozitivna stran take proizvodnje je v tem, da nam program zagotavlja manj končnih proizvodov ter povečanje deleža polproizvodov za izvoz, kar pomeni manjšo odvisnost od nihanj na tržišču. Na zastavljeni program smo se pripravili tudi v organizacijskem pogledu. Režijske službe smo zmanjšali na minimum, standardizirali smo osnovne elemente, ki nastopajo v proizvodnem programu, realizirali nekatere nove tehnološke postopke in drugo. Kakovost, racionalnost in strokovnost morajo biti osnovna vodila vsakemu zaposlenemu. Le tako bomo lahko uresničili zastavljene naloge, ter si na ta način izborili mesto na trgu, ki bo posebno v letu 1989 neizprosen. S. Knap Razmišljaj In predlagaj V četrti številki publikacije Naš inovator je bila objavljena informacija, da poteka v šestih delovnih organizacijah Sozda Slovenijales akcija Razmišljaj in predlagaj, z namenom vzpodbujanja k ustvarjalnemu delu. Pri nas, na Brestu, smo jo poimenovali Predlagaj nekaj koristnega. Dejansko pa je bila izvedena le v štirih delovnih organizacijah sozda. Rezultati akcij so bili objavljeni v 5. številki Našega inovatorja ob koncu letošnjega leta. Iz tabele je razvidno, da je bila uspešnost akcije po delovnih organizjacijah zelo različna. Največ inovacijskih predlogov je bilo v DO Brest, zelo vzpodbuden pa je tudi »inovacijski premik« v DO Inles Ribnica. V DO Mizar Volčja Draga je bilo prijavljenih največ predlogov na 100 zaposlenih, medtem ko je bil v KLI Logatec uspeh slabši. Bolj pomembna od števila inovacij je vsekakor dosežena gospodarska korist, ki pa še ni v celoti izračunana. DO Trajanje akcije v mesecih Višina nagrad, v din Število prijav. predi. Število sprejet. predi. Število zaposlen. Število sprejetih predlogov na 100 zaposlenih Brest Cerknica 2 30.000 128 106 2.136 5,0 Inles Ribnica 2 40.000 53 45 1.628 2,8 Mizar Volčja Draga 1 30.000 17 13 142 9,2 KLI Logatec 2,5 10.000 8 8 1.176 0,7 Skupaj: 206 176 5.082 3,4 Zimske športne igre Letošnje — že 14. po vrsti — zimske športne igre delavcev združenih v Sozd Slovenijales, bodo 25. februarja 1989 na RTC Golte nad Mozirjem. Organizacijo tekmovanja je po številnih odpovedih in dogovarjanjih sprejela DO Smreka iz Gornjega grada. Program ostaja tradicionalen: v dveh panogah — veleslalom in teki — bodo nastopili moški v treh starostnih kategorijah (do 30 let, od 30 do 40 let in nad 40 let) in ženske v dveh kategorijah (do 30 let in nad 30 let). Seveda si nastop na tem tekmovanju želijo tudi Brestovi smučarji, ki v zadnjih letih dosegajo rezulta- Kosovno pohištvo TEMA, dipl. arhitektov Teje in Eda Vidoviča, je bilo nagrajeno s srebrnim ključem v skupini Izdelkov lesne industrije za ureditev stanovanja. lete- le., ki jih uvrščajo na zmagovalne stopničke tako v posamičnih disciplinah in kategorijah kot tudi v končni uvrstitvi najuspešnejših delovnih organizacij v okviru Sozda Slovenijales. Priznanje, ki nas obvezuje... Iz drugih lesarskih kolektivov NOVOLES je oktobra predstavil jedilnico Omega v Ljubljani, pozneje pa še v Zagrebu. Obiskovalce so tudi povprašali za mnenje. Iz analize anket je razvidno, da je Omega odlično sprejeta. Obiskovalci so predvsem navdušeni nad novimi oblikami in barvnimi kombinacijami, program pa uvrščajo v višji cenovni razred. Nekaj pripomb je bilo edino na stol, za katerega so menili, da bi ga bilo treba še dodelati. ALPLES je za firmo Elite iz ZDA proizvajal