Malu (Uiut t ■«toTinl. II. izdaja. 31. !. 1931 Cena Din 1'-* Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30'—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredniStva 30-70. 30-fif) in 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne rraSam«. Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St 24. teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rnč.: Ljubljana 15.621. St. 25 Ljubljana, sobota, dne 31. januarja 1931 Leto IL Predsednik Masaryk -častni doktor naše univerze Alma mater Alexandrina podeli danes predsedniku Masaryku svoje najvišje priznanje — svoj častni doktorat. Z zadoščenjem pozdravljajo vsi Slovenci to odločitev ljubljanske univerze, saj ni Slovana in tujega prijatelja, ki bi imel za ves naš narod tako velikih zaslug ko predsednik Masaryk, Ze v predvojnih časih, ko je bilo naše osvobojenje še v nedogledni daljavi, je bil že predsednik Masaryk borec za našo pravično stvar. Neustrašeno je zagovarjal pravico našega naroda in brez usmiljenja je pred vsem svetom razgalil vso podlost klevet, s katerimi so hoteli naši nasprotniki oklevetati pred kulturnim svetom naš narod. Masarykova zasluga je, da je bila prva bitka pred kulturnim svetom za Avstrijo izgubljena. In med vojno 1 Kjerkoli je bilo možno sodelovanje, lam se je to med Čehoslovaki in Jugoslovani izvršilo. Vedno pa je bil steber tega skupnega dela za osvoboditev predsednik Masaryk. Tako pa je ostalo tudi po vojni in še pred razbitjem Avstro-Ogrske proklamirano češkoslovaško - jugoslovansko geslo: Zvestoba za zvestobo, je bilo vedno živo in vedno nespremenljivo. In zopet po zaslugi Masaryka. Toda še mnogo več se imamo zahvaliti predsedniku Masaryku! Obenem, ko se je boril prof. Masarylc za naše dobro ime, je bil tudi vodja in učitelj naše akademske mladine. Njegova zasluga je, da se je tudi naša mladina seznanila z onim širokim ho-ricontom, ki ga je ustvaril zapadni kulturni svet. In Masarykova zasluga je, da je opozoril našo mladino na ruski svet in mu dal pravi pojem o slovanstvu. Največja zasluga Masarykova pa je, da je dvignil etični nazor naše mladine. Ni res, da je v politiki vse dovoljeno, ni res, da so moralna načela zastarela, ni res, da se more pogrešati v javnem življenju morale. Nasprotno je res, da je napredek naroda mogoč le na moralni podlagi. Nova pota je odkril Masaryk naši mladini, novo gibanje je nato' ustvarila naša mladina. Iz raznih vzrokov sicer ni bilo mogoče uveljaviti docela v javnosti vsa ta načela, toda pot je pokazana in kdor ima zdravo in krepko voljo, more začeti kora-kati po tej poti. Upamo in trdno verujemo, da bo naša sedanja mladina našla moč za to častno in težko pot. Sedaj, ko je postal Masaryk s ča-.tnim doktoratom naše univerze še bolj naš, bo tudi še bolj jasen pred očmi mladine kot njen veliki vzor, kateremu mora slediti. Baš vsled tega pa smo tudi najbolj veseli današnjega dne, ker vidimo v častnem doktoratu tudi jamstvo, da bodo Ma-sarykova načela imperativen kažipot za Triumfalen obisk Nj. V. kraljice v zagrebški okolici Obisk 1|. Vel. kralja in kraljice v samostanu usmiljenih sester in v akademski menzi Ponovne navdušene ovacije meščanstva - Veličasten sprejem Nj. Vel. kraljice v Klinča selu in bližnjih vaseh Zagreb, 30. januarja. AA. Davi je pred dvorom na Markovem trgu bilo že zgodaj zelo živo, ker so se zbirale množice, ki so pričakovale, da ponovno vidijo suverena. Ob 9. uri je odšel v dvor minister brez listnice dr. Frangeš, ki je bil sprejet od Nj. Vel. kralja. Nekoliko pred 10. uro je prispel v dvor minister vojske in mornarice Hadžič v spremstvu šefa kabineta polkovnika Todoroviča. Tudi vojni minister je bil takoj sprejet v avdijenco od Nj. Vel. kralja, kateremu je podal referat o stanju poslov svojega resora. Nekoliko pred 11. uro je prispel v dvor finančni minister Švrljuga in djakovski škof Akšamovič. Obisk kraljevske dvojice v samostanu usmiljenih sester Njuni Vel. kralj in kraljica sta izšla danes iz dvora nekoliko pred 11. uro. Zbrana množica na Markovem trgu ju je navdušeno pozdravila. Nj. Vel. kralj je prišel v spremstvu prvega adjutanta generala Stojanoviča, Nj. Vel. kraljica pa v spremstvu dvorne dame ge. Švrljuge. Avtomobili so se odpeljali v Dolnji grad v Gunduli-čevo ulico pred šolo samostana častnih usmiljenih sester. Pred vhodom v šolo so sprejeli Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljico zagrebški nadškof dr. Anton Bauer ter predstojnica reda častnih usmiljenih sester Ignacija Pavičič, ki je Veličanstvi pozdravila s kratkim govorom. Po tem pozdravnem govoru je pozdravila Nj. Vel. učenka Božica Brozovič, ki je predala Nj. Vel. kraljici šopek cvetlic. Skozi špalir učenk sta se podala Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica v dvorano v prvem nadstropju. Dvorana je bila vsa v zelenju in cvetju. V dvorani je bil postavljen oder z naslonjači, kamor sta sedli Nj. veličanstvi. V dvorani so bile zbrane učenke v hrvatskih narodnih nošah. 30 učenk je deklamiralo pred Nj. Vel. kraljem in Nj. Vel. kraljico daljšo pesem v prozi, v kateri je bila v lepih in vzpesenih besedah očrtana ljubezen in vdanost do vladarja. Nato je učenka VIII. razreda Jelica Brega pozdravila v imenu učenk Nj. Vel. ter dejala, da ves zavod kakor v plamenu žari od ljubezni in vdanosti do Nj. Vel. kralja, kraljice in vladarskega doma. Kratki program je bil končan s petjem državne himne. Nj. Veličanstvi sta se vpisali v zlato knjigo zavoda. Nato sta šli Nj. Vel. skozi gosti špalir učenk na dvorišče ter odšli do cerkve v Frunkopanski ulici. Pred vhodom v cerkev na dvoriščni strani so sprejeli Nj. Vel. usmiljene sestre. Po pozdravu sta šli Nj. Veličanstvi v cerkev ter ostali tu nekoliko časa in poslušali petje neke cerkvene molitve. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta šla nato v samostan častnih sester, kjer ju je pozdravila predstojnica reda sestra Ignacija Pavičič. Izročila je Nj. Veličanstvoma v srebru in zlatu vezano sliko Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Njuni Veličanstvi sta bili izredno ganjeni nad tem poklonom ter se prisrčno zahvalili. Nj. Vel. v akademski menzi Nato sta se poslovili ter odšli v Franko-pansko ulico, kjer ju je zbrana množica viharno pozdravila. Nato sta Njihovi Veličanstvi posetili centralno akademsko menzo na Ribniku. Pred menzo so sprejeli. Nj. Veličanstvi rektor zagrebške univerze dr. Belobrk, prof. Varičak in predsednik menze dr. Radoničič. Nj. Vel. kralj in Nj. kraljica sta si ogledala prostore ter se zanimala za stanje in razmere študentov. Po kratkem sprehodu sta se vrnili Njuni Veličanstvi v dvor. Nj. Vel. kraljica v otroškem vzgajališču Zagreb, 30. januarja. AA. Danes je veliko število kmetov čakalo pred kraljevskim dvorom; mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice mesta Zagreba je prišlo, da vidijo N j. Vel. kralja in kraljico. Malo pred 3. uro popoldne se je Nj. Vel. kraljica odpeljala iz dvora v zaprtem avtomobilu Packard. Za popoldne je bilo namreč določeno, da poseti kraljica otroško vzgajal išče mesta Zagreba Arnruševo v Klinča selu. Zato se je na vsej cesti, ki vodi tja, zbralo veliko vaščanov. Cele vasi so odšle na glavno cesto, kjer se je imela pripeljati kraljica. Pred seboj so ljudje nosili velike jugoslovanske zastave in pred njim so korakale kmetske in gasilske godbe. Ko je avtomobil prišel do Klinča sela, je stalo prebivalstvo na glavni cesti na obeh straneh strnjeno v gostih vrstah in pozdravilo Nj. Vel. kraljico. Avtomobil je sicer zavrl tempo, ker so kmetje pritiskal, nanj z vseh strani, hoteč videti kraljico. Tej želji je kraljica ustregla, ter je zapovedala, naj avto vozi čisto počasi. Tedaj so vaščani začeli prisrčno in glasno pozdravljati svojo vladarico, ki je prispela okoli 3.45 v otroško vzgajališče. Ob vhodu v vzgajališče je Nj. Vel. kraljico pričakal mestni načelnik dr. Stepan Šrkulj s senatorjema Staričem, Ncuwalter- jem in direktorjem Ivanom Mausom, zdravnikom dr. Divilom in kapelnikom Jankom. Nj. Vel. kraljico je pozdravil mestni načelnik dr. Srkulj s svojo gospo, nato pa je k Nj. Vel. kraljici pristopil ravnatelj otroškega vzgajališča g. Maus in jo pozdravil s toplimi besedami. Dečko Panter je izročil kraljici šopek cvetja v svojem in svojih tovarišev imenu. Nato je pod dirigiranjem zavodnega učitelja Vereša zapel zbor otrok s tamburicami najprej državno himno, ki so jo vsi pozorno poslušali. Nj. Vel. kraljica je sedela pred zborom dečkov med svojo dvorno damo Švrljugovo in go. županjo Srku-Ijevo ter z velikim zanimanjem sledila petju dečkov. Kraljica se je vpisala v spominsko knjigo vzgajališča. Triumlalna pot po okoliških vaseh Veličasten je bil sprejem, ko je kraljica stopila na dvorišče. Domala vsa Klinča sela s prapori in glasbo je prihitela, da pozdravi svojo vladarico. Vsi so navdušeno in z zanosom vzklikali: Živela Nj. Vel. kraljica! Živel vzvišeni dom Karadjor-djevičev! Še tisti, ki so med tem ostali doma, so prihiteli, da vidijo in pozdravijo svojo ljubljeno kraljico. Seveda ni manjkalo fotografov in novinarjev, ki so skrbno pazili, da zabeležijo vsako besedo Njenega Veličanstva. Po veličastnem sprejemu v Klinča selo, kjer je prebivalstvo izkazalo Nj. Vel. kraljici vso svojo ljubezen in vdanost, se je kraljica odpeljala z avtomobilom proti Ja-sti. To je bila prava triumfalna pot. V Desincu, kamor je prišla Nj. Vel. kraljica nekoliko kasneje, je bila takisto cesta na obeh straneh polna meščanov, ki so navdušeno pozdravljali. Iz Desinca je triumfalna pot vodila dalje proti Jasti, kjer je prebivalstvo že zjutraj zvedelo, da dobi obisk kralja ali kraljice. Zato se je vse prebivalstvo zbralo na cesti, da pozdravi svojo vladarico. Nato je avto Nj. Vel. kraljice v počasnem tempu krenil proti Pleševcu. Tudi v vasi Pleševcu je bil sprejem veličasten kakor povsod. V vasi Rude se je takisto zbrala množica vaščanov s šolsko mladino. Tam je malo dekletce pozdravilo Nj. Vel. kraljico in ji predalo šopek cvetja. Ko je kraljica zapuščala Rude, so z bližnjega grTča zažgali možnarje, da tako sporoče Samoboru, da prihaja tja kraljica. Poljski glas o sedanjem stanju v Jugoslaviji 6. januar ni prav nič zadel demokracije - Nj. Vel. kralj je sSedil pri svojem velikem dejanju zahtevam patrijotizma - Postopno uvajanje dejanske demokracije Varšava, 30. januarja. AA. »Gazeta Pol-ska« prinaša članek o uspehih režima v Jugoslaviji pod naslovom >Po dveh letih«. Članek md drugim navaja: Energični ukrep kralja Aleksandra, ki je 6. januarja 1929. ukinil ustavo, ni prav nič zadel načel demokracije, ker je v kritičnem času, ko je država hitela v pogubo, to zahteval patrijotizem in državniška modrost. Zaradi blaginje države je bilo potrebno, da kralj za nekaj časa izloči neke demokratske ustanove, da bo imel proste roke za veliko akcijo sanacije narodnega življenja v znamenju jugoslovanske ideje. našo mladino in za vse naše javno življenje. Zahvala našega naroda velikemu dobrotniku Masaryku je diploma častnega doktorata naše univerze Masaryku, obenem pa tudi v ponos vsem Slovencem, ker je predsednik Masaryk sedaj še bolj zvezan z nami, ker pade del njegove slave tudi na nas. Živel predsednik Masaryk! Živel vzor naše mladine in vse naše javnosti! Novi sistem je z uspehom prestal dveletni preskusni ogenj in si pridobil vse več in več pristašev celo iz krogov svojih nedavnih protivnikov. Vršilec velikih nalog kralja Aleksandra, general Peter Živkovič, predsednik ministrskega sveta, izvaja kraljev program. Poln energije in vere v pravično stvar je predsednik jugoslovanske vlade v jako kratkem času uspel privesti državo na pot ozdravljenja. Tako se v jugoslovanskem političnem življenju postopoma uvaja dejanska demokracija, tako da ima ono, kar je bilo prej urejeno samo z zgodovinskim aktom samega kralja, danes že širok temelj. Jasno je že, da večina naroda pod- pira kraljevo politiko. Geslo »Kralj in narod« je postalo splošna krilatica. Novi sistem vzdrži tudi vsako nasprotniško propagando. Jugoslavija naglo napreduje. Gospodarska vprašanja prihajajo danes na prvo mesto in treba se je potruditi z vsemi silami, da se rešijo v duhu enakopravnosti in narodne solidarnosti. Namesto strankarskega prihaja zdaj plemenito tekmovanje, da se napravi čim več v blagor naroda in države. Narod je poln zaupanja do vrhovnega voditelja kralja in zavestno stopa po poti ozdravljenja in reda, ponosen, da more prispevati h konsolidaciji in s tem k splošni pacifikaciji Evrope. Pogreb dr. Voje Veljkovica Beograd, 30. januarja. 