knjižne police in tako ni naključje, da so se dogovorili še za izdelavo stereo kabinetov. To je kos pohištva, ki ga v celoti prilagodijo želji kupca. Različne velikosti, uporaba materialov in barvne kombinacije so odraz potreb ameriškega trga. Materiali so standardni, razen črne barvne inačice, in preizkušeni na ameriškem trgu. Ob pregledu prvih količin kupec ni imel pripomb. Tako so delavci Novolesa kljub težavam, ki se odražajo v nekon-stantni kakovosti iverne plošče, v domači robni foliji za pravne robove, v slabi kakovosti masivnega, predvsem hrastovega lesa, v izrednih zahtevah po točnosti dimenzij itd., ugotovili, da so prvo serijo uspešno zaključili. LESNINA šteje eno temeljno organizacijo manj kot doslej. Delavski svet temeljne organizacije Tapetništvo Radovljica je namreč sklenil, da iz- stopi iz DO Lesnina. Temu sklepu ni nasprotoval niti centralni delavski svet, tako da ima Lesnina odslej eno proizvodno temeljno organizacijo manj. Lesnina bo s Tapetništvom še naprej poslovno sodelovala enako kot z vsemi članicami drobnega gospodarstva, ki so podpisale sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju. MEBLO oziroma komisija za družbeni standard je spomladi objavila razpis za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za dodelitev posojil za nakup stanovanjskih hiš in stanovanj in za gradnjo ter obnovo le-teh. Na razpis so prejeli 90 vlog, od katerih so jih 10 zavrnili, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev. Zaradi slabih kreditnih pogojev pa se je posojilu odpovedalo skoraj 30 odstotkov prosilcev. SLOVENIJALES TRGOVINA bo po pogodbi o izvozu 330 montažnih hiš v ZDA v letošnjem letu ameriškemu kupcu odpremila 48 montažnih hiš. Z odpremo prvih dvanajstih hiš so pričeli že 3. novembra, ostale pa so odpremili do konca leta. Ostale bodo sprotno dobavljali do jeseni 1989. Želja kupca je, da bi pri montaži teh hiš sodelovala ekipa njihovih monterjev, za kar se bosta proizvajalca, Lesno industrijski obrat Gradis in Jelovica iz Škofje Loke, prav gotovo odločila, saj so proizvodne cene ugodne, letno pa bi bila sposobna izdelati do 1000 hiš. V novembru so se dogovarjali še za razširitev ponudbe montažnih hiš z dodatno opremo (kuhinjske omarice, parket, keramične ploščice itd.). Poleg realizacije te pogodbe pa so se v zadnjem času z nekaterimi kupci v ZDA dogovarjali še za dobavo približno 200 montažnih hiš in pričakujejo, da bo ta posel zaključen še v tem letu. »__še posebej toplo dobro- došlico izrekamo borcem Notranjskega odreda in predstavnikom Zveze združenj borcev NOV. Želimo, da bi se prijetno počutili med nami, na notranjski zemlji, ki ste ji s svojim junaškim bojem poklonili najlepši cvet — svobodo. Mi — naj mlajši — spoznavamo NOB le iz vašega pripovedovanja. Ne vemo, kaj je vojna. Tega tudi nočemo občutiti. Toda obljubljamo vam, da bomo cvet svobode, ki je pognal na pogoriščih domov naših prednikov, ki je srkal lepoto iz krvi padlih, čuvali kot največjo dragocenost.« Tako smo 25. novembra na slovesni prireditvi v počastitev 45. rojstnega dne naše domovine pozdravili svoje najljubše goste — borce Notranjskega odreda. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili naši učenci, je povzel besedo predsednik odbora skupnosti borcev Notranjskega odreda, po katerem smo s ponosom poimenovali našo šolo. Mitja Tollazzi je rekel: »Pripadniki Notranjskega odreda smo prišli k vam v vašo lepo šolo, da bi vam podelili spominsko medaljo Notranjskega odreda in listino priznanja. Osnovna šola si je s svojim dolgoletnim razvijanjem in ohranjevanjem tradicij NOB upravičeno zaslužila to priznanje. Zaradi tega se učencem in prosvetnim delavcem v imenu (nadaljevanje na 7. strani) POZIV NA REKREACIJO Obveščamo vse zaposlene, da je vsak torek od 20. do 22. ure rezervirana športna dvorana v Cerknici za rekreacijo Brestovih delavcev. Po splošno rekreativnem delu (telesne vaje) je v drugem delu razpoložljivega časa mogoče igrati mali nogomet, odbojko, košarko in namizni tenis, moč pa je tudi streljati. Rekreacija bo potekala pod strokovnim vodstvom. Pričakujemo vas že prvi torek po praznikih. Storite kaj za svoje telo! Veliki ljudje Notranjske ------—0-00--- (nadaljevanje iz prejšnje številke) Slikarjev odnos do krajine spoznamo predvsem v vinjetah. Omenili bi Ostrnice — notranjske priprave za sušenje sena. V dolgih vrstah stojijo v krajini, ki se v ozadju zapira s stiliziranimi hribi. Gre za motiv, ki je v loški dolini običajen in h kateremu se je slikar kasneje večkrat povrnil. Tudi vinjeta, k nam kaže Krpana na poti, je doživeta posredno z slikarjevega spomina na domače kraje. Če strnemo sodbo o likovni vrednosti Perkovih ilustracij, bomo rekli, da sicer kažejo bero začetniških potez, da pa izpričujejo tudi dobršno mero ustvarjalne fantazije, smisel za figuralno kompozicijo in sposobnost jasne, preproste interpretacije Levstikovega teksta. Tako nekako je sprejela ilustracije tudi tedanja javnost, Perkove risbe so zlasti med mladimi vzbudile veliko odmevnost. Leta 1942 je Perko naslikal podobo Vikica. Slikar je upodobil doprsje dekletca, frontalno postavljeno pred gledalca, Vikica je oblečena v belo obleko, okrog vratu ji visi verižica z medaljonom. Deklica je počesana na prečo, kodri ob vratu so speti s pentljami. Velike otroške oči so strmo uprte nekam predse. Podoba je sveža in kar se da neposredna. Prva slikarjeva naloga je vsekakor bila podobnost z modelom in tej je prav gotovo ustregel. Mimo tega pa je Perko znal iz lika mladenke izluščiti tudi lepoto preproste mladosti, ki še ni stopila na zapletena pota zavestnega razmišljanja in sprenevedanja. Slikar je uporabljal slikarska sredstva skrajno gospodarno, faktura podobe je zelo tanka in jasno razvidna. Z istim letom (1942) je datirana Prodajalka marjetic. Upodobljeno je odraščajoče dekle, stoječe na negostoljubni ulici, v desnici drži šopek marjetic ter jih ponuja nevidnim mimoidočim. Napravljeno je v revno rjavo obleko z belim predpasnikom, vsa pojava deklice nam govori o stiski, ki jo je pripeljala k takemu opravilu. Slikar je znal z odsotnostjo kupcev, z umazanim okoljem, s kloakino mrežo, izrazom dekličinih oči in mimiko obraza, pa naposled z njenimi nerodnimi nogami, pričarati vso stisko pa tudi upornost revnega človeškega bitja. Slika je zgovorna obtožba socialne nepravičnosti, ki je bila značilna za todobno meščansko družbo. Veter, ki je zapihal s te zgodnje slikarjeve podobe pozna iste besede, kot vsa napredna dela našega todobnega leposlovja in likovne umetnosti, kar je bilo naposled spričo razmaha našega narodnoosvobodilnega boja v tem času povsem razumljivo in nujno. Isti čas in v podobnem vzdušju je nastala tudi podoba Zibelka. Že motiv sam je dokaj nenavaden. Poznamo podobe, kjer je zibelka po navadi združena z otrokom in materjo kot prispodoba materinske in družinske sreče, tu pa je zibelka — pravzaorav pletena otroška košarica — povsem osamljena, kot da bi šlo za veliko tihožitje. Slikar je upodobil notranjščino kmečke kamre, na levi v ozadju so vrata, na desni ob steni stoji starinska postaja, pred njo pa zibelka. Desno je morda omara, na steni visi slika, nad vzglavno končnico pa križec. Skromen vir svetlobe pada od spredaj, verjetno skozi malo okno, kakršna so bila v navadi na kmetih. Popolna tišina vlada v prostoru, svetloba se je vlegla le na del zibelke, sicer pa boječe tipa v prostoru ali pa se umika temi. Čudno, nekam moreče in mračno žjfvljenje se je naselilo v tem koščku sveta, zdi se nam, kot da bi slikar buden doživljal neprijazne in težke sanje. Preprosti motiv je prerasel v simbol, toda ne več v prispodobo srečnega materinstva, marveč nasprotno v svet težkih in tragičnih slutenj. Perko, ki je poznal tedanje kmečko življenje kot malokdo, se je nekje v globinah srca zavedal zdanjega časa. Varni, zaupljivi svet od včeraj je postal zdaj nevaren. Kmečki domovi, ki so stoletja kljubovali viharjem, so se sesipali v prah in pepel pod rokami okrutnega okupatorja. Tako je nekega žalostnega dneva ljudska pesnica Ivana Sterle napisala verze: »Kakor pijani domov se vrnili hišo še vso smo kadečo dobili, kje so zibelke za naše otroke, oh, v kaj naj zavijamo jih, srce mi zajoka ...« Pesem »Požgani dom« je nastala v Perkovi ožji domovini, morda celo ob istem času kot njegova podoba. Duhovna povezava med obema stvaritvama je povsem jasna. Verzi, ki so nastali ob resničnem doživetju vojnih grozot, so se v slikarjevih slutnjah preoblikovali v likovno verzijo enake vsebine in teže. Slika spada oblikovno v svet naše poimpresionistične likovne govorice, kajti zgrajena je s sproščenimi potezami čopiča, predmeti so v bistvu le nakazani in gledalec jih mora v mislih in nadrobnostih dopolnjevati. Zato pa je tudi vsebinska sugestivnost podobe toliko večja in tako odmevna. Ob teh primerih Perkovega zgodnjega slikarstva bi si morda ustvarili podobo njegovih tedanjih likovnih iskanj in najdenj. Vendar se moramo zavedati, da gre le za »pars pro toto« njegovega tedanjega dela, kajti slikarjeva volja, da bi se uveljavil, da bi občestvu povedal tisto, kar mu je ležalo na srcu, ga je odločno gnala v dokaj široko slikarsko udejstvovanje. Že leta 1940 je razstavljal s slikarjem H. Pečeričem v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani. S seznama podob teh razstav lahko sklepamo, da se je tedaj Perko posvetil predvsem krajini in sicer prekmurskim motivom, ki so verjetno zanimali slikarja zaradi njihove starodohnosti in oblikovne posebnosti — tako kot nas je v tistem času pritegnil svojski melos pisatelja Miška Kranjca. Te zgodnje Perkove krajine, barvno enotne, v zadržanih, rjavkastih tonih, so v glavnem bile formalno odvisne od Franceta Pavlovca, kar je bilo naposled razumljivo. Pavlovec, ki se je tedaj razvil v našega najboljšega in najbolj subtilnega krajinarja, je magično vplival na naš mlaiši slikarski rod. Njegov likovni jezik, značilen po ubranosti in za-strtosti tonov, njegova posplošujoča povest o krajini mimo naravnih nadrobnosti, način, kako je na primer z nekaterimi likovnimi akcenti poudaril posamezne partije podob (prim. upodabljanje dreves), so ustvarili likovno in vsebinsko