1. Danes dopoldne so pokopali na novem pokopališču bivšega ministra, poslanca in finančnika dr. Vojo Veljkoviča. Pogreba se je udeležilo mnogo zastopnikov kulturnih in političnih krogov Beograda. Premestitve Beograd, 80. januarja. AA. S sklepom ministra za promet so premeščeni Alojzij Herman, uradnik III-2 iz Zalog« v Ljubljano gil. kol. in Dragotin Vinter, uradnik III-8 iz Konjčina za šefa postaje Melja. Težka rudniška nesreča v Angliji London, 30. januarja. AA. Snoči je nastala v rudniku Ilaig pri VVhdtehavenu v Cumberlandu močna eksplozija. Doslej so izvlekli iz rudnika 11 trupel in ‘25 preživelih. Skoraj vsi rudarji v okraju sodelujejo pri rešilni akciji. V rudnik so odšle rešilne odprave z zdravniki ter skušajo priti do rudarjev, ki so zakopani v rudniku. Vsi rešeni rudarji so več ali manj r. njeni. Eksplodiralo je blizu kraja, kjer se je pred tremi leti smrtno ponesrečilo 13 uradnikov. Minister dr. Suljuga o finančnem položafu države Kategorije ndemanti ilonamernih vesti — V današnjem položaju države ni ničesar, kar bi moglo vzbujati bojazen — Stabilizacija dinarja se izvrši na sedanjem tečaju Zagreb, 30. januarja. AA. Finančni minister dr. Svrljuga je sprejel danes novinarje in jim dal tole izjavo: Pomen bivanja kr. dvojice v Zagrebu Pomen prihoda v Zagreb NJ. Vel. kralja in kraljice je bil zadosti podčrtan v naši celokupni javnosti. Samo en trenutek na ulicah v teh prazničnih dneh daje priliko vsakemu dobro-mislečemu opazovalcu za ugotovitev, s kakšno iskreno navdušenostjo je Zagreb sprejel svojega kralja in svojo kraljico, kakšno ljubezen ,e celokupno prebivalstvo pokazalo do kraljevske-ga doma. Zagreb je v prazničnem razpoloženju te dni, ker se zaveda pomena dogodkov, ki prihajajo kot potrdilo in izraz Želje našega vzvišenega vladarja, da pride v neposredno do-tiko z narodom, da narodu izpriča svojo vladarsko ljubezen in tako na novo razširi tisti temelj, na katerem sloni in bo slonela srečna in napredna bodočnost velike in lepe Jugoslavije. In ta temelj je popolna in trajna skladnost teženj in stremljenj kralja in naroda. Kategorični demanti zlonamernih izmišljotin Ni ga gotovo pravega in izkrenega rodoljuba, ki ne bi v teh dneh občutil zadovoljstva in veselja v duši. A vendar se je zgodilo, da baš v teh dneh skušajo zlonamerno izzvati nemir v nekih vrstah meščanstva. Dogodilo se je tudi do zdaj večkrat, da so zlobni ljudje razširili Lažnive vesti o dozdevnih intencijah vlade v nekih vprašanjih. Vendar ni bila nobena teh vesti najbrž izmišljena z manj inteligence in z večjo zlobnostjo ter razširjena v javnost kakor vest o neki prisilni štednji, ki jo baje vlada želi izvesti. Ta vest je prišla bogzna odkod in trdila Je, da pripravlja vlada celo neki osnutek zakona o tej stvari. Razume se, da je v glavi tistega, ki je tako vest lausijal, bila samo ena edina želja, da vsaj za trenutek izzove pri nepoučenih ljudeh eme&njavo in strah, da bi država s takim prisilnim varčevanjem hotela dobiti denarja za woje potrebe. Prosim vas, demantirajte to vest najkategoričneje! Ne moj kolega minister za trgovino in industrijo, ne jaz nimava pojma o takem dozdevnem zakonskem osnutku. Nihče v vladi ni niti mislil, niti ne misli na tak način abirnti državi potrebna sredstva. Puščajoč ob otrani vso absurdnost takega načina finansiranja, kakršen »e vladi želi imputiirati z omenjeno vestjo, morem izjaviti, da vlada nima nikake potrebe po kakršnihkoli izrednih ukrepih, da bi a talko zagotovila redno in normalno poravnanje državnih potreb. Naš finančni položaj jo popolnoma normalen navzlic gospodarski krizi, ki obstoji. Državni dohodki pritekajo v popolnoma zadovoljivem obsegu, to je, popolnoma v okviru proračunskih predvidevanj. Vse državne •bveze se napram vsakomur redno izplačujejo. Skratka, v današnjem tinančnem položaju države ni ničesar, kar bi zbujalo kakršnokoli bo-Jaaen s katerekoli strani. Vlada mirno opravlja evoje poele, delajoč po programu, ki si ga je postavila. Dozdaj izvedeni del programa je v finančnem pogledu pokazal že svoje rezultate, ki se bodo upam, že v bližnji bodočnosti pokazali v še jasnejši luči. Zakonska stabilizacija dinarja. Natjmarkantnejša točka v tem nadaljnjem delu programa vlade je vsekako zakonska stabilizacija dinarja, ki bo v danem trenutku dekre-tIrana na temelju priprav, ki so dozdaj izvršene. Čeprav je dozdaj bilo že večkrat v najsve-čanejši obliki uradno objavljeno, da bo zakonska stabilizacija dinarja izvedena na današnjem Z zasedanja banskega sveta K vprašanju bratovskih skladnic Ljubljana, 30. januarja. AA. Na sedmi seji banskega sveta se je nadaljevala razprava o banovinskem proračunu. . Dr. Obesnel je spravil v pretres vprašanje bratovskih skladnic, ki so v zadnjem času v zelo p. kerni situaciji. Razvila se je daljša debata, v kateri so sodelovali dr. Roš Franjo, g. Steblovnik Martin in Prepeluh Albin ter Golouh Rudolf. Dr. Oberenel je predlagal, naj se da bratovskim skladnicam javna pomoč. Ban dr. Marušič je prosil dr. Obersnela za pojasnilo, kakšen bi bil finačni efekt pomoči od strani države, oziroma, kaj bi morala žrtvovati javna upravna blagajna, da bi se mogle pokojnine izplačevati in da bi se še ustvarila rezerva. Dr. Obersnel je pojasnil, da bi bila sanacija mogoča na ta način, ako bi država prispevala v ta namen morda nekaj let po 1,000.000 Din in da bi tudi banovina s skromnejšim prispevkom prišla na pomoč. Ti prispevki bi sc do gotove višine difircnciruli. Na ta način bi še nadalje nosili glavno breme interesentje. Javni činitelji naj bi samo imeli priliko aktivne intervencije. S približnim prispevkom 1,000.000 od strani državo ter s skromnejšim prispevkom banovine za gotovo vrsto let bi se upostavilo ravnotežje, ko ne bo več starih vpokojencev. Na ta način bi postalo stanje nekako stabilno. Ban dr. Marušič je k temu pripomnil, da je težko zahtevati od države ali druge javne uprave, da hi se take korporacije, ki so avtonomno oganizirane, na ta način podpirale. Po svojem ustroju se morajo vzdrževati po samih interesih. Dr. Sajovic je povdarjal, da so delodajalci v glavnem krivi, da je prišlo do izgub. Skrbeti bi morali za to, da bi se nabrani denar naložil, in sicer sigurno naložil, da bi bil tudi po vojni na razpolago. V interesu banske uprave je, da pavperizem, ne n arašča. Zato noj bi gledala tudi na to, da bi bil v vodstvu bratovskih skladnic tudi po en zastopnik vlade, oziroma banovine, ki naj bi imel vpogled v vse poslovanje in gospodarstvo, o čemur naj bi banovinski upravi poročal in banu stavil primerne predloge. Ing. Strgar je glede razvoja bratovskih skladnic in njih slabega finančnega stanja v splošnem potrdil izvajanja dr. Obersnela. Nato je razlagal, kako se druge države, kjer so ravnotako bratovske skladnice nahajajo v težkem položaju, skušali rešiti to vprašanje. Pomoč je vsakomur nujno potrebna. Tu bi prišli v poštev trije faktorji, namreč podjetniki, aktivni člani in vpokojend. Od vpokojenev ne moremo mnogo vzeti. Vzrok krize naših bratovskih skladnic je iskati tudi v tem, da so naši premogovniki v zadnjem času precej nazadovali v produkciji. Dobro bi bilo, če bi se posredovalo, da bi se zopet povišal kontingent dobave premoga Iz naših premogovnikov. Kar se tiče nadzorstva, katerega Je omenil dr. Sajovic, je govornik izjavil, da to nadzorstvo ne bi bilo potrebno, ker ima rudarska oblast itak pravico nadzorstva in mora vsak čas poslati na seje svojega zastopnika. Ing. Strgar je nato toplo priporočal predlog dr. Obersnela. Potrehno bi bilo delati na to, da bi se bratovskim skladnicam povrnilo nekaj premoženja, ki so ga Izgubile ne po svoji krivdi, temveč po krivdi prejšnje avsrljeke vlade, ker so se nakupila vojna posojila In vrednostni papirji. Govornik te ne strinja s tem, da bi morali bratovskim skladnicam dati popolno kritje. Kakor je že omenil g. ban, mora sedanja gneracija nositi izredna bremena, od katerih bo Imelo samo naše potomstvo koristi. Nato je pričela razprava o agrarnih operacijah. Referent finančnega oddelka Božič je obrazložil predvidene stroške za agrarne operacije v skupnem znesku 812.000 Din. S t r c i n Ivan je prosil, naj bi banska uprava preskrbela, da bi se Menina planina priredila za vzrejevališče mlade živine. To ne bo povzročalo posebno velikih stroškov. Banska uprava je vložila v to planino že 80.000 Din. Če se melijo-racijska dela ne izvrše, bi bil ta denur takorekoč izgubljen. Detela Oton je povdarjal, da bi se rabilo 250.000 Din, da te ta planina spravi v popolnoma splošne živinoreje v teh krajih. Zagovornik se zadovoljuje z izjavo g. bana, da te odstopi ta planina zadrugi, samo da bo pomoč zasigurana. Ba b n i k je priporočal, da bi se podpore za melijoracijo skupnih zemljišč nakazovale tudi pododboru za osuševanje ljubljanskega barja, ki vrše osuševanje dolinskih pašnikov že več let. Košir izrazi mnenje, da bi bilo jako koristno, ako bi se izvedla agrarna reforma od konca. Velika škoda se godi tam, kjer še sedaj ne vedo, ali so posestva njihova last ali ne. Pri tem silno trpi obdelovanje zemlje. Agrarna reforma bi se lahko izvedla skupaj s komasacijo kmečkih posestev. Govornik iznese nato želje lokalnega značaja iz konjiškega sreza. Ban dr. Marušič je potrdil mnenje g. Koširja, da moramo počakati na zakon o agrarni reformi in da boino šele potem videli, kake obveznosti nam bo naložil ta zakon. Istina je, da hi se z agrarno reformo moralo obenem vršiti tudi komasacija. Kar se tiče komasacije, je gotovo, da je to zelo važna stvar. Znano p je, da se s sami in zakonom ne moremo nič pomagati. Danes lahko pomagamo samo tam, kjer ljudje izjavijo, da hočejo, da se komasacija lahko vrši. Z največjim navdušenjem bomo vsako tako akcijo podpirali. Težišče našega stremljenja je v tem, da se ljudstvo pouči, kake važnosti je, če se najde sporazum med sosedi, da se posamezna zemljišča ko-'^or mogoče zlože. Detela Oton se pridruži pobudi g. Koširja. Najbolje bi bilo združiti agrarne operacije t. agrarno reformo. Brez tega se ho komasacija težko zvršila. Komasacija pa je zelo potrebna. Dr. Sajovic Ivan je izrazil željo, da se postopek pri razdelbi zemlje čimbolj pospeši. Dalje bi bilo umestno, naj agrarne operacije tam, kjer je zemlja faktično že razdeljena med interesente, to stanje tudi vpoštevajo, ne pa da dotično zemljo na novo razdeljo. Detela Oton je pripomnil, da se agrarne zadeve zavlačujejo zaradi tega, ker pri agrarnih operacijah primanjkuje osobja, in ker je treba česlo obsežnih meritev. Nato so je pričela razprava o banovinskih dolgovih Gre v glavnem za amortizacijo dolgov, ki jih je banovina nasledila od bivših oblasti, in za nameravane nove investicije. Po nekaterih fornielnih vprašanjih Je delovodja banski svetnik Senekovič prečital naslednje poročilo glede elektrifikacije ' Zaradi aktualnosti vprašanja se je v okvirju I. oddelka ustanovil poseben referat za Izrabo vodnih sil In elektrifikacije banovine, v kolikor nastopa banovina kot podjetnik. Sem spadajo^ tudi Kranjske deželne elektrarne, ki upravljajo vse obstoječe banovinske elektrarne in tudi grade za banovino nova električna omrežja. V lasti Dravske banovine se nahajajo tre-notno naslednje elektrarne: 1. Završnica, 2. elektrarna v Zagradcu, 3. elektrarna v Bohinju. Bohinjska elektraTna je še danes pro-vizornega značaj in bo v sedanjem stanju mogla obratovati le še par let, kesneje pa jo je treba ali temeljito preurediti, ali pa opustiti in Bohinj priključiti na Završnico. V upravi Kranjskih deželnih elektrarn je tudi električna centrala v Zireh, last ta-mošnje električne in gospodarske družbe. To centralo je prevzel Ljubljanski oblastni odbor v svojo upravo, ko je bila porušena vsled katastrofalne povodnji leta 1926. Banovina garantira za posojilo Din 3,000.000, ki je bilo potrebno zaradi vzpostavitve obrata in bo upravljala elektrarno tako dolgo, dokler ta dolg ne bo odplačan. Dravska banovina ima z državnim rudnikom v Velenju pogodbo za dobavo vsega razpoložljivega električnega toka, ki ga more proizvajati elektrarna tega rudnika v Velenju. Tako povečana Velenjska elektrarna bo tvorila glavno bazo za elektrifikacijo banovine. Iz Velenja se gradi daljnovod visoke napetosti, ki naj bi vezal Velenje z Završnico in ostalimi vodnimi centralami, ki jih bo v prihodnjih letih banovina že gradila. Ta daljnovod bo dograjen predvidoma do konca maja t. 1. Iz Velenja je že dograjen 12 km dolgi daljnovod do Dobrne in Dobrna tudi že prejema iz Velenja tok ter 4 km dolgi daljnovod iz Šoštanja proti Topolščici. V preteklem letu je bilo priključenih na omrežje Završnica 17 vasi severno od Kranja. Pri referatu za izrabo vodnih sil je pripravljenih več načrtov, iz katerih naj bi si banovina zasigurala novih virov za proizvajanje električne energije. Vrše se pogajanja zaradi priključka Ljubljane na banovinsko električno omrežje. m.Slek^ri!Sna cen,ra’a' ** ,ma »»daj kapaciteto 2300 Kw, se poveča do jeseni za nadaljnjih 5250 Kw in bo v jeseni znašala kapaciteta te elektrarne nad 7500 Kw. Med najnujnejša dela na polju elektrifikacije v tekočem letu spadajo: dovršitev dal>no-voda Velenje - Črnuče s transformatorskimi postajami v Podlogu in Črnučah ter podaljšanje daljnovoda iz Črnuč do Žirovnice, da se na ta način zveže Velenje z Završnico; zgradba daljnovodov Črnuč proti Domžalam in' Kranju, Šroti Dolenjski in Notraniski ter iz Podloga pri v. Petru pri Celju v Savinjsko dolino. Debata o elektrif ikacijskem načrtu Leblnger pozdravlja ta načrt banske uprave, ki nadaljuje započeto delo. Prosi, da bi se čimprej končal daljnovod, ki bi vezal tudi Litijo. Želeti bi bilo, da bi se spor med ljubljansko mestno občino in Kranjskimi deželnimi elektrarnami likvidiral in to sporazumno. Absolutno ne gre, da bi se oviralo to velevažno delo. S tem, da je banovina prevzela nase to delo, bo gotovo gledala, da bo električni tok v prvi vrsti za razsvetljavo in za pogon cenejši. Ne gre, da bi to dobil v roke privatni kapital. Končno prosi pojasnila, glede sanacije v Zireh, ki jo je oblastni odbor za-počel. Ban dr. Marušič je sporočil, da so dogovori z mestno občino ljubljansko v najboljšem teku, in da vsi želimo, da se doseže pravočasno sporazum, kar lahko potrdi g. Orehek. Nato je g. pomočnik bana dr. Pirkmajer izjavil naslednje: Kar se tiče žirovske elektrarne, pripomnim, da je banovina prevzela program za saniranje te elektrarne od bivšega oblastnega odbora in da si je program te asanacije osvojila. V zadnjem času pa so se izrazile razne želje od strani onih, ki bi morali plačevati primanjkljaje, ki gredo preko tega programa. Mi smo stopili v dogovore s Kranjsko hranilnico, da bi tem željam kolikor mogoče ugodili. Seveda je napačno naziranje, če kdo misli, da denarja, ki ga banovinska hranilnica posodi, Ban dr. Marušič je povdarjal, da že iz čisto komercijelnih principov cene za električni tok ne morejo biti povsod enake. Saj moramo n., pr. za elektrarno v Zagradcu kljub višjim cenam za električni tok doplačevati. Na vprašanje g. Mihelčiča Alojza glede dolgov okrajnih cestnih odborov je pomočnik bana dr. Pirkmajer pojasnil, da se razume, da se plačujejo tudi dolgovi okrajnih cestnih odborov. Banska uprava ni prevzela samo dolgov, ampak tudi terjatve. Zato je nasledila terjatve bivših okrajnih cestnih uprav proti erarju, ki se porabljajo v prvem redu za kritje dolgov bivših okrajnih samouprav, v kolikor pa teh ni, za razne investicije v dotičnih krajih. Mihelčič Alojzij je predlagal, naj se pri podeljevanju podpor poslom skrajša doba od 40 na 25 do 30 let službe pri enem in istem gospodarju. Serbinek Ivan prosi bansko upravo, naj bi se pri elektrifikaciji banovine oziralo tudi na njegove kraje. Pridržuje se g. Mihelčiču glede predloga o skrajšanju službene dobe poslov. župnik Ramovš Jakob je priporočal banski upravi, da bi pomagala z elektrifikacijo Velikim in Malim Laščam, Ribnici in dalje proti Kočevju. Na anketi, ki se je nedavno vršila v Ribnici, so zastopniki občin, kakor tudi posamezniki izjavili, da so pripravljeni nositi tudi del stroškov te elektrifikacije. i nnnovite to tudi zdaj, poseb- I uporabno stanje. . vi 1 ne bo treba vrniti. Uprava banovinske hranil- 1 Strcin Ivan je z največjim veseliem nozdra- kurzu, va p - , p ... iti mjgn ^ 8ta- I Na vprašanje bana dr. Marušiča, koliko I nice popoinoma avtonomna, kar mora tudi I vil elektrifikacijo dravske bnnovine. Pripomni no pa naglasite, da, nihče najmanj dohodkov je bilo v zadnjih letih od te planine, bjtj ker sicer zavod jzguj,j gvoj ugled. Hranil- pa, da se mu zdi znesek 1,000.000 Din skoro bilizacijo po nekem kurzu, ki e i l 0jg0V0rji g. Detela Oton, da dohodkov še m | njEna uprava je morala tako zahtevo seveda iz razlikoval od današnje faktične vrednosti tnar | b;j0> k(,r 8e je z delom šele pričelo. , I pnncipijelnega stališča odkloniti. Priporočali ja v zlatu. I Dr. Koritnik Bogdan je povdarjal, da j pa gmo hranilnični upravi, da gre tem interes- Vlada se zaveda ogromnill periuirbaoij v go- vlada v vprašanju ureditve, uprave gozdov m paš- entonl kolikor mogoče na roko. “ * 1 nikov velika zmešnjava. Zato želijo vse,občine | ^ ^ ^ pripombe g Lebin(?erja< da ob. •poda-rskem življenju države, ki bi jih izzvala tzprememba bodisi navzgor ali pa navzdol v vrednosti denarja, in niti ne misli na tako usodno sol uči jo. Apel na novinarje. Sklenem s prošnjo na vas, zastopniki tiska, da nastavite vse svoje sile za to, da pomagate odpravljati zmote pri nepoučenih ljudeh in da ne dovolite, da bi se lažne vesti zasidrale in vznemirjale naivne ljudi. Zlasti ne danes, ko bi morali biti vsi zadovoljni in »rečni, da se med nami nahaja vzvišeni kraljevski por čabarskega sreza, da se to vprašanje uredi tako, kakor je urejeno za ostalo banovino, in da se zukon o agrarnih operacijah razširi tudi na čabar skl Brez. Zakon o zemljiških zajednicah iina sicer svoje dobre strani, je pa že zastarel in ne odgovarja več sedanjim potrebam. Ban dr. Ivi a ru š i č je pojasnil dr. Koritniku, stoji med mestno občino In banovino neki spor, moram pripomniti, da sta tukaj dva dela, ki se pogajata in je popolnoma naravno, da skuša vsak del braniti svoje pravice. Zato lahko rečem, da se taka pogajanja samo v javnosti naj ne tolmačijo kot spor. Z banovinskega stališča ___ __- - - - - „ ii„_ i je stvar popolnoma Jasna in mislim, da to mora da je banska uprava ze odposlala tudj meslna obEina ljubljanska razumeti Bano- tralm vladi, da bi se bivši štajerski zakon j | v)na nmrq 5Ei,iH ,ntprpsp g(rgeca področja, saj najmodernejši, razširil na vse pouroeje ara\sKt Konferenca balkanskih držav Solun, 30. januarja, k. Danes je pričela zasedati konferenca balkanskih držav. Delegacije poedinih držav so prispele v Solun že sno-či. Konferenca bo razpravljala o tehle vprašanjih: 1. vpliv balkanske federacije na notranjo strukturo balkanskih držav; 2. nenaden izstop kake članice iz federacije; 3. odnošaji balkanske federacije do DN; 4. urejanje sporov med balkanskimi narodi; 5. skupna diplomatska zastopstva balkanskih držav; 6. gospodarska organizacija zveze; 7. vojno - železniška organizacija in njena Jurisdikcija v političnem, higijenskem in drugih pogledih. banovine. Do tedaj pa moremo kvečjemu nuditi gotove olajšave, ki se že prakticirajo glede čabarskega sreza. Tudi zakon o agrarni reformi bo pokrenjeno vprašanje uredil. Glede Menine planine bi bilo za interesente seveda najboljše da bi banska uprava Menino planino uredila in potem dala interesentom. Znano je, da vsa ta posestva prinašajo banovini samo zgubo. Vse investicije, ki jih je banovina že imela s temi posestvi, so efektivna zguba. Žrtve bi bile razumljive, ako bi banovina imela kompenzacijo. Žalibog temu ni tako. Žrtve morajo biti gospodarne. Ne more se zahtevati od nas, da bi sami upravljali to, za kar nimamo pravega interesa; takšna gospodarstva so še vedno nera-cijonulna. UmesUio bi bilo, da bi se osnovala zadruga, ali zveza živinorejskih zadrug, ki bi vzela oskrbo te planine v svoje roke. G. ban bi bil pripravljen dati tej zadrugi podporo. § t r c i n je izjavil, da direktnega dobička od te planine res ne bo, da pa bo dobiček prospeh vina mora ščititi interese širšega področja, saj stremi za tem, da elektrificira vse področje svoje banovine. Uravnati mora svoje postopa--nje tako, da ne bo privatnih podjetij uničila. Tu ne bo težko priti do sporazuma. Kar se tiče mestne občine ljubljanske, je kriterij v tem, da se določi, kako daleč sega mestna interesna sfera. Ce mestna občina pobira za elektriko kake pristojbine, so to v lstini neke vrste davščine ki tvorijo dohodek mestne občine, davščina pa se more pobirati samo na lastnem občinskem področju. Ce pa pride občina na tuje področje, je pa enaka privatnemu podjetniku, kateremu lahko samo konkurira ter ne more izvajati nikakega monopolnega Sicer pa Je sedaj, kakor Je izjavil g. ban, vsa zadeva na najboljšem potu, da se precizira interesna sfera mestne občine in banovine. G. Lebinger Hinko je pripomnil, da bi morala banska uprava gledati na to, da bodo cene za električni tok povsod enak« premajhen. Denar, ki ga bo izdala banska uprava v ta namen, bo dobro naložen. Ban dr. Marušič je povdarjal ogromne važnost elektrifikacije, ki jo bo s svoje strani vsestransko podpiral. Tudi njemu se zdi znesek 1,000.000 Din precej nizek, in bo zato skušal potom virmana najti možnost povišanja te vsote. Oblak Gabrijel povdarja važnost elektrifikacije banovine, ki bo dvignila naš ugled v zunanjem svetu. Zato se mu zdi čudno, da nekateri krogi rovarijo proti tej elektrifikaciji. Zeli da se načrt banovine uresniči. Glede postavke Din 1,000.000 se piidružuje pripombi fttrcina. Za izvršitev vsega programa, ki ga ima banovina, stroški ne bodo znašali mnogo manj od 100.000.000 Din. Potrebno bi bilo, da bi se ustvaril nekak ključ, po katerem naj bi prispevale prizadete občine in banovina. Gotovo je, da banovina ne bo mogla izvršiti sama s svojimi prispevki elektrifikacije. Ce hočemo napraviti res kaj pomembnega, je treba najeti večje investicijsko posojilo. Obresti tega posojila naj bi se krile fz proračuna, da bi se mogel denar, katerega bf prinašalo električno omrežje, porabiti za nadaljevanje Izvršitve električnega programa. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 30. januarja. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Za sedaj še malo spremembe v sedanjem vremenu, kasneje bo najbrže na splošno snežilo ter se bo temperatura znižala. JUGOSLOVAN i ... Poslanife cZz?. fllberf Kramer v nastopni avdijenci pri predsedniku ČSR Masaryku Praga, 30. januarja. A A. CTK poroča: Novi jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Albert Kramer je izročil danes svoje poverilnice predsedniku dr. Masaryku. V svojem pozdravnem govoru, ki ga je doktor Kramer izrekel v češkoslovaškem jeziku, je med drugim dejal: Potrudil se bom, da delujem v duhu vaših načel in v duhu vaših naukov, ki so prožili generacijam slovanskih narodov osnovo za njihovo narodno delo in za neomajno vero v njihovo nacijonalno samostojnost in v splošno slovansko vzajemnost, zlasti pa za bratsko sodelovanje obeh naših narodov na duhovnem in gospodarskem polju. V vsestranskem razcvetu svoje konsolidacije si Jugoslavija še posebej želi, da predstavlja, delujoč 8 svojo češkoslovaško sestro z vsemi svojimi kulturnimi in civilizatoričnimi cilji za jugoslovansko delo, obenem čvrst element bratskega in miroljubnega sodelovanja med narodi Bplob. Predsednik republike dr. Masaryk je v svo- Za preprečenie avtomobilskih nesreč Beograd, 30. januarja. V zvezi s vprašanjem varnosti prometa in mo. tornih vozil v prometu, katero je sprožila beograjska Trgovinska zbornica, je oddelek za javno varnost ministrstva notranjih zadev pod št. 29-594 izdal vsein policijskim oblastem naslednjo okrožnico: Poslednje preiskave upravnih policijskih oblasti v zadevi velikega porasta avtomobilskih in avtobusnih nesreč, ki so zahtevale tudi mnogo žrtev, bo pokazale, da so se te nesreče dogodile v večini slučajev zaradi defektov pri motornih vozilih samih, bodisi da je bil pokvarjen volan ali motor ali zavora, deloma pa tudi zaradi lega, ker so bili šoferji začetniki in so v resnem momentu izgubili prisotnost duha in tako nesreče niso mogli več preprečiti. Iz statističnih podatkov o slučajih nesreč, ki so jih zakrivila prevozna sredstva, sledi, da so večino takih slučajev povzročili avtobusi in avtomobili. Ti dve motorni vozili sta postali najriskantnejie prometno sred- stvo. . Globlje proučevanje vzrokov teli nesreč je dovedlo do zaključka, da je treba pripisati znatni del odgovornosti upravno-policijskim oblastem kot prvi kontrolni in nadzorni oblasti vseh prometnih sredstev, to pa zaradi tega, ker upravno-policijske oblasti doslej niso v zadostni meri in zadostnem Številu Izvedle pregleda brzoprometnili sredstev. V prometu so se mnogokrat našla tudi takšna vozila, katerih motorji so bili že obrabljeni in ki bi jih bilo treba spričo tega izključiti iz javnega prometa. Nadalje so se nailla. v prometn tudi takšna stara vozila, ki so jih sicer popru-vili, ki jih pa potem niso v zadostni meri preizkusili. Da bi se v bodoče preprečile pogoste avtomobilske nesreče in znižalo število nepotrebnih žrtev, se naproša kraljevska banska uprava, da izvoli odrediti vsem podrejenim upravno-policijskim oblastem, da v bodoče v zrni slu svojih službenih dolžnosti, neglede na izplačilo taks in dnevnice, vrše čim bolj pogosto in do skrajnosti natančno kontrolo ia pregled vseh motornih vozil, avtomobilov, avtobusov in tovornih avtomobilov, ki služijo za prevoz potnikov ali blaga, ter da "brez vsakega obotavljanja izključijo iz javnega prometa vsa ona vozila, ki so ali že obrabljena ali kakorkoli poškodovana, tako da ni mogoče jamčiti za varnost prometa in potnikov. Prav tako je treba odrediti, da se v bodoče dela na to, da se na vseh avtobusnih progah namestijo preizkušeni šoferji, ki se na svoj posel dobro razumejo in ki so tudi primerno hladnokrvni. Odrediti je treba nadalje, da sc v zmislu 7. odstavka 6. člena naredbe o zaščiti cest in varnosti prometa na cestah maksimira avtobusna brzina ter da *e na vseh progah na dobro zgrajenih cestah določi čas avtomobilskih voženj ne le ob začetni in končni postaji proge, marveč tudi na vmesnih postajah ter da upravno-poli- jem odgovoru na pozdrav dr. Kramerja odgovoril med drugim to-le: Visoka misija, ki Vam jo je odredli Nj. Vel. Vaš vzvišeni kralj, Vam daje priliko, da nadaljujete med nami svoje prejšnje delovanje, ki teži za učvrstitev odnošajev med obema bratskima narodoma. Prijateljstvo med najinimi dvemi narodi je vkoreninjeno globoko v srcih obeh ljudstev. Vi prihajate na Češkoslovaško, ko se vrše pogajanja med obema državama, ki naj se končajo s trajnimi vrednotami in s pri-rodno dopolnitvijo bratske in politične zveze. Predsednik Masaryk je nadalje pristavil, da bo treba na podoben način rešiti tudi druga kulturna in socijalna vprašanja med obema državama. Svečani avdijenci je prisostvoval češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Edvard Beneš. Po svečanem prevzemu poverilnic je predsednik Masaryk ostal eno uro v razgovoru z doktorjem Kramerjem. Pri prihodu in odhodu so bile jugoslovanskemu poslaniku izkazane vojaške časti. cijske oblasti strogo pazijo na ta vozni red in da vsak prestopek proti voznemu redu strogo kaznujejo. Prav tako mora biti na vseh avtobusih naznačeno število mest in bo treba strogo paziti, da bo na avtobusih kvečjemu toliko oseb, kolikor je zanje razpoložljivih mest. Potniki lie smejo potovati na strehi ali na stopnicah avtobusov. Vse to morajo pristojni organi strogo nadzorovati v zmislu zakonskih predpisov in naredb, da se uvede popolen red pri vožnji z motornimi vozili ter onemogočijo avtomobilske nesreče in nepotrebne človeške žrtve. Delovanje sreskega cestnega odbora v Slovenj-gradcu Proračun za I. 1931. — Načrt delovanja. Slovenjgradec, 29. januarja. Pred kratkim novo imenovani sreski cestni odbor s predsednikom g. dr. Bratkovičem, tukajšnjim županom in g. Serajnikom kot njegovim namestnikom je imel svojo sejo 20. jan. v sejni dvorani »Okr. hranilnice«. Cestnemu odboru pripada 26 občin 8 30.000 prebivalci. Glavna točka je bilo sprejetje proračuna za to leto. Stroški znašajo 1,782.488 Din in toliko dohodkov. Glavno delo bo pri banovinski cesti II. reda: Šoštanj-Zavodnja-St. Vid in podaljšanje ceste proti črni pri Prevaljah. Stroški za obnovo in preložitev ceste so proračunjeni na 2 milijona Din. Napravil se bo nov most čez Suhodolnico na banovinski cesti Slovenjgradec -Podgorje. Za pokritje primanjkljaja se bo pobiralo 50% na vse neposredne državne davke. Proračun je nabit na občinskih deskah vseh 26 občin 14 dni. 9. februarja pa je proračunska seja za ugotovitev proračuna in višine okrajnih doklad z ozirom na dospele ugovore. Cestno omrežje, ki spada pod upravo slovenjgraškega sreskega cestnega odbora, je dolgo 80 km. Sem spadajo tudi 14 km bivših okrajnih cest. Dražba gramoza za bivši cestni okraj Slovenjgradec bo 4. februrja t. 1. v Slo-venjgradcu, za šoštanjski okraj pa 9. februarja t. 1. v Velenju ob 9. uri. Sreski cestni odbor je postavil pred kratkim nove obcestne kamne in polkilometerske potrebne kamne — odrivače na cesti Slovenjgra-dec-Podgorje-Sv. Miklavž. Proračun cestnega odbora je bil predložen kot prvi kr. banski u-pravi v odobritev. Vse delo dokazuje neumor-nost našega sreskega cestnega odbora, ki bo polagal vso pažnjo za regulacijo, obnovo itd. naših cest, po katerih se vrši zelo velik promet. Potrebno je, da cestni odbor vsi krogi v njegovem težavnem delu podpirajo. Oivorirfev kmečke nadaljevalne šole na Hfllrni V času, ko naš kmet preživlja občutno gospodarsko krizo, ki je trenutno zavladala v vseh panogah našega kmečkega gospodarstva, ustanavljajo po raznih krajih naše banovine prepotrebne za ves naš živelj kmečke nadaljevalne šole. Naša sveta dolžnost je, da jih vsestransko po svojih najboljših močeh podpiramo. Veliko nalogo vrše te šole in le pravilno razumevanje istih bo rodilo željene sadove. Naš kmečki naraščaj se mora nekje strokovno izobraziti in usposobiti za bodoče svoje delo, da bo nekoč kot samostojen gospodar znal in umel izkoristiti vsa moderna sredstva, ki so danes na razpolago za povzdig in izboljšanje našega kmečkega gospodarstva. To hvale vredno nalogo vrše v polni meri kmečko nadaljevalne šole s svojim požrtvovalnim učiteljstvom ob vsestranski pažnji tako banovine kakor tudi države, kar je predpogoj za dosego predpostavljenega cilja — ublažitev gospodarske krize. Tudi občina Mirna je sledila vzgledu drugih in je ustanovila to šolo. Slavnostna otvoritev je bila preteklo nedeljo ob navzočnosti sreskega načelnika g. Friderika Logarja, strokovnih učiteljev gg. Malaseka, sreskega kmetijskega referenta in Filipiča, ki bosta poučevala na tej šoli kot strokovnjaka. Otvoritvi je prisostvoval tudi celokupni občinski odbor z županom g. Golobom na čelu, veleposestnik g. BeIowsky, učiteljstvo in mnogo občanov. Navzočih je bilo 60 učencev in učenk — lepo število, s katerim se ne more ponašati nobena slična šola v naši banovini. Slovenskim lovcem v pojasnilo Ker prihajajo na takozvano opozicijo vprašanja glede njenega stališča, pojasnjuje ta: Borba v SLD traja že nad deset let. Delen uspeh je dosegla opozicija z reorganizacijo SLD, h kateri so največ pripomogli tovariši iz bivše Štajerske. Kljub temu pa imajo naša pravila še vedno trdote in neskladnosti. Zdaj gre v glavnem za te točke: 1. Smotreno gospodarstvo. Odborniški posli naj bodo brez izjeme častni. Kjer je treba delo nagraditi, bodi nagrada primerna in javna. 