klimo, ki je nujno odmevala tudi v Perkovem slikarstvu. Kasneje naš slikar ni bil zadovoljen s temi rešitvami, kajti v ne- kem pogovoru s prijateljem je te krajine imenoval »sladke«. Toda naj se je njegov slikarski odnos do krajine kasneje še in še spreminjal, nekje v bistvu pa le ni pozabil Pavlovčevega ustvarjanja krajinskega sveta, saj nekatere prvine zasledimo še zelo pozno v Perkovem slikarstvu (prim. Notranjska vas, 1975). Te vztrajne likovne spomine pa si morda lahko razložim o tudi z dejstvom, da sta bi bila oba slikarja v odnosu do problemov slikarske osvetljave močno podobna-Leto 1945 nam je prineslo težko pričakovano svobodo. Z zmago revolucije je povsod začelo kliti novo življenje, ki je zahtevalo nove odnose do sveta, ki so ga nenehno postavljala pred nas nova vprašanja in rešitve na vseh življenjskih področjih. V kakšno širino se j® pri nas razvilo likovno življenje, nam povedo že samo dejstva ustanovitve institucij upodabljajoče umetnosti. V Ljubljani smo dobili državno Galerijo, novo Moderno galerijo, Akademijo za upodabljajočo umetnost in Šolo za umetno obrt-Vzrastla so obširna naročila za slikarske in kiparske stvaritve, vzniknili so novi naročniki, ustanovili so nagrade za najvišje umetnostne dosežke, številne knjige s o klicale po ilustracijah, itd., itd. Naš slikar, ki je tenko začutil novi veter, se je v pošteni samokritiki odločil, da bo končal akadem; ski študij, katerega mu je poprej onemogočila druga svetovna vojna-Jeseni 1945 leta se je vpisal na beograjsko Akademijo, kjer so m® priznali leto šolanja v Sofiji, tak? da je lahko nadaljeval študij slikarstva v drugem letniku. Iz teg? študijskega obdobja se nam m ohranilo ničesar bistveno novega' pač pa so nam na voljo slikarjev dnevnik in pa pisma, ki so za nj®; govo zorenje, za uspehe, pa tud' za njegove križe in težave, izredn® zanimivi. (nadaljevanje monografije prihodnjič) (Številka 135, leto XII, 29. december 1978) °0BRO smo gospodarili, a lahko bi še bolje ^aše naložbe Letos smo pričeli vlagati v razširitev ali posodobitev tehnologije in po-9ojev dela. Že v začetku leta sta tapetništvo in poliuretan dobila nove Prostore v Podskrajniku. V Tovarni lesnih izdelkov Stari trg je stekla pro-l2vodnja embalaže, v Tovarni pohištva Stari trg so zaključena vlaganja v Razširitev proizvodnih prostorov in novih strojnih zmogljivosti, kar bo sicer dokončno urejeno v začetku prihodnjega leta, v Tovarni pohištva Cerknica se pričeli rekonstrukcija in razširitev površinske obdelave in strojne. ' Tovarni pohištva Jelka je bila že opravljena nabava strojne opreme in brodijo novo kotlovnico. Razširili smo mrežo industrijskih prodajaln v Sarajevu in Bitoli. . Zaključili smo pripravljalna dela in zaprli finančno konstrukcijo za rekonstrukcijo stare tovarne ivernih plošč v tovarno ognjevarnih mineralnih Plošč. Delno smo obnovili tudi vozni park . . . ZASTAVLJENIH CILJEV — K DELU Letos se je z volitvami delegatskih skupščin vključilo v celoten skupinski mehanizem veliko več občanov kot prej. Še vedno pa čutimo pomanjkljivosti, za odpravo katerih so pred vsemi subjektivnimi silami še odgovorne naloge. Za še bolj neposredno vključevanje vseh občanov je pomembna preob-razba temeljnih oblik samoupravne politične organiziranosti. Pri tem mislim Prodvsem na krajevne skupnosti z vsemi organi in organizacijami, zlasti pa s® krajevne in vaške