2. Jasni računi o vseh fondih 8 točnim pojasnilom, kje je denar naložen in komu so se dajale podpore. Revizija blagajniških knjig naj se izvršuje po knjigovodsko izobraženih ljudeh. 3. Tisk Lovca se naj oddaja konkurenčnim potom. 4. Kopičenje lovišč v posameznih rokah in njihovo trgovsko izrabljanje se naj zabrani. 5. Sistem oficijelnih kandidatov in rezerviranih odborniških mest ter dedne pravice naj preneha. V specijalnem se suče boj. okrog tega: Obči zbor ljubljanske podružnice, ki naj bi tvorila nekak stožer SLD, je bil nepravilno sklican, ker ni bilo njeno območje nikjer naznanjeno do izvršenega zbora. Lovci iz okrajev Vrhnika, Kamnik, Novo mesto, Krško, Brežice so bili mnenja, da gre le za ljubljanske lovce in se zato zhorji niso udeležili. Tako so prišli po krivdi vodilnih krogov ob glavno pravico vsakega člana, namreč ob volilno. Občni zbor je bil tudi sklican na delavnik zvečer, ne pa na nedeljo ali praznik, da bi bila omogočena udeležba lovcem izven Ljubljane. Kajti za hotel ali avto nima vsakdo denarja. Vrhutega so izginile pri volitvi tri prazno oddane glasovnice. Najmanj kar se more zahtevati pa je sigurnost čistih volitev. Društvo bi moralo samo krivce izključiti. Z »grobokopi« in »rezerviranimi odborniški-mi mesti« je dosegel g. dr. Lovrenčič, da se opozicija nadaljnih volitev ni udeležila in da so se ji za glavno skupščino usta zamašila, ker nima nobenega delegata. Zato zahteva opozicija, ki dobro ve, da je po srcu večina slovenskih lovcev v njenem taboru, zadoščenje in razveljavljenje volitev ljubljanske podružnice. Če se ji ne ustreže, je trdno odločena, da si ustanovi lastno društvo, dasi si je v svesti velikih posledic. Kajti če je sedanjemu vodstvu več za osebe kot za dobrobit lovstva, se ne sme zahtevati od opozicije vedno novih žrtev. O plodnosti ali neplodnosti opozicije pa pričajo najbolj dela posameznih njenih Članov. — Dr. Franc Lokar. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 31. januarja: »Trije vaški svetniki«. lav. Nedelja 1. februarja ob 15. uri: »Princezka in pastirček«. Izven. — Ob 20. uri »Gospa ministrica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Sobota, 31. januarja: Zaprto. Nedelja, 1. februarja ob 15. uri: »La Mascotte«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: »Tosoat. Gostuje ruski baritonist g. Boris Popov. Ljudska predstava po znižanih cenah. laven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 31. januarja ob 20. uri: »Ljubimec«. Ab. B. Premijera. Nedelja, 1. februarja ob 15. url: »Odgodena noč«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Grof Lukseti burški«. Znižane cene. Hadio Ljubljana, sobota, 81. januarja: 12.45 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne veati. 13.00 Ča«, plo6če. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (okolica slovenskega Lurda). Radio orkester. 19.30 Ga. Orlhabei': Angleščina. 20.00 Filozofija evangelijev (univ. prof. dr. Veber). 20.30 Ohcetaa godba Magistrov izpoo Smare gore; koipleti (g. Bučar); šlagerjl na ploščah. 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Plesna glasba: Hawai-jazz. Ljubljana, nedelja, 1. februarja: 9.00 Jože Okorn: O čebelarstvu. 9.80 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in dnevne vesti. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kmetska žena in stroj v gospodarstvu in gospodinjstvu. . 15.30 Plošče. 16.00 Humoristično čtivo. 16.30 Hairmomika-soilo, g. Kokalj 17.00 Ljudska igra »Užifckarji« (Ljudski oder). 20.00 Samospevi ge. Lovšetove. 20.45 Citre-solo, g. Mezgolits. 21.30 Radio orkester. 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Hawai jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan-' Zagreb, sobota, 31. jauuarja: 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Beograd (opera). Zagreb, nedelja, 1. februarja: 9.00 Preno« tekem iz Bohinja. 13.30 Mednarodne smučarske tekme v Bohinju. 17.00 Komorna glasba. 20.80 Večerna gilasba. 21.50 Novice, sneg in vreme. 22.00 Radio orkester. Beograd, sobota. 31. januarja: 11.25 Plošče. 12.35 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Novi Sad: Koncert. 22.20 Poročila. Komenda Avtobus. Kakor je že znano, je prešel mestni avtobus, ki oskrbuje promet med Ljubljano in Kranjem preko Mengša na drugo, privatno podjetje. Lastnika prosimo, da poskrbi, da bo zveza s Kranjskim vlakom točna, kakor smo je bili vajeni prej. Neprijetno je, če morajo v mrazu ljudje čakati, zraven pa še ugibati, ali bo — ali ga ne bo. Želimo tudi, da se vozni red, ki jo veljal doslej, ne izpreminja. Pomagajte! V Podboršfu v hiši št. 3J prebiva tričlanska družina, ki trpi veliko revščino. Družinski oče je živčno bolan, njegov mali sinček je slaboumen, le žena je še nekako pri moči. vendar pa brez vsakega zaslužka. Občina sieer prispeva 6 Din dnevno, a kako naj bo s to pižlo podporo tem revežem pomagano. Slaro, ponošeno obleko ali prgišče živeža bi marsikdo lahko odstopil. Podmladek Rdečega križa na tukajšnji šoli je že pokrenil tozadevno akcijo. Ouida: Kneginja Zurova 46 Vera je bila v zadregi. Ni vedela, če je smela poslušati, da ji to govori. Vendar pa je odgovorila tiho, tako tiho, da so bile njene besede jedva slišne: »Kako ste vedeli, da sem tu?« Nasmehnil se je. »Bil sem predpoldne v Ischlu in rad bi vam bil zapel podoknico, toda nisem tega napravit, da bi gospa Jeanne ne mislila, da njej pojem. Slišal sem, da odpotujete v Rusijo.« »Da — v treh dneh —- < Zdaj pa je Corrčzu usahnila beseda. Stresel se je, Kakor da ga je obvel ruski mraz. Nato je pokleknil z eno nogo pred njo. >Jaz ^ sem samo pevec,« je mrmral, »stojim nizko pod vami, kar pa svet o meni slabega govori, je večji del neresnično. Nič takega nisem napravil, kar bi bilo nečastno zame in bi me moglo pred vami ponižati. Zatorej dovolite, da vas obožujem, da sem vaš suženj, kneginja Vera. Ah, da, vaš suženj — in ča bi kdaj koga potrebovali — recimo maščevalca « Sklonil je glavo do roba njenega krila in ga poljubil, nato je vstal, jo še enkrat objel z dolgim, presunljivim pogledom ter odhitel, ostavljajoč Vero v zanosu obupa in sreče. Deset minut pozneje ja začula glasova svojih prijateljev ter se jim pridružila. »Kje pa tičite, draga Vera?« je vzkliknila gospa Jeanne, ki je s svojimi kratkimi čevlji in kričečo obleko privabila krdelo štajerskih otrok, zijajočih vanjo odprtih ust. »Bili smo dolgo časa na reki in silno sem lačna. Kdo vam je pa dal to modro cvetlico? Ali raste v cerkvi?« Neki sivolas diplomat, stoječ poleg nje, je nataknil monokel na oko. »To je v resnici silno redka cvetlica, gospa,« je rekel. »Je to feniks med cvetlicami in cvete samo na strmih pobočjh Gitschtala. In če bi se ne bal zamere, bi vas vprašal: Kdo vam je dal to dragoceno cvetlico?« »Pa je v resnici iz Gitschtala. Neki ministrant mi jo je prinesel v cerkev,« je odgovorila Vera zardevajoč. Markiza jo je ošinila z naglim pogledom. »Cvetlico ji je poslal ali dal Corrfeze in nihče drugi. Stavim glavo, da ni še odpotoval v Haag.« Vera je stala pred cerkvenimi vrati v misli zatopljena, držeč v rokah šopek. »Krasno bitje,« je rekel stari diplomat markizi. Markiza mu je takoj pritrdila. »Vendar pa,« je pristavila, »je lepa kakor kakšna umetnina. -Za raznovrstno reči se človek navdušuje. Nekateri so vsi iz sebe zaradi porcelanastega kipa, zaradi čipke, obleke — zaradi marmornatega kipa nikoli. Pogledaš ga in rečeš: ,Lep je,‘ in greš mimo.« »Ne vselej,« je izjavil diplomat, ki je pozabil na svojo diplomacijo. »Mislim, da če bi človek dobil najmanjšo pobudo, bi se rad ustavil.« »Toda to se nikoli ne zgodi. Kakor sem vam rekla, ona je takšen kip.« »Srečen človek ta Zurovk Markiza se je zavrtela na srebrnem podplatu svojega čevlja. »Ah,« se je pošalila, »ne imenujte njegove sreče, saj veste, da se noben človek ne more prištevati k srečnikom pred smrtjo.« Naslednjega dne je prispel v IschI Zurov, da popelje kneginjo in svojo prijateljico markizo v Rusijo. »Vera,« je rekel, ko je stal po obedu sam z ženo, »slišal sem, da je pevec Corr&ze vaš prijatelj. Ali je to res?« Vera je dvignila oči. »Poznam ga, da!« je rekla. »Kdo pa vam je to povedal?« »O,« je dejal, »če ves svet o tem govori. Pa naj bo!« je nadaljeval navidezno ravnodušno, »pišite mu, naj pride v Rusijo v Svir. Ponudite mu petsto rubljev več kakor mu dajejo v Petrogradu.«. Vera ga je presenečeno pogledala. »Ali ni bolje.« je rekla, »da naročite svojemu tajniku, naj mu piše? Sicer pa, če se ne motim, mi je povedal, da poje za denar samo v javnih gledališčih, kot gost pa ne jemlje denarja.« Zurov jo je opazoval z napol priprtihii očmi m so je zasmejal. »Smešno! Bil bi konec sveta, če bi človek ne mogel za denar najeti umetnika. Ce se taki ljudje puste prositi, tedaj delajo tako, samo da več dobe. Le pišite mu vi sami, ponudite mu, kolikor hoče, samo da pride v Svir.« »Zakaj bi ne naročili svojemu tajnika, naj mu piše?« Zurov je nagubančil čelo. »Rekel sem vam, gospa, da mu pišite, ali to ne zadostuje?« Vstala je, se mu priklonila in sedla k mizi. Pisala je takole: Poučen dogodek iz vinorodnih krajev Iz Slovenskih goric, januarja. Te dni sem bil priča temu-le prizoru: Pride k gostilničarju kmet vinogradnik in ga prosi, naj mu odkupi nekaj vina, češ, ravno toliko ga ima odvišnega preko domače potrebe in bi ga rad čim preje spravil iz kleti, da se reši vedne skrbi za »ponež«. Gostilničar se brani na moč: »Vaš vinograd je v slabši nizki legi, vino ni sortirano, imate mešanico v kleti, takega vina •e vsak izogiblje. Glejte, dober sadjevec w plačuje iz kleti po 8 Din za liter, slabega vina niti za to ceno kupci ne marajo.« Tako gostilničar, ki prodaja liter novega vina po 12 Din, boljšega po 14 in starino po 20 Din, in to na deželi. Pa se odreže kmetič ponudnik: >Ja vraga, 2 in pol Din pa mi vendar lahko daste M liter!« »Niti tega vam ne morem dati, pa če ravno čete, no pa naj bo v imenu božjem — 2 Din pa vam dam za ljter» — ga za-rrne gostilničar. >Pa naj bo, raje ko da bi ga doma spili, nekaj moram imeti za delavce,« pravi kmet in kupčija je bila sklenjena. Iz tega pa se učimo to-le: Proč z vinsko trto iz slabih in nizkih leg in nadomestimo jo s sadeži odbranih vrst sadnega drevja, posebno z jablano. Le prvovrstne •olnčne lege naj ohranijo vinograde izbranih sort vinske trte. Vina izborne kakovosti bodo vedno iskana in dobro plačana, slabe vinske kvalitete padajo pod cene dobrega sadjevca. In po 8 in 4 Din, Jozneje celo po 5 do 6 Din. To govori isno: Vinoreja se umika strokovni sadje-reji, ki je bodočnost Slovenskih goric in morda banovine sploh. Č. — Stoletnica dona Hibe Pavlinovi?*. V Dubrovniku bo proslavili e predavanji 100-ietnieo rojs-tva doma Mihe Pavlinovima, ki «1 j« stek«! velike zasluge za napredete Dalmacije. — Američanka med našimi kmeti. Glavni direktor za socijalno medicinsko delo v New-yorku miss WeUs se je mudila te dni v Beogradu. V Jugoslavijo je prišla iz Francoske preko Grške. V Beogradu sl Je ogledala razne ■•vode, nato pa odpotovala v Banjane v ta-njavskem srezu, kjer se Je zelo zanimala ca našega seljaka. — Velik napredek jušne Srbije. Po 6. januarju ]• posebno napredovala Vardarska banovina. V preteklem letu Je dobila 8 velike nove vodovode ln 50 novih vodnjakov. Obledele obleke barva r različnih barvah ln plisira tovarna Job. Reich. <602 — Volna, bombaš, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 — Nenadno naraščanj« Save. I« Nove Gradi-ike poročajo, da je Sava na nekaterih roe«tih narasla. DoeleJ pa »e ni nevarnosti za popki ve. Jz, Dravske banovine Celic • Ustanovitev Sokola v Veliki PireSici. Agilni do zavedni Pire&ičani bodo končno tudi ustanovili Sokola. V soboto 7. februarja ob 20. se wr6i v narodni Sodi v Veliki Pire&ici ustanovni občni zbor. Dolžnost vsakega zavednega Jugo-tfovana, ki mu je na srcu blagor domovine, je, da se tega zbora udeleži to pristopi k diru&tvu. Vabimo vsa bratska sosedina društva k obilni udeležbi. Zdravo! — Popravljalni odbor. • Brezmotorno letalo celjskega aerokluba. V zadnjem času celjski aeroklub razveseljivo živahno deduje. Največji uepeh pa j« brezmotar-no letalo, ki ga je klub zgradil. Dela je lzvrS.il znani strokovnjak g. Ropaš. Z nastopam bolj-ftega e© bodo vr&ile 8 tein letalom vale, na kar ie sedaj opozarjamo Javnost. • Občni »bor Gasilnega društva v Celju se virši nocoj ob 1930 v Gasilskem domu. Na tem ofbSnom zboru se bo končno sklepalo o sprejemu kroja ln službenih znakov, kakor jih predpisuje Gasilska zveza. • Predavanje dr. Tume v Celju. Nocoj ob JO-30 predava v dvorani Delavske zbornice v Vrva-rriki ulici znani ljubljanski alpinist gosp-dr. Turna Henrik o turizmu in o Alpah. Predavanje spremljajo Številne »kioptifine slike. Planinci se posebej opozarjajo na to predavanje. • Nocoj vsi na ples trgovskih nameščencev v veliki dvorani Celjskega doma. Pričetek ob 20. Igra Merkurjev jazz H Ljubljane. Obleka promenadna. • Strelski večeri celjske strelske družine se aopet redno vršijo ob petkih ob 20. na kegljišču v Celjskem domu. • Smrtna kosa. V javni bolnici je 29. t. m. umni lSletni Jurjevec Jože, sin delavca iz Vrbja uri Žalcu. Podlegel je legarju. ki se v zadnjem fosu precej Siri po celjska okolici. • Nezgode. 721Mna ga. Stefani Marija, mati ;nž. g. Štefanija Je na poledeneli cesti padla ln d »lomila desno nogo. — lSletni krojaški pomočnik ftpan Martin je padel na cesti v Gaber-Hi in si zlomid levo reko. — Baletnemu delavcu 7,idamu Francu iz Zekovca pri Mozirju je pri feJu padel velik Mori na desno nogo ln mu )n alomil. Vsi se zdravijo v celjski javni bolnici. • Najdbe. Na dvorišču gostilne Kus na Glavnem trgu se je našla čma Zenska ročna torbica 'r. usnja z vsebino 10-dinarskega bankovca. — "•red mestno elektrarno se je našel čin ženski >as iz ovčje kožuhovine. — V Prešernovi ulici *e je našel 10-dinnr«ki bankovec. d Vsem, ki se naroče na »Jugoslovana« > 1. februarjem, dopoSljemo brezplačno vse dosedaj uišle podlistke romana >Pot nazaj«. d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine it. 8. z dne 80. januarja 1981. ima sledečo vsebino: Zakon o zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob in o zobotehnl-kih. — Zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili.— Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki Jiih bodo pobirale razne občine v letu 1981. — Osebne lspreinembe v «taležu državnih ln banovinskih uslužbencev Dravske banovine. — Bazne objave iz »Službenih novim«. d Nova slovenska zdravnica. Včeraj je končala svoje medicinske Študije in bo danes opoldne promovirana doktorjem vsega zdravilstva na univerzi v Gradcu gdč. Božena Zajčeva iz znane ugledne primorske družine Zajčev« v Ljubljani. Mladi, talentirani zdravnici, ki je študije dovršila z odličnim uspehom, iskreno čestitamo I d Premestitve prometnih uradnikov. Po potrebi službe je bil premeščen g. Alojzij Herman, uradnik II/8 i kolodvora v Zalogu na kolodvor v Ljubljani; na svojo prošnjo pa je bil premeščen g. Ivan Majdič, administrativni uradnik Iz kolodvora v Subotici h kolodvoru v Kranj. d Redni občni zbor Zveze šoferjev Dravske banovine bo 5. februarja t. 1. ob 19. uri v gostilni Novak, Rimska cesta 19. Dolžnost članov Je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. d XXIII. redni občni zbor JAD »Triglava« v Ljubljani bo 5. februarja 1931. ob 20. v pro-trorih ZKD Kazina II. Dnevni red običajen. Udeležba za Člane obvezna, starešine iskreno vabljeni! Odbor. Odvetnik dr. Fran Novak preseli svojo pisarno s 1. februarjem 1931 iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici St. 3 v nove prostore, Dunajska cesta St. la-n. Palača Ljubljanske Kreditne banke. d Kmet. podruinica v Tacnu obhaja 251etnico svojega obstoja in bo proslavila ta jubilej z izredno veselico v vseh prostorih gostilne Košir v Tacnu v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. z zanimivim sporedom in sicer: 1) govor delegata Kmetske družbe iz Ljubljane; 2) Razdelitev častnih diplom; 8) Veselica (petje, godba, srečolov, šaljiva pošta, maškerada, ples v maskah itd.) Začetek ob 15. uri. Že sam spored mora vsakega prijatelja kmetijskega stanu privabiti k tej prireditvi, kjer bo poleg zabave preskrbljeno v vsakem oziru za telesni blagor. 527 d Devet vagonov pokvarjenega vina. Iz inozemstva Je dospelo pred dnevi na ljubljansko železniško postajo 9 vagonov vina. Ko so ga analizirali, »o ugotovili, da ne odgovarja odred- bam zakona o virau in so t>4aU «in in neznanokam pobegnil. S. Alojzij, zidar, rojen 1905. v Noršencih, je izvršil tatvino v državni boljševaluici v Glini. S. je bil pred tremi meseci odpuščen iz kaznilnice v Stari Gradiška. G. Josip, rojen 1901 v Ladji, občina Medvode, je prevari! zasebnico Beršič Frančiško iz Vir-mož za 200 Din gotovine in obleko v skupni vrednosti 400 Din. H. Josip, rojen 1902 v Pricerkvi, občina Struge pri Kočevju, je ukradel iz stanovanja Hrovata Lovrenca v Kalu št. 19, pri Novem mestu več kosov obleke, perila in nekaj gotovine. Skupna škoda znaša 625 Din. Z. Viktor-, rojen 1898 v Ljubljani, je ogulju-fal zasebnico Alojzijo Scbiffko v Čakovcu za 450 Din. Orožniška postaja Maribor poroča, da je bilo vlomljeno v trgovino Rižnika Ludvika v Počehovi št. 246 ter ukradeno raznovrstno blago. Skupna škoda znaša 23.114 Din. Iz odklenjenega stanovanja trgovca Jagodica Josipa na Bregu pri Celju so neznani storilci ukradiM več kosov srebrnega pri-borja v skupni vrednosti 3400 Din. V hotelu > Korotan« v Dravogradu je bilo ukradeno natakarici Dolinarjevi iz zaklenjenega predala 470 Din gotovine, 8 avstr. Šilingov, več sto komadov cigaret in več drobnarij, hotelirju Šušteršiču iz kegljišča na dvorišču dva namizna prta in več ženskih srajc. Skupna škoda »naša 1029 Din. Zagorje Toplo solncc zadnjih dni je že poklicalo na dan prve oznanjevalce pomladi; po pobočju Malovrha in Vinskega griča nabirajo otroci pridno trobentice, teloh in osamljene vijolice. Remarque-ov roman »Pot nazaj«, ki še ni izšel v nobeni knjigi in ki prekaša po svoji vsebini roman »Na zapadu nič novega«, je pričel izhajali preteklo nedeljo v »Jugoslovanu«. Občinstvo opozarjamo na novi Remarqueov roman, v katerem pisec živo slika življenje onih mladih ljudi, ki so bili iztrgani iz šolskih klopi ter vrženi v strelske jarke, kjer so postali prezgodaj možje in ne najdejo po končani vojni več poti nazaj v svoje poklice... Da ustreže uprava »Jugoslovana« vsem, se je odločilo, da bo poslala vsem novim naročnikom, ki si naročijo ^Jugoslovana« s 1. februarjem, vse do tedaj izšle podlistke »Pot nazaj« brezplačno. v Slovenskih goricah skušali pomiriti in so ju naposled tudi razdvojili, a je bilo že prepozno. Šegula Je prizadejal Čehu take rane po glavi in drugod, da je kmalu izkrvavel in umrl. O dogodku obveščeni orožniki so takoj pričeli iskati ubijalca, ki je po zločinu pobegnil in so ga v četrtek tudi zares izsledili, aretirali in odvedli v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Istega dne je v Sakovšak odšla tudi uradna komisija, ki je ugotovila vse podrobnosti in izvršila obdukcijo ubitega Leopolda Čeha. se nahaja malo jezero, a krog in krog je na-gromadeno blato. Tu se cepijo razne poti proti zahodu, kamor pa je pot mogoča le onim, ki so dobro opremljeni za jamsko raziskovanje. V tej dvorani se čuje močno bučanje vode in slapov, ki so na drugi strani proti zahodu. V jami sami je prijetno toplo, sicer pa je zrak zaduhel. Razumljivo je, da brez luči ni mo-g 'če v jamo. Če blato prej ali slej ne bo zasulo vhoda, bi bilo na vsak način potrebno, da bi si društvo za raziskovanje kraških jam ogledalo tudi to jamo, ki je zelo zanimiva. Potreba bi bila, da se ta jama čim preje preišče. Novi usad je za v s Logatec velika senzacija in vsi govore le o njem. Gledalcev prihaja mnogo, toda v jamo se boje, kar je popolnoma razumljivo, kajti v take jame je treba z veliko opreznostjo Kranj Občni zbor »Narodne čitalnice« i> Kranju. V torek 27. januarja se je vršil v knjižnični dvorani Narodnega doma 69. redni občni zbor »Narodne čitalnice«, društva, ki šteje v Kranju nad 350 članov. Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Stanko Sajovic, ki je povdarjal, da se je storilo, kar se je pač moglo v dobi enega leta. Pri tem je bilo mnogo ovir in skrbi. Velika je bila materijalna skrb, zlasti kvote 50.000 Din za amortizacijo dolga Narodnega doma. Nato je bil izvoljen tale odbor: Albert Rooss, Slavec, Klavora, Ažman, Terčon. Luksa, Adamič; namestniki May R., Vran in Figar. Knjižničar: Jereb, namestnik Horvat, revizorji: Pirc, Cvar, Plahuta; zastavonoša Tomažič. V vseh prostorih Narodnega doma bo v nedeljo 1. februarja velik gasilski ples združen s IV. vinskim sejmom. — Lastnikom avtomobilov in motorjev. Nove evidenčne tablice so že prispele in sc dobijo do 2. februarja proti takojšnjemu plačilu v uradu sreskega načelstva. Obenem je treba oddati spričevalo o preizkušnji motornega vozila in potrdilo o plačanem državnem davku. Še o kuluku. Vsi moški od 18. do 55. leta (dijaki od 24. leta), tudi oni, ki ne plačujejo nobenega neposrednega davka, naj se javijo radi kuluka najkasneje danes 31. januarja v občinski pisarni. Špitalič pri Konjicah V nedeljo 1. februarja t. 1. bo v Špitaliču občni zbor in ustanovitev sokolske čete. — Na Svečnico pa bo ob 11. uri v novi šoli občni zbor Živinorejskega selekc. društva Špitalič. Pri tej priliki bodo predavali kmet. strokovnjaki gg. inšpektor ing. Josip Zidanšek, ref. Martin Zupanc in Fran Goričan. — Živinorejci iz sosednjih občin vabljeni 1 Slovenjgradec Sejmski pretep. Pri naših ljudeh je navada, da po semnju vedno popivajo. Tako je nastal na sejmski dan v pijanosti pretep, ki je imel krvave posledice. Z nožem jo je skupil kmetski sin Š. iz Vrh in obležal v krvi na cesti. Sunil ga je s krivcem kmetski sin Hajtnik Fr. iz Gmajne pri Slovenjgradcu. Vzroki zopet pijanost. Hripu se je zanesla tudi v naš kraj. V rodbini R. so oboleli na hripi vsi člani. Tudi v okoliških vaseh je v mnogih hišah ostal zdrav samo gospodar. Hvala Bogu, da je hripa le lažjega značaja, vendar pa je potrebna velika previdnost. Pošta v Mislinja bo s 1. februarja t. 1. dobila lepe prostore na kolodvoru, kajti dosedanji za£asni prostori niso odgovarjali poštnemu uradu in tako se je uresničila dolgoletna želja vseh Mislinjčanov. Mesarji znižali cene. Končno so se naši mesarji vendar odločili za znižanje mesnih cen in s 26. t. m. pa oddajajo meso po 16 Din (prej po 18 Din) za 1 kg. Seja VZS Beograd, 30. Januarja. AA. Danes je bila 06 16. do 19. ure seja vrhovnega zakonodajnega sveta. Razpravljali so o zakonskem načrtu o javni zaščiti javnega podmladka. O zakonskem načrtu je bila načelna razprava končana, nakar so prešli v podrobno proučitev. Seji so prisostvovali g. Mihajlo Jovanovič, referent za soci- Salno politiko in narodno zdravje, dr. Andrija itampar, generalni inšpektor Istega ministrstva, dr. Ambrožič, prof. univerze, Josip Kast-ner, inšpektor ministrstva pravde iri dr. Fran Prihodnja seja bo jutri 31. t. m. ob 16. uri t Goršič, referent notranjega ministrstva, tem-le dnevnim redom: 1. nadaljevanje razprave o zakonskem načrtu o javni zaščiti javnega podmladka, 2. zakonski osnutek o glavnem prosvetnem svetu in 3. zakon o gledališčih. Seja glavnega zadružnega saveza Zagreb, 30. januarja, k. Pod predsedstvom ministra na razpoloženju dr. Antona Korošca se Je vršila plenarna seja Glavnega zadružnega saveza, katere so se udeležili zastopniki iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva. Splita in Zagreba. Razpravljali so o načrtu novega zadružnega zakona. Razprava je bila zelo živahna. Na seji je bila sprejeta resolucija, ki obsega te-le točke: 1. potrebno je, da se Izda enoten zadružni zakon v tem smislu, da se ob-drže osnove zadružnega načela in svobode, ka kor velja po vsem svetu. To je neobhodno potrebno za bodoči razvoj vsega našega zadružništva. 2. Kot edina osnova dobrega zadružnega zakona bi se moral sprejeti načrt glavnega zadružnega saveza. 3. Energično je treba odbiti in odkloniti kot škodljive za vse naše socijalno in gospodarsko življenje težnje posameznih nezadrugarskih krogov, ki hočejo svobodno zadružništvo predstaviti na drugačen na-Cin in ogražati osnovna načela pravnega reda v naši državi. 4. Dosedanji razvoj zadružništva v vseh delih naše kraljevine in doseženi uspehi dokazujejo, da edino zadružništvo lahko reši težki problem gospodarske krize ln uredi družabne odnošaje. Zato je glavni zadružni savez sklenil, da o vsem tem poroča kraljevski vladi in jo naprosi, naj ne dopusti, da bi se to važno vprašanje rešilo mimo in proti volji navadnega zadružništva, ki je s svojim dosedanjim delovanjem služilo v čast naši državi. Šmartno pri Litiji Cena svinjam so znatno padle Se pred dobrim tednom smo dajali za kg žive teže 10-50, sedaj pa že dobiš po 7 Din za kg. Kmetje zelo tarnajo in so v skrbeh, kaj bo. Izpred sodišča. 29 t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Litiji razprava proti 20-letnemu Bogomiru G. iz Štange radi javnega nasilja, ki ga je izvršil, ko je hotel nastopiti 3 dnevno kazen v pijanosti nad jetničarjem M. Juvanom v Litiji. Obsojen je na 20 dni zapora, povrnitev vrča sodni upravi, ki ga je razbil in prepovedali so mu obiskovanje gostiln za dobo 1 leta. lo je prvi obsojenec pri nas s to kaznijo po novem kazenskem postopku. Prekritje strehe in zvonika. Na pokopališki cerkvici se nanovo prekriva te dni streha in zvonik. Stari Skrilj bodo odstranili. Dela izvršuje litijska kleparska tvrdka M. Kajtna. V znamenju časa. Vsa tukajšnja društva so letos sklenila, da ne prirede nobene predpustne zabave, kakor je bil to običaj prejšnja leta. Bled »KINO BLED« predvaja danes v soboto 31. t. m. ob 8. uri zvečer in jutri v nedeljo 1. febr. ob 4. uri pop. ter ob 8. uri zvečer filmsko dramo »DIKTATOR« (General don Manuelo). Glavni ulogi Mary Astor in Gilbert Roland. K obilni udeležbi se priporoča »KINO BLED«. 530 Koliko se je pojedlo in popilo na Bledu. Iz proračuna blejske občine je razvidno, koliko je pojedel v preteklem letu domač, kakor tudi tuj želodec. Bled šteje okoli 2000 prebivalcev in je imel lansko leto skoraj 20.000 tujskih gostov, ki so pojedli z domačini vred 338 volov, 634 telet, 115 prašičev, 38 drohnic in okoli 15.000 kg raznovrstnega uvoženega mesa, v obliki klobas, hrenovk itd. Razumljivo je, da pri tem ni všteta doma zaklana goveja živina, prašiči, kozliči, zajci, in vsakovrstna perutnina. Jasno je, da je bil pri toliki množini zaužitega mesa blejski želodec tudi zelo žejen, kar nam priča naslednja statistika. Leta 1930 se je v blejskih hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah in raznih točilnicah za vino in pivo potočilo in spilo 1277'38 hi najraznovrstnejšega vina in 650 hi vinskega moštva, 1520'09 hi piva, 840'60 hi žganja, 958'25 hi ruma, konjaka in likerja; finega vina 1098 1 Prodalo te je tudi 1698 steklenic šampanjca. Zborovanje radovljiškega učiteljskega društva UJU. Radovljiško učiteljsko društvo bo zborovalo 7. februarja t. 1. ob 10. uri v osnovni šoli na Jesenicah. Športna reduta. V nedeljo 1. februarja zvečei bo v vseh prostorih novega Sokolskega doma Športni klub Bled priredil športno reduto z bo gatim in pestrim sporedom. Kanalizacija Bleda. Pred kratkim se je pri čelo s kanalizacijskimi deli. Delavci pridno kopljejo in polagajo betonske cevi. Do sedaj so prekopali Grajsko cesto do hotela Trohe in Ce dalje mimo hotela Jekler ter Prešernovo cesto. Glavna kanalizacijska cev, ki bo peljala od jezerske kopeli, hotela Union in Toplic do Jezer niče mora biti dogotovljena do 25. marca. Stranski deli kanalizacije, ki je projektirana po načrtu od Ferderberjeve vile na Cankarjevi cesti ter vile Antonije na Grajski cesti in hotela Trohe, Cerkvene ulice ter dalje ostale ceste \ Zugoricah in fcelečah ter potok pod Blejskim domom mora hiti dogotovljen do 1. junija. Več luči. Ker je cesta Aleksandrovega letali-fča radi zidave kavarne »Kaeine« in podaljška »Park hotela« zaprta, se vrši ves promet, ki teži iz Želeč in z Mlinega v Grad po cesti, ki pelje za hotelom. Ta cesta je radi velikega prometa v silno slabem stanju ter so nočni pasanti radi teme v nevarnosti, da ne padejo v jarek, ki je ob tej cesti. Odločujoče činitelje naprošamo, da bi na omenjenem mestu oskrbeli nad vse potrebno razsvetljavo. V notranjosti logaškega požiralnika Naš dopisnik s pogumnimi logaškimi fanti v usadu ffldvolehnična vpraSau/o mod Jugo* slavi*o in ‘Romunijo Speri ji Beograd* poročajo: Zastopnik ministra lunanjih tadev dr. K. Kumanudi jo imenoval v delegaciji za pogajanja o hi-drotehničnih vprašanjih z delegacijo kraljevine Romunije za šefa delegacije Dušana Pantiča, šefa prometne sekcije ministrstva zunanjih zadev, za eksperte pa Milana Nešiča, predsednika beograjske občine, inž. Nikola Mirkova, inšpektorja ministrstva za gradnje, dr. Bogoljuba Gazibanča, šefa finančnega oddelka beograjske občine. Pogajanja naše delegacije z delegacijo kraljevine Romunije so prav za prav nadaljevanje pogajanj v mesecih maju m avgustu lanskega leta. Ta pogajanja se začno 1. fobruarja v Bukarešti. Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom Gerasimovča, načelnika konzularno-ffospodarskega oddelka ministrstva zun -niih zadev, konferenca, ki se je je udeležil a Milan Jovanovič, načelnik oddelka za pomorski in rečni promet. Na tej konfe- renci so pretresali vsa vprašanja, ki pridejo na dnevni red pri pogajanjih v Bukarešti. Delegati so dobiil točna navodila, kakšno stališče naj zavzamejo pri teh pogajanjih. Na tej konferenci bodo definitivno rešena sporna vprašanja med našo kraljevino in kraljevino Romunijo. V to svrho se morajo skleniti tele konvencije: 1. konvencija o režimu vod; 2. konvencija o plovbi na Begerju; 3. pogodba o izvajanju policijskega nadzorstva nad plovbo na djebarskem sektorju Donave; 4. pogodba o izvedbi hidrotehničnih del v obmejnih sektorjih Donave; 5. konvencija o reguliranju dolgov starih vodnih zadrug, ki so jih presekale nove meje med Jugoslavijo in Romunijo. Naša delegacija odpotuje danes 30. t. m. v Bukarešto s polno vero, da bo uspešno opravila svoje delo. Gospodarske vesti X JuKoslovansko-madjarska trgovinska zbor-niea. Na ustanovni skupščini Jugoslovansko -madjarske trgovinske zbornice, ki se je vrSila v prostorih peštanskega Lloyda 24. t. ni., je >il izvoljen za predsednika Tibor Kallay, bival inančni minister, za izvršilnega ravnatelja dr. Bernard Pavlinovi«, jugoslovanski generalni konzul, za direktorja v Beogradu Geza Silagy, zastopnik niadjarskega ministrstva za trgovino. Ob tej priliki je imel šef zavoda za pospeševanje zunanja trgovine Tomičlč v nemščini in madjarščini govor, v katerem je naglasil važ-nost gospodarskih zvez med Madjarsko m Ju-goslavijo. O istem predmetu je govoril tudi T Naša!* vina t Sviei in Nizozemski. Privilegirano izvozniško društvo je vzelo v najem v fiekem skladišču v Buchsu v Švici večji pro-Itor za shrambo vina. Shranjenih Je tam že 1000 hi Jugoslovanskega vina. Na ta način bodo švicarski uvozniki vin lahko kupovali manjše količine kar v Buchsu, medtem ko bo mi trgovce ki bodo hoteli uvoziti večjo kol čino, služilo vino v Buchsu kot vzorec. Privilegirano izvozniško društvo je skupno z jugoslovansko-nizozemsko trgovinsko zbornico priredilo na Nizozemskem dve razstavi vina. Nizozemski uvozniki vina se zelo zanimajo za jugoslovanska vina. Ena od največjih uvozmskih tvrdk je naročila vagon vina; zanimanje vlada posebno za črno dalmatinsko vino. ..... X NaS iivoz sadja v letu 1930. Po podatkih generalne direkcije carin je naša država izvozila v inozemstvo svežega sadja pakovanega v pošiljkah do 5 kg le neznatne količine. Edino sliv smo na ta način izvozih 7-8 milij. kg v vrednosti 2117 milij. dinarjev Vagonskih pošiljk pa smo izvozili: grozdja 39 milij. kg za 1127 milij. dinarjev, jabolk 85-1 mili], kg za 183-7 milij. dinarjev, hrušk 171.154 kg za 884.960 dinarjev, marelic 2070 kg za 5720 dinarjev, višenj 60.991 kg za 254.298 dinarjev, češenj 332.730 kg za 107 milij. dinarjev, sliv 23-6 milij. kg za 45 87 milij. dinarjev, orehov 4,315.356 kg za 23-5 milij. dinarjev, is m ____# _______ malin 14.787 kg za 1M.88T dinarjev ribezlja 3772 kg ta 27.600 dinarjev, jagod 37.590 kg za 300-o.K) dinariev, oliv 3140 kg za 80.190 dinarjev, ostalega sadja 229.709 kg za 521.658 dinarjev. X Selektorji na račun reparacij. Naša država je ua račun reparacij naročila v Nemčiji par sto komadov selektorjev, ki se bodo razdelili med posamezne banovine. Prva pošiljka selektorjev, ki je dospela, vsebuje 38 komadov, razdelitev se bo izvršila v prihodnjih dneh. X Zasebni Žigi na cementiranih sodih. Uo-;pod minister trgovine in industrije je s pravilnikom z dne 19. decembra 1928 odredil, da se cementirani sodi ne smejo opremljati s privatnimi žigi lastnikov na istem dnu, kjer se nahaja uradni žig. To je bilo za vinotržce, izdelovalce oeta in druga podjetja, ki se poslužujejo cementiranih sodov, zelo neprijetno, ker iiui ie dalo mnogo nepotrebnega dola in povzročalo dosti neprilik. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani obvešča vse prizadete, da je na svojo tozadevno v novembru leta 1930 predloženo vlogo prejelo odločbo, da je gospod minister vpošteval upravičene zelje ter spremenil dotično določilo tako, da se bodo odslej tudi zasebni žigi lahko stavljali na ono dno soda, kjer se nahaja odprtina za iztakanje in sicer v obliki elipse ali krogu pod uradni žig. Dotično spremenjeno določilo je objavljeno v prilogi III. k »Službenim novinam« štev. 11 z dne 16. januarja 1931. X Višina nemških reparacij»kih dajatev. Na račun reparacij in stroškov okupacije je plačala Nemčija antantnim državam do i5. decem-bra 1. 1. skupno vsega 19.711 milij. mark. Inte resantno je, da je za časa francosko-nemške vojne leta 1870/71 plačala Francija Nemčiji $000 milij. mark in je to vsoto na brzo roko likvidirala, čeravno so se takratni boji vršili izključno na francoski zemlji in je Francija že lamo vsled tega imela ogromno škodo. Fran-sija je od leta 1871 zrastla brez vsakega jadikovanja, čeravno so bile njene žrtve relativno mnogo večje, kakor so žrtve današnje Nemčije. X Sovjetska trgovinska bilanca. Po ruskih po* dalkih je znašala ruska zunanja trgovina leta 1930. 2 milijardi rubljev, napram 1.700 milijonom leta 1929. Iivoz je znašal 1 milijardo ruh* Ijev, uvoz pa 1.070 milijonov rubljev. Dobave Direkcija državnega rudnika Velenje spreje' ma do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg antoxyda. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Srojni oddelek Direkcije državnih železnic f Ljubljani sprejema do 2. februarja t. 1 po-nudbe glede dobave 3000 kg pločevine, 170 kg lice, 1500 komadov vijakov. 60 komadov ob* jemkov zb plinske cevi, 700 komadov matic in 2000 komadov zatikačev. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe glede dobave telefonskega kabla, kabelskih končnikov, nastavkov strelobranov itd. (Pogoji sa no vpogled pri omenjenih oddelkih.) Dne 12. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave cevi za vodovod; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave kompletnih skretnlc. (Oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe glede dobave papirja in kartona. Dne 18. februarja t. 1. se bo vršila pri Avto Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu javna ustmena licitacija glede dobave 2,994.800 kg bencina, 299.280 kg olja In 57.728 kg masti za pogon. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornica za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Borzna poročila dne 30. januarja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 30. jauuarja. Amsterdam 22'795, Berlin 13-4525—13 4825, Bruselj 7'9014, Budimpešta 9-8754—9-9054, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9467—7-9767, London 275-22, Newyork 56-47—56-67, Pariz 222'10, Praga 167-28—168 08, Trst 296-52—296-69. Zagreb, 30. januarja. Amsterdam 22-79 bi., Dunaj 794-67—797-64, Berlin 13-4525—13-4825, Bruselj 79025 bi., Budimpešta 987-54—990-54, London 274-82—275-62, Milan 295-60—297-60, Newyork ček 56-47—56-67, Pariz 221-10—223-10, Praga 167-28—168-08, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 30. januarja. Berlin 13-4525 do 13-4825, Budimpešta 987-54—990-54, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 794-67—797-67, London 274-82—275-62. Milan 295-52—297-52, Newyork 56-47—56-67, Pariz 221-10—223-10, Praga 167-28 do 16808. Dunaj, 30. januarja. Amsterdam 28594, Beograd 12-5537, Berlin 168-05, Bruselj 9915, Budimpešta 124-14, Bukarešta 4-2263, Kopenhageu 190-10, London 34-53, Madrid 73, Milan 37'2225, Newyork 711-20, Pariz 27-8625, Praga 21-0435, Sofija 5-1530, Stockholm 190-25, Varšava 79-65 Ztlrich 137-48. Curih, 30. januarja. Beograd 9-1270 Pariz 20-265, London 25-1137, Newyork 517-20 Bruselj 72-08, Milan 27-0625, Madrid 53-10, Amster-dam 207-95, Berlin 122-85, Dunaj 72-70, Stockholm 138-45, Oslo 138"25, Kopenhagen 138-30, Sofija 3-7425, Praga 15-305, Varšava 57'025, Budimpešta 90-2575. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ,ni sprememb Zagreb, 30. januarja. Državni papirji: 7% inv. pos. 86—87 50, voj. škoda ar. 416—417 kasa 415-50—417, februar, marec 414—415, 'junij 414—417, 4% agr. obv. 49—51, 7% Bler. 80-25 do 81, 8% Bler. 91-75-92-125 (91-875, 92'25), 7/o pos. hip. 79*75—80. Banke: Hrvatska 50 d., PraStediona 975—-980, Udružena 193—194 Ljub ljanska kred. 125 d, Medjunarodna 68'd. — Industrije: Sečerana Osijek 285—295, Trbovelj, ska 330—335, Slavonija 200 d., Vevče 128 d. Beograd, 30. januarja. 7% inv. pos. 88-75 49—50-50, 7% pos. drž. hip. b! . , Blaire 80—81, 6X begluške obv. 67, V?*n? i« ^ 415—417, uit. februar 414-50 do n. h Narodna b- 813°. Promet- ? sr-n22-23. Rdeči križ 35. Dunaj, 30. januarja. Bankverein 16-45 Kreditni zavod 46-60, Dunav-Sava-Adria 13-95 Pri-oritete 90 60, Trbovlje 41-50. ’ Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 30. januarja. 7% Blaire 79 75—80 50. QO"®w>:°rk S0- januarja. 8% Blaire 91-50 do 92*50, 7% Blaire 80-8075, 7% pos. drž. hip banke 79-25—80. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa. Novi Sad, 30. januarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 6 vagonov, oves 1 vagon, koruza 35 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 2 vagona. — Tendenca neizpremenjena. Sombor, 80. januarja. Koruza: baška nova garnat. 77-50—82"50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet 227 vagonov. < ®“dimpe8ta, 80. januarja. Pšenica: marec ( 4'™-14'47)l mftJ 14-81-14-82 (14-81 do 14-82). Rž: 10-47-10-48 (10-47—10-48), maj 10-60 (10-60—10-61). Koruza: maj 12-11—12"16 (1210—12-14), trans, maj 955—9-60 (9 60 do 9*82). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet 1 vagon meSanih drv. Bohlnjčane je odpoved mednarodnih prireditev hudo zadela Bohinjska Bistrica, 29. januarja. Preložitev mednarodnih zimsko-sportnih tekem je nekoliko utešila in vzbudila novo upanje Bo-hinjcem, ki so radi neusmiljeno slabe zime bili že prepričani, da bo prireditev padla v vodo. — Najstarejši ljudje ne pomnijo tako slabih zim, kakor je bila lanska in je letošnja. Kakor bajka je mlajšemu rodu pripovedovanje starejših ljudi o zimah, ko je bilo toliko snega, da so se mogli sankati iz slemenov streh pritličnih hiš in se iz odkopane ceste ni videlo drugega, kakor samo ušesa konj, ki so vozili po cestah. — Posebno neusmiljeno je smola z mednarodnimi prireditvami zadela one, ki so pripravili — da čim-bolje ustrežejo gostom — nove postelje, posteljnino, uredili lične sobe, vpostavili peči itd. Občina je bila s predpripravami skoro gotova, kakor pa kaže, bodo pa velike investicije denarja v pripravah in še posebno v skakalnici zaman, ako nam novi termin od 6.—8. februarja ne bo nudil ugodnejših snežnih razmer. — Vojaštvo vneto trenira na snežnih preostankih na snožetih in v višjih legah, okoli 1000 m, kjer je pri poslednji odjugi snežilo in zapadlo 20 cm novega snega. — Vojaške tekme se bodo vršile ob določenem terminu 1. in 2. februarja pri »Mrzlem studencu«. — Alpski smučarski tečaji In izleti v Triglavskem pogorju Da se omogoči smučarjem poset Triglavskega pogorja, ki nudi v spomladanskem času s svojimi obsežnimi tereni in ugodnimi snežnimi prilikami najlepše smučarske ture, je SPD sklenilo, da pripravi svoje koče, da bodo od marca do konca maja vsakomur dostopne. Projektiranih je več alpskih smučarskih tečajev in organiziranih smučarskih izletov po vsem terenu od Mojstrane do Bohinja. Vabilo na 36. redni občni zbor Okrajne posojilnice ▼ Litiji r. s. s n. z. ki se bo vršiil 8. februarja 1931. ob 14. uri v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1930. 3. Volitev enega člana načelstva. 4. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občini zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se vrša čez pol ure drug občni zbor na istem mostu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število deležev. 524 Načelstvo. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče stric, gospod Ignacij Treven dne 29. t. m. po kratkem rnuke-polnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 31. januarja 1931 ob pol 16. popoldne iz hiše žalosti, Gerbičeva ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 29. januarja 1931. 532 ŽALUJOČI OSTALI. Staničeva koča, ki bo nekak center in izho* dišče, bo ves čas stalno oskrbovana. Ostale koče pa po potrebi in pa ob lepem vremenu od sobote na nedeljo. V vsakem drugem primeru pa dobe izletniki ključe in spremstvo vodnika za malo odškodnino. Do Staničeve koče bo vpeljana dobra zimska markacija. Pod izkušenim vodstvom bo mogoča varna udeležba tudi manj izvežbanim smučarjem. Izvedbo je SPD poverilo izkušenemu smučarju-planincu g. Janezu Bitcncu. Tečaje bodo vodili priznani smučarski učitelji JZSS. S svojim sklepom je SPD pokazalo polno razumevanje za razvoj najlepšega in najbolj zdravega zimskega športa. S tem tudi uresniči izvršitev na zadnji glavni skupščini JZSS sprejetih resolucij glede omogočanja pomladanskih tur v Triglavskem pogorju. Izvedba je poleg drugih težkoč vezana tudi na velike materijalne žrtve, zato se upravičeno pričakuje, da bo ta akcija našla pri naši smučarski javnosti najboljši odziv in podporo. To še zlasti, ker je SPI) s tem sklepom napravilo prvi korak k velikemu smotru, da se tudi pri nas razvije zimska turistika do one vi* šine, ki jo dosegajo v krajih svetovnega slovesa. Saj imajo naše lepe gore za to vse predpogoje. ŠPORTNE SVEČANOSTI V ZAGREBU V PO-CAŠCENJE BIVANJA NJUNIH VELIČANSTEV Vodilni zagrebški klubi Hašk, Gradjanski in Concordia prirede v počaščenje bivanja Njunih Veličanstev v Zagrebu velike športne prireditve na igrišču Concordije. 1. februarja: ob 9. dopoldne rezervi Gradjanski-Hašk, ob 10.30 rezervi Concordia -Makabi. Ob 13. Concordia-Sašk (Sarajevo), ob 14. Hašk-Gradjanski. V polčasu te tekme se vrši ob 14 45 lahkoatletski meeting Concordia -Hašk, ki bo trajal 15 minut. 2. februarja: ob 13-80 Gradjanski-Sašk, ob 15. Hašk-Coneordia. * Vremensko poročilo JZSS po stanju g dne 29. januarja Dovje-Mojstrana temp. —4, smuka posebno ugodna v Krmi, sicer dobra povsod. Sv. Krii nad Jesenicami, priič, smuka ugodna. Valvazorjeva koča pod Stolom, 10 cm visok sneg, smuka dobra. Velika Planina, čez noč znežilo, oblačno, obe* ta se nov sneg, smuka v zavetiščih dobra. Telefonsko poročilo 30. januarja. Bohinj, zapadlo 10 cm novega suhega snega. JZSS. mu oglmi w Ogluši socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Strogo separirano sobo v centrumu Ljubljane išče gospod, preko dneva zaposlen. Soba mora biti svetla, s predsobo, kopalnico in po možnosti s centralno kurjavo. Ponudbe na ogl. oddelek Jugoslovana pod »lepo stanovanje«. Lokal na prometnem kraju Ljubljane išče večje podjetje za takoj. Lokal mora biti v Prešernovi ulici, Marijinem trgu, še-lenburgovi ulici, Aleksandrovi ali Dunajski. Ponudbe na upravo Jugoslovana pod »lep trgovski lokale. Preselitveno naznanilo Odvetnik dr« Fran Novak Sporoča, da se preseli s 1. februarjem 1931 Iz svojih dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici St. 3 v nove prostore. Dunajska cesta la-ll Palača Ljubljanske Kreditne Banke Nogavice, roka* vice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubliana, Židovska ulioa In Stari trg Stanovanje 3 sob in pritiklin iščem. Ponudbe na ogl. oddelek ' ” pod »Takoj stanovanje«. Ggr. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6-—. Zakoni v knjiži* cah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju dri. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, GradiSče 4. Oflašojie v * 'ifn»*Uvmn I« Štev. 29/1931. Natečaj 516 Sreski cestni odbor v Kočevju odda mesto tajnika. Lastnoročno pisane to s kolkom za Din 5'— opremljene prošnje ter b pravilnimi in zadostno kalekovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje Šolsko izpričeval dokazilo o odsluženju ali oprostitvi vojaške službe, zdravstveno Izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil prosilec obsojen zaradi kaaijivega dejanja is koristoljubja, eventualna službena izpričevala) j« predložiti neposredno »reskemu cestnemu odboru v Kočeje v roku 14 dni od dne, ko je bil razpis objavljen. Pogoji za pridobitev tega službenega mesta so najmanj izobrazba, ki se zahteva za uradniško službo III. kategorije, po zakonu o civilnih državnih uradnikih (čl. 6., 7. in 10.). Sreski celtni odbor v Kočevju, dne 27. januarja 1931. Kultura Vežer Igorja V. Severjanina Recitacija pusini — Razgovor s pesnikom V Četrtek se je v dvorani Francoskega instituta v Narodnem domu vršil pesniški večer enega najpomembnejših početnikov moderne ruake poezije, utemeljitelja ruskega futurizma Igorja V. Severjanina. Že zdavnaj pred njegovim obiskom je dospel do nas njegov sloves; njegovi rojaki v emigraciji, pa tudi naši ljudje, ki so kot ujetniki doživeli Rusijo, vedo navdušeno pripovedovati o njegovih triumfalnih pesniških večerih, ki jih je pred vojno in za vojne prirejal po vseh mestih Rusije in na katere je vrelo od blizu in daleč predvsem mnogo mladine, ki je v njegovih ekstremnih, času in družbi v posmeh zlaganih verzih čutila izpoved svojega srca in svojih stremljenj. Po prevratu se je Severjanin kakor mnogo njegovih najaktivnejših sodobnikov znašS tokraj ruskih meja, v emigraciji. Zdaj je zavrgel posmehu-ioče se, ironične forme, ki so bile v carski Rusiji prav gotovo eden izmed številnih duhovnih simptomov v dvoje prelomljenega časa, v samoti emigracije je šel vase in se našel še enkrat: človek v svoji brezupni, brezmočni izolaciji sredi »veta, človek s svojim večnim domotožjem po preproščini tihe kmečke domačnosti in bele dekliške ljubezni in človek, ki ne more nehali verovati, da bo njegova silna, dobra, stara Rusija prišla nekoč še nazaj. Po uvodni formalnosti, ki jo je v imenu Ruske Matice opravil univ. prof. Spektorski in po kratki karakteristiki pesnika, ki jo je v slovenščini izpregovoril dr. Preobraženski, se je pojavil Severjanin sam: čudovito obličje pesni-ka-borca, v katero mu je gigantsko, v svet požar razpaljeno notranje življenje razrilo globoke, rezke poteze, postava kakor postava človeka, ki se je za svojo pozicijo pod solncem boril s krvjo svojega srca in si jo je nazadnje tudi priboril. In tak je potem čital svoje ver- ze:- Globok glas kakor I* brezdna, veree lz brezdna človeškega srca. Njegov prvi ciklus, Ironija, je bil en sam zadušen klic pesnika po človeku, ki ga od nikoder ni, eno samo obupno trkanje na duri srca, ki se morda nikoli ne bodo odprla. Te pesmi so bile kakor elementarna reakcija na prejšnje negacije, tako lahko kliče po človeku samo nekdo,ki ga je b:l zavrgel, tako lahko terja dobrote in ljubezni samo nekdo, ki se jim je bil nekoč smejal. Ta ciklus nas je morda najbolj razgibal in ogrel. — Potem je sledila lirika, prisrčne, silne pesmi o poljih in vaseh, o kmečkih kočah in preprostih ljudeh, o ribičih in čevljarjih, o solncu in o ljubezni. Človek je imel vtis, da se Severj.inn zateka na vas in v tiho ljubezen kakor človek utrujen od velikega in hrupnega sveta, kakor gospod, ki se je vrnil med svoje in mu je dobro med njimi, pa je le vse zaman in n more nehati biti gospod. — Zadnji ciklus je bil posvečen Rusiji; bile so to preproste, zdaj pa zdaj prav prisrčne pesmi o domova:, nad vsemi pa je prevladovala žgoča izpived emigranta: saj bo še vse spet prišlo, kakor je bilo, naša Rusija se nam bo vrnila. Te pesmi jj lavzoče rusko občinstvo skoraj vsako ncibej sprejemalo z navdušenim aplavzom. Bil je lep večer. Mimo pesnikovih rojakov je bila dvorana polna , ' dentov in mladine, med katero živi prav intenzivno zanimanje za rusko kulturo. Bilo ie že blizu nolnoči, ko sem se na neko liko neroden, reportersko vsiljiv način puHl žal omizju v restavraciji Zvezda, kjer je Igor V. Severjanin prijetno in udobno kram'jsl sredi svoje ruske družbe, da ga zmotim za nekaj minut in ga naprosim za nekaj malo hescd o stvareh, ki utegnejo zanimati naš kulturni pu-blikum. Bilo mi je malo nerodno, ko se .1 po posredovanju g. dr. Kuna sedel zraven pesnika in sem videl, da sem ga iztrgal iz srede prijetnih razgovorov. Igor V. Severja li n se :ni je zdel tam, za mizo, iz oči v oči, iz neposredne bližine, malo bolj oddaljen, kakor prej na re- citacijskem večeru, ko je bila njegova pe3cm med nami ln njim. Zdaj je sedel tu vis>k, plemenit ruski aristokrat, malo truden od poznega večera, od dolge poti in od vsega, samozavesten jasen v sebi in vase zaprt, in njegovi odgovori na moja radovedna vprašanja so bili nagli, kratki, inalobesedni. Kako se kaj živi ruskemu pesniku v emigraciji? sem vprašal, kal«) kaj živi in deia o’J sam in kako kaj drugi ruski književniki po svetu? Čez njegov obraz je legel lahek smehljaj, kakor da je tako vprašanje čisto odveč — pa saj so vsa taka vprašanja na svetu v resnici odveč. — Jaz živim kakor slavec v n i avi, je dejal. In malo vem o tem, kaj počno drugi v emigraciji. V samoti živim in nii.ia n zvez z nikomur. Ko so v revoluciji zmagali boljševi-ki, sem videl, da v Rusiji nimam a:česar več iskati, pa sem se vrnil v Estonijo na svoje letno bivališče. Potem so nas Nemci odrezali od Rusije in tako sem v Estoniji ostal. Do niške književne produkcije • v emigraciji je precej težko priti, knjige so zelo drage, dočitn je v Rigi sovjetsko-ruske literature vedno dovolj in poceni na trgu, ker nimajo boljševiki nika-kih konvencij z vnanjimi državami v taj zadevi in torej ni nobene ovire, da ne bi knjtb«rne v Estoniji in drugod prosto ponatisnile dela njihovih pisateljev. Tako je prišlo do tega, da imam kot emigrant več vpogleda v snovanje današnje sovjetsko-ruske književnosti kakor pa emigrantske. Potem sem ga zaprosil za nekaj besed o Bloku: to ime je iz njegovih pesmi na večeru nekajkrat tako toplo zazvenelo. — Blok je eden naših največjih, najpomembnejših pesnikov. Značilno je zanj, da je pozdravljal revolucijo in se je obenem bal njenega prihoda. Osebno ga nisem poznal. - Na vprašanja, kako sodi o njegovih Dvanajst, je Severjanin dejal: Blok sam ni vedel, kaj pomeni Dvanajst; to delo je tipična podzavestna umetniška ustvaritev Potem me je zanimala njegova sodba o Je-seninu, ki je v naših očeh najsilnejša pojava v mladi ruski poeziji in o katerem je znano, da je zelo priljubljen tudi med vso mlado generacijo v današnji Rusiji — Jesenin je bil velik talent, toda stilno je zelo okoren in brez moči. Veliki doživljaji svetovnega merila, katerih mrgoli njegovo življenje, srečanje z Izidoro Duncan, njegova hrupna potovanja po Evropi in Ameriki — vse to mu je v veliki meri prineslo njegov renome in mu je nazadnje prineslo samomori Njegov sloves je mogel zrasti samo v času, ko je ruska poezija v splošnem upadanju, in vse to ropotanje z njegovim imenom ga polagoma le ne bo moglo rešiti popolnega pozabljenja. Na to ostro sodbo svoj čas tako hrupnega vodje ruske estetske revolucije in dandanes tako preprosto pojočega pesnika ruske vasi in stare, dobre Rusije o Jeseninu, tem najtragi-čnejšem vagabundu, iz kmečkega doma izgubljenem v mesto in široki svet, tem skelečem sanjaču o skoraj isti Rusiji in njenih vaseh, mi je bilo kar malo težko ob zadnji želji: izvedeti kaj malega še o književnosti današnje Rusije. I. V. Severjanin pa je pripovedoval: — Poezije v Rusiji dandanes pravzaprav ni, proza pa izkazuje zelo mnogo nadarjenih ljudi: Leonov, Katajev, Romanov, Lidin, Lavrenjev itd. Tehnika, način pisanja teh pisateljev je občudovanja vreden, in če zmorejo ti ljudje takšne stvari celo v razmerah, v kakršnih se na-ha:ajo, smemo upravičeno pričakovati, da bi dali pri svobodnejših pogojih še vse drugačne stvari. Razgovor se je bil že malo zavlekel, dame v pesnikovi družbi so že narahlo postale nervozne. Opravičil sem se in sem šel. In ko sem se po cestah vračal proti domu, mi je bilo pri srcu kar nerodno in lepo: lepo mi je bilo nad srečanjem s pesnikom iz velikega, neznanega sveta in nerodno mi je bilo nad tistim visokim, zaprtim hladom, s katerim je Igor V. Severjanin govoril z menoj. — Toda najbrž je bil pesnik zelo truden, samo za nekaj malo časa se je ustavil v Ljubljani na svoji poti iz Beograda v Pariz. Fri. Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev T 61/30—7. 236 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. G y o I i Mihael, rojen 2. marca 1868 v Kapci, pristojen v oblino Dolnji Lakoš, je leta 1896. odšel v Varaždin in ni od leta 1898. o njem nobenga glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bi nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 št. 1 odz., se uvede na prošnjo njegove žene Gy8fi Frančiške, gospodinje v Grazu, Schmiedgasse št. 10/111, postopanje za proglasitev mrtvim tr se izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču. Gy&fi Mihael se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. februarju 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo določilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 23. januarja 1931. Konkurzni razglasi Sa 1/31—4. 231 81. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Dolžan Marije, prej vdove Izlakar, roj. Pevc, kavarnirice v Ljubljani VII, Celovška cesta. Poravnalni sodnik: dir. Stojkovič Gašo, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; poravnalni upravnik dr. Ažman Josip, odvetnik v Ljubljani. Narok za siklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 2 8. februarja 1931. ob desetih. Rok za oglasitev do 21. ! e b r u a r j a 1 9 3 1. pri deželnem sodišču v Ljubljani. Dolžnica ponuja upnikom 50% njih terjatev s poldrugo-letnim plačilnim rokom. — Pravni učinek uvedbe por. postopanja se prične z dnem 27. januarja 1931. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1931. H* Sa 4/31—2. 239 82. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o irno-vini dolžnikov Winder Alojzija in Elizabete, trgovca v Mariboru, Melje. Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik Šoštarič Ivan, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta. Narok za »klepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 19. februarja 1 93 1. o b d e s e t i h. Rok za oglasitev do 15. februarja 1931. pri podpisanem eodišču. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. januarja 1931. 257 Sa 2/31—2. 83- Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Pernuša Janeza, čevljarja v Zgoši, štev. 46. Poravnalni sodnik dr. Štular Josip, sta-rejšina okrajnega sodišča v Radovljici. Poravnalni upravnik dr. Krištof Vladimir, odv. v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 7. marca 1931. ob desetih. Rok za oglasitev do 2. marca 1931. pri oterajnem sodišču v Radovljici. Poravnalna ponudba se glasi: 40% kvota, plačljiva tekom enega leta po pravomočnosti poravnave in z jamstvom Angele Pernuš, hišne posestnice v Zgoši št. 46. Deželno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 29. januarja 1931. * S 20/30-44. 230 84. Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prejadolženka Hvala Fani, trg. s cvetlicami v Ljubljani. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 7. februarja 1931. ob devetih pri tem sodišču, soba št. 140. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. januarja 1931. $ S 13/29-54; 244 85. Odprava konkurza. Prezadolženec Jamnikar Ivan, trgovec na Ruti št. 7. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 13/29—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139 k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. januarja 1931. * S 13/30-23. 243 86 Odprava konkurza. Prezadolženec Levak Oskar, trgovec v Mariboru. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 13/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151 steč. zakona. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. januarja 1931. $ S 9/30—126. 242 87* Odprava konkurza. Prezadolženka Jeglitsch Marija, trgovka v Mariboru, Gosposka ul. št. 11. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 9/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169 konkurz-nega zakona. Okrožno sodišče t Mariboru, odd. III., dne 22. januarja 1931 241 S 8/30-8. 88. Odprava konkurza. Prezadolženec Ribič Rudolf, trgovec v Ptuju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 8/30—2 o imovini prezadolženca se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 157 k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. januarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 156/1. 234a 2—1 Razglas o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na drž. Trojanski cesti štev. 50 od km 110 do km 154*2, na drž. Ptujski cesti štev. 17 od km 0‘0 do 60*4 in na drž. Varaždinski št. 47 od km 98*931 do km 103*929. Licitacija se vrši: A) za Trojansko cesto: 1. za progo od km 110 do km 128 v ponedeljek dne 2. marca 1931 v prostorih občinskega urada v Slov. Bistrici. Pričetek ob 9. uri zjutraj; 2. za progo od km 128 do km 164*2 v torek dne 3. marca 1931 v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru levi breg, soba št. 51. Pričetek točno ob 9. uri dopoldne. B) za Ptujsko cesto: 1. za progo od km 00 do km 38.0 (Pes-nički most) v četrtek dne 5. marca 1931 v prostorih sreskega načelstva v Ptuju (pritličje, desno). Pričetek točno ob 9. uri zjutraj. 