organizacije SZDL. Tudi v teh skupnostih in organizacijah so bile ali bodo volitve. Ob tej priložnosti pa bo treba rešiti še aroga vprašanja, ki se tičejo prihodnjega razvoja krajevne samouprave. PrODAJA KLJUB TEŽAVAM USPEŠNA . Prodaja pohištva je bila dokaj ugodna predvsem v drugem polletju, tako Pa so zaloge v glavnem na ustrezni in normalni ravni. Tudi kar zadeva Prodajo polfinalnih proizvodov, je stanje v glavnem ustrezno. Nekoliko več szav je z oskrbo tržišča z ivernimi ploščami, kjer je povpraševanje večje a Proizvodnih možnosti tovarne. Nekoliko je temu krivo tudi občasno pomanjkanje lepil in nekaterih drugih repromaterialov. Tudi vprašanje cen ^jroma ekonomičnosti proizvodnje ivernih plošč se vse preveč zavlačuje, a| spravlja kolektiv teh tovarn v zelo težak gospodarski položaj. ■ V izvozu pohištva, predvsem pa žaganega lesa in plošč, ne bomo v ce-0d uspeli izpolniti zastavljenih planskih nalog. lhJ ŠE ENKRAT O ORGANIZIRANOSTI ■ 15. novembra je delavski svet sestavljene organizacije posredoval v vvT>o razpravo čistopis osnutka samoupravega sporazuma o združevanju šOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina. prodvideno je, da naj bi po novem opravljali vrsto zadev kot skupne osle v skupnih službah sestavljene organizacije. Taki posli naj bi bili . ansko-analitska dela z evidenco in s statistiko, nekatera dela finančne S|r tehnološko-razvojne dejavnosti, strateški marketing, organiziranje po-°vanja, nekatere pravne zadeve, dela skupnega kreditnega in bančnega i slovanja, dela skupne elektronske obdelave podatkov ter skupnega pre-KUsanja in zagotavljanja kakovosti izdelkov in storitev združenih delovnih '9anizacij. Pr h ^na novost Pa Je nedvomno v tem, da po osnutku preide celotna v6|. ja do leta 1983 v delovno organizacijo Slovenijales — trgovina. Enako So tucR za prodajalne in zunanjetrgovinsko poslovanje. S tem naj bi do-99 Popolno delitev dela med proizvodnjo in trgovino. Priznanje, ki nas obvezuje... s k'jevan je s 6. strani) bpnosti borcev Notranjske-odreda iskreno zahvaljujem v trud in dosežene uspehe ter pr'*1 še veliko uspehov 1 učenju in gojenju ter obijanju tradicij NOB. ski ai ^zans'ka enota Notranj-tiv °^rec^ Je s presledki opera-do*10 ^0l°vala od aprila 1942 ju I\a^a ^^5 na vsem območ-pr ^otranjske, Kočevske in ^damskega. Slovenskemu T — ETIMOLOG — NAVOR -y ARI — LALA — HRVATSK4 — ITALA. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Do 15. decembra je v u.‘e6* ništvo prispelo 213 rešitev n0 vembrske nagradne križank" Komisija je izžrebala 5 srečn:il nagrajencev: — 50.000 din prejme Jože Braniselj, Tozd Pobi*1 vo, 61380 Cerknica — 30.000 din prejme Simona Turk, Tabor ^ 61380 Cerknica Glavni in odgovorni urednik: Vanda LAVRIČ. Uredniški odbor: Miran PETAN, Franc GORNIK, Peter MELE, Janez OPEKA. Jože KOROŠEC, Zdravko ZABUKOVEC, Vili FRIM, Andrej VIVOD, Hedvika MELE, Hermina MALIS, Jožica ŠKERLJ, Franc MELE, Anton OBREZA. Foto: Jože ŠKERLJ. Odbor za obveščanje je izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije. Predsednik odbora: Vili FRIM. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). — po 10.000 prejmejo: . Romana Janežič, Cesta maja 36, 61380 Cerknica Irena Jadrič, Kamna Gori6 34, 61380 Cerknica Matej Mramor, CasermaJ16 va 3, 61380 Cerknica. Izžrebanim reševalcem isk^ no čestitamo. Denarne nagr^ lahko dvignejo v blagajni Sk pnih dejavnosti.