2. za progo od km 38*0 do km 60*4 (most na Lipi) v petek dne 6. marca 1931. v prostorih občinskega urada v Ormožu. Pričetek točno ob 9. uri zjutraj. C) za Varaždinsko cesto: od km 93*931 (levi breg Mure pri Murskem Središču) do km 103*929 (drž. meja) v sredo dne 4. marca 1931. v prostorih sreskega načelstva v Dolnji Lendavi. Pričetek točno ob 10. uri dopoldne. Dobave se morajo brezpogojno izvršiti in sicer: jesenskega gramoza do 30. septembra 1931., pomladansekga gramoza do 31. decembra 1931. Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« dnevnika »Jugoslovana« štev. 24 z dne 30. januarja 1931. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru, dne 24. januarja 1931. * St. 149. 217a—2-2 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na državnih cestah št. 2, 49 in 50. Licitacija se bo vršila v pisarni tehnična razdelka Ljubljana za vsako navedeno progo posebej, in sicer: za državno cesto št. 2 dne 2. marca 1931 o', 8. uri, za državno cesto št. 49 dne 2. marca 1931 ob 15. uri, za državno cesto št. 50 dne 3. marca 1931 ob 8. uri. Dobava gramoza mora biti izvršena brezpogojno do 30. septembra 1931. Vsa natančnejša pojasnila glej'razglas v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslo-na« št. 21 z dne 27. januarja 1931. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 26. januarja 1931. Št. 791/11. 240-2-1 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 2 3. februarja 1931 ob enajstih nabavo: 300 m* jamskega lesa in 10.000 komadov krajnikov. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 24. januarja 1931. Opr. št. 380/1—1931—1. 251 Razglas o licitaciji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 2 8. f e b r u -1931. do 10. ure v vložišču urada, soba na Miklošičevi cesti št. 20 javno ofertalno licitacijo za sukcesivno dobavo 2000 kartonov obvezilnega materijala za porode. S kolkom za 100*— Din opremljene ponudbe je vložiti v zaprti in zapečateni kuverti, ki mora nositi napis: »Ponudba na opr. št. 380/1—1931«, do 2 8. februarja 1931. do 10. ure v vložnišču urada, soba št. 206, Miklošičeva cesta 20, med 8. in 12. uro. Ponudbe je vložiti na posebni tiskovini, ki jo je dobiti obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20*— pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v sobi št. 233. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 27. januarja 1931. Razne obiave 246—3—2 Poziv upnikom. Stavbena zadruga pri Devici Mariji v Polju, r. z. z o., je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje event terjatve. Devica Marija v Polju, dne 29. jan. 1931. Likvidacijski odbor. * 226 Razid društva. Društvo »Krekova mladina« (podružnica) Ljubljanski grad v Ljubljani se je glasom sklepa občnega zbora z dne 8. novembra 1930. vsled premalega števila članov prostovoljno razšlo. Rejc Zdravko, s. r., bivši predsednik. * 254 Objava. Izgubil sem vse izkaznice lovskega čuvaje na ime Jerič Karol. Proglašam jih za neveljavne. Donačka gora dne 28. januarja 1931. Jerič Karol, s. r. * Objava. 258 Izgubil sem odpuslnico narodn« šole >’ škrilju pri Kočevju na ime Peče Ivan iz Škrilja. Proglašam jo za neveljavno. Peče Ivan, *. r. £. TU. ‘Remuveiuet 6 nazaj Roman (Copyright by M. Feature Srndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Samo otroci so nas spremljali. Za roke smo jih držali, oni so pa tekli poleg nas. Dali smo jim nekaj Čokolade, kar smo jo mogli pogrešiti, ker nekaj smo hoteli vendar prinesti domov. Bethke je vzel majhno deklico v naročje. Vlekla ga je za brado, kot bi bil koza, in se je smejala, ker je Adolf pačil obraz. Z majhnimi ročicami ga je tolkla po obrazu. Eno teh ročic je Adolf trdneje prijel in Jo pokazal meni. Deklica je začela jokati, ker se ni Adolf več pačil. Skušal jo je potolažiti, toda ona je še bolj jokala. Moral jo je spustiti na tla. »Zdi se mi, da smo postali pravi otročji strahovi,« Je mrmral Kosole. »Strah imajo pred pravimi gobci iz strelskih jarkov. Preveč grozni so Jim,« je pojasneval Willy. »Najbrže pred tvojim, ti rdeči satan,« je Kosole prav tako odvrnil, kot ni pustil Willy nikdar, da bi kaj obsedelo na njem. »Po krvi diišmo, to je,« je dejal trudno Ludvik Breyer »Treba bo, da se pošteno skopljemo,« je menil Jupp, »potem bodo morda tudi dekleta bolj dovzetna.« »Da, če bi samo kopanje zadostovalo,« je zamišljeno odgovoril Ludvik. Nevoljni smo šli naprej. Po vseh teh letih tam zunaj smo si povratek v domovino pač drugače prestavljali. Mislili smo, da nas bodo pričakovali, toda zdaj smo videli, da se tukaj že vsak peča sam s seboj. Vse je šlo naprej in gre naprej, skoraj kakor da smo že odveč. Ta vas sicer ni Nemčija, navzlic temu pa nam je vstajala jeza v grlu. Senca se nas je dotaknila in neke posebne slutnje. Vozovi so ropotali mimo nas, vozniki so kričali, ljudje so se naglo ozirali na nas, potem so pa tekli naprej za svojimi mislimi in skrbmi. S cerkvenega zvonika je udarjala ura, nad nami je bril moker veter. Samo neka stara ženica, z dolgimi trakovi v laseh, je neumorno tekala ob naših vrstah in povpraševala po nekem Erhardu Schmidt-u. M V velikem skednju smo se nastanili. Čeprav smo mnogo prehodili, ni mogel biti nihče izmed nas miren. šli smo v krčmo. Tam je bilo živahno. Dobili smo kalno, novo vino, ki nam je zelo ugajalo. Hitro nam je šlo v noge. Zato smo tem raje sedeli. Oblaki dima so se vlekli po nizkem prostoru, vino je dišalo po zemlji in poletju. Poiskali smo naše konserve, razrezali smo meso na debele kose kruha, pomazanega s surovim maslom, nože smo zasadili v les širokih miz in začeli Jesti. Petrolejka na stropu nas je osvitljevala kot materini pogledi. Zvečer je življenje lepše, ne sicer v strelskih jarkih, ampak v miru. Popoldne smo mnogo prehodili, toda zdaj smo poživeli. Godcem, ki so svirali v nekem kotu, se je kmalu pridružilo nekaj naših ljudi. Mi nismo imeli namreč med nami samo igralce na glasovirju in virtuoze v sviranju ustnih harmonik, temveč tudi pravega Bavarca z basovnimi citrami. Tem se je pridružil še Willy Homeyer, ki je sestavil neke vrste hudičeve gosli in na pokrovu od pralnega korita bobnal vmes. Nekaj nenavadnega za nas, kar nam je bolj kot vino stopalo v glave, so bila dekleta. Vse drugačne so bile kakor popoldne. Zdaj so se smejale in bile bolj pristopne. Ali pa so bile morda druge. Deklet že dolgo nismo videli. Od začetka smo bili pohlepni in zmedeni, nismo si prav upali, ker tam zunaj smo se odvadili občevati z njimi. Naenkrat se je začel vrteti Kosole z neko čvrsto dččvo, ki je imela taka prsa, da bi služila prav dobro v strelskih jarkih kot nastava za puško. Spomnil sem se na kantine v postojankah za frontami. Tudi tam je bilo prijetno, če se je majala svetiljka na stropu semintja od daljnih potresov iz front, in če se je vedelo, da se bo moglo ponoči vsaj nekoliko mirneje spati, seveda, če ne bo napada letalcev. Toda to tukaj je vse drugače. Sladko, težko vino poje prijetno v glavi, dekleta šume, godba svira, v kotu pa sedimo mi okrog Adolfa Bethke-ja. »Otroci,« pravi, »jutri ali pojutranjem bomo zopet doma.« »Otroci, otroci, moja žena — že deset mesecev Je odtedaj —« Podpis avstrijsko-ogrske pogodbe Te dni se je mudil na Dunaju ogrski ministrski predsednik grof Bethlen kot gost avstrijske vlade. Pri tej priliki so podpisali pogodbo med Ogrsko in Avstrijo, vsebina pogodbe pa Se ni znana. Na sliki vidimo grofa Bethlena, ko podpisuje pogodbo, poleg njega pa stoji avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Schober. 16 »težkih« vzrokov za ločNev zakona V nekem avstrijskem mestecu blizu ogrske meje je živel učitelj Ivan R. že 8 let v srečnem zakonu s svojo pridno ženko Mino. Čisto nenadoma in nepričakovano pa mu je postal zakonski jarem pretežaven. Skrbna žena je doglo ugibala, kaj je moža izneverilo, pa je počasi prišla na to, da se je njen razmeroma še mladi mož zagledal v 10-letno hčerko svojega šolskega predstojnika. Učitelj Ivan je začel prositi svojo ženo, naj privoli v ločitev zakona, o tem pa žena Mina ni hotela kar nič slišati. No, in ko vse prošnje niso nič pomagale, je Minkin Ivan svojo Mino enostavno pustil na cedilu in se preselil k svoji novi 16-ietni izvoljenki. Mina je v svoji opravičeni jezi na nezvestega ji moža zatožila pri sodišču zaradi za-konolomstva svojo — tekmovalko. Zakonolom-stvo je bilo seveda kmalu dokazano. Nato pa je vložil učitelj Ivan tožbo na ločitev zakona pri pristojnem sodišču na Dunaju. V svoji tožbi pa je navedel 16 vzrokov, zakaj da ne more več živeti skupaj z ženo Mino. Napisal je: 1. Moja žena je rajši pri svojih stariših kakor pri meni. 2. čutim se zanemarjenega in ona ml ne dovoli, da se tolažim z godbo. 3. Ima perico, kar je za moje dohodke preveč. 4. Vsak dan pusti, da ji mleko prekipi. 5. Porabi preveč premoga. 6. Meseca decembra, ko kokoši navadno zelo malo nesejo, je porabila 24 jajc. 7. Na novega lea dan se je z menoj kregala ln me je spravila v slabo voljo. 8. Oblači se neverjetno luksuzno. 9. Na veliki petek mi ni dala nič Jesti. 10. Nikdar nismo imeli južine. 11. Svoj postranski zaslužek kot godbenik t kinu sem zaradi nje izgubil. 12. Proti moji volji je šla na maškerado. 13. Njen oče izdeluje izvrstne klobase, meni pa ne da niti ene. 14. Za našega sinka Karola Je dobila skrbnika, čeprav sem jaz oče. 15. Sinka ni natepla, ko ga je zalotila kot Šestletnega dečka, da kadi. 16. Njega je samega poslala na neko poto- kazala zanemarjanje zakonskih dolžnosti, za-konolomstvo in pa, da je svojevoljno zapustil dom. Mož je bil torej obsojen, da mora plačati vzdrževalnino za ženo. Kljub temu pa se je dal mož s svojo novo izvoljenko civilno poročiti, čemur je pa zapuščena gospa Mina zopet ugovarjala in sicer z uspehom: civilni zakon so razveljavili... In konec? Zapuščena gospa Mina nima moža, mož pa ne nove žene. Originalna kazen Pred kazenskim sodnikom v francoskem mestecu Valois se je moral pred nekaj dnevi zagovarjati trgovec z živino Martienne zaradi prehitre vožnje z avtomobilom po mestnih u-licah. Vozil se je namreč s hitrostjo 80 kilometrov na uro in samo sreča je bila, da trgovec ni povozil samega državnega pravdnika, ki je takrat šel slučajno čez cesto. Ker pa je državni pravdnik dobro poznal trgovčev avtomobil, je vložil proti trgovcu tožbo zaradi prehitre vožnje po ulicah. Martienne je pred sodiščem priznal svojo krivdo in je izjavil, da rad plača kot kazen 500 frankov za dobrodelne namene. Ta predlog pa je državni pravdnik odklonil in je zahteval strožjo kazen. Sodišče je nato res obsodilo trgovca na 100 frankov globe, potem pa mu je naložilo, da mora pod nadzorstvom sod-nijskega uradnika 50 krat napisati: »Z avtomobilom se v mestu ne smem voziti hitreje kakor z brzino 25 kilometrov na uro!« Angleški presiolonasl. potuje Dokaz, kako veliko zanimanje vlada v Angliji za propagandno potovanje angleškega prestolonaslednika v Južno Ameriko, je dejstvo, da so bile komaj dve uri kasneje, ko se je prestolonaslednik vkrcal na parnik »Aropesa«, že vse kabine prvega in drugega razreda zasedene na vseh ladjah, ki so odplule v Južno Ameriko, kajti vsi angleški trgovci in industrijci, ki upajo vsaj nekaj poslovnih uspehov v Južni Ameriki doseči, so sklenili odpotovati v Buenos Aires na angleško razstavo. Prestolonaslednik ima s seboj 12 velikih zabojev prtljage, športno letalo, nekaj tucatov lovskih pušk in 6 avtomobilov, seveda le angleškega izvora. Zamorec — minister v Evropi V novi francoski vladi sedi tudi zamorski poslanec Diagne kot državni jfcodtajnik v ministrstvu za kolonije. To je prvič, da sedi zamoreo kot minister v vladi evropske velesile. Nevarna ura Ameriško mesto Virginia ima trenotno zelo zanimivo afero, ki zanima celo Ameriko. Tara se je namreč odigrala krvava tragedija, katere žrtev je postal daleč naokoli znani fabrikant Fox. Charles Fox se je namreS Sele pred kratkim preselil iz Chicaga v Virginio in ker je imel srečo, je kmalu obogatel toliko, da si je kupil tvornico za izdelovanje cigar. Tega fabrikanta pa je ubila ekrazitna bomba. Kakor so dognali, stoji umor v zvezi z neko žensko zadevo. Kakor vsi ljudje, ki imajo srečo, je imel tudi Fox mnogo nasprotnikov. Nasprotoval mu je posebno neki inžener njegove tvomice Higgins, ki je prišel v Virginijo tudi iz Chicaga, ni pa imel toliko sreče kakor Fox: niti ena špekulacija se mu' ni posrečila. Fox pa se je bil seznanil malo pred svojo smrtjo z bogato vdovo gospo Vancouver, s katero se je nameraval tudi poročiti. Gospa Vancouver je bila že dvakratna udova, oba njena moža pa sta umrla nesrečne smrti. Oba moža pa sta ji zapustila ogromno premoženje in zato se je začel za njo ozirati tudi inžener Higgins, čeprav je bil on še razmeroma mlad — 36 let —, ona pa je bila stara že nad 50 let. Ko pa je inžener Higgins zvedel, da se je udova Vancouver sklenila poročiti z bogatim Foxom, se je sklenil maščevati. Na rojstni dan je prejel Fox v dar lepo uro, zraven pa je bilo priloženo pismo s podpisom gospe Vancouver, kjer ga ta prosi, naj uro sam navije s priloženim ključkom, češ da bo potem imol vedno srečo... Fox je res uro navil. V hipu pa, ko je bila ura navita, je v sobi strašno počilo in Fox je obležal ves razmesarjen na tleh. Ura je bila namreč peklenski stroj, ki ga je poslal Foxu inžener Higgins. Policija je sprva zaprla gospo Vancouver. Ko pa je ta dokazala svojo nedolžnost, so izsledili moža, ki je uro prinesel * Foxovo stanovanje in tako so kmalu imeli in-ženerja Higginsa v svojih rokah. Sneg topijo V mostu Kbnigsbergu na Pruskem so »i nabavili tri stroje, kjer sneg v pravem pomenu besedo tope. Sneg kidajo v veliko kad, pred kadjo pa kurijo s koksom. Sneg se kadi stopi in voda se odteka v kanal. Pod kadjo kurijo s koksom, razpihava pa ogenj poseben motor na veter. Trije stroji razlope naenkrat toliko snega, kolikor ga sicer odpelje 30 parov toonj. Agitirajte za »Jugoslovana Nova francoska vlada Nova vlada, ki jo je sestavil poslanec Laval (od leve na desno): vojni minister Maginot; finančni minister Flandin; minister za mornarnico Dumont; minister za letalstvo Dumesnil; minister za pravosodje Bčrard; minister za pošto Guernier; predsednik vlade Laval; minister za poljedelstvo Tardieu. vanje. Vsi ti »tehtni« razlogi pa niso ni5 držali, ko je zapuščena go»p« Mina nezvestemu možu do- Letalo kapitana Lundborga Letalo, ■ katerim se je ponesrečil rešitelj italijanskega letalca Nobila letalski kapitan Lund- borg, je samo še kup razvalin. uai/bUH n r ------— — ____ ———————————■—————————— ------ Izdaja tu ir« m« »Merkur«. Gregorčičeva ulloa 28. 7* tiskamo odgovarja Otmar Mlhilek. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja avgust Kocman. — Val v Ljubljani.