LETO X.
ZVEZEK 8.
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do žveličaneke narodne omike.	K M. Slomšek.
m		
m	\	
m	v	mi
NflS DOM
m
m
m
Lil
m
m
m
m
m
m
m
mi
m
m
m
w<
m
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
MARIBOR, 1910.
CIRILOVA TISKARNA.
v>——D
Vsebini) 8.
Stran
Mladinska izobrazba:
Kako so nas ponemčili....................113
Spomlad mladosti. F. S. V................115
Zabava:
Dan sprave. A. Leben.................116
Dve klepetulji........................ . 118
Kaj je novega po svetu? 122
Orli:
Kako občujemo z nasprotnikom? . . . 123
Dekliški vrtec:
Dobra gospodinja.........................124
zvezka:
Stran
Dišeči muškat............................124
Lenoba...................................12^
Društveni glasnik:
Iz odborove seje Z. S. D.................126
Znaki dekliške zveze ....................126
Sv. Jurij v Slov. gor....................126
Dobje....................................126
Kebelj na Pohorju........................127
Mladinski shodi..........................127
Pilštanj.................................128
Drobtinice:
Št. lij v Slov. goricah..................128
Listnica uredništva.
G. F. K—c na Gornjem Ogrskem :	Lepa da tudi v daljni tujini mislite na nas. Ostanite
hvala za velikonočni pozdrav! Zelo nas veseli, zdravi!
Znamke v korist obmejnih Slovencev so poslali: L. Habjanič 70 avstr., L. Horvat pri Sv. Juriju vna Ščavnici zbirko avstr, znamk, M. Malovrh, Žiri (Kranjsko): 23 bosanskih, 26 ameriških, 4 portugalske, 2 italijanski, 1 francosko, 46 nemških, 575 ogrskih, 300 avstrijskih. Za pisanko obmejnim Slovencem je poslala vrla mladenka Trezika Šketa iz Braslovč 2000
znamk ; 596 znamk pa je poslala Micka Žlahtič, Sv. Urban pri Ptuju, 393 znamk je poslal gospod Ducman v Mariboru, Julija Petrovič 119 nemških, 72 avstr., 26 angleških, 10 švicarskih.
Slov. krš. socij. zvezi je daroval gosp. Josip Zemljič iz Novevasi pri Mariboru deset knjig za katere se mu S. K. S. Z. najsrčnejše zahvaljuje. Spominjajte se je ob vsaki priliki.
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor.
« iiiiiiiiii
Knjižice:
Marija naj živi!
Društvo Mariji v zadoščenje
so dobivajo vezane po 40 h s poštnino pri „Glasnikovem" uredništvu
na Črni gori pri Ptuju.
rwh	.‘■j •w i


f/
štev. 8.	V Mariboru, 15. aprila 1910.	X. letnik.
Mladinska izobrazba.
Kako so nas ponemčili.
Ce nimate pri rokah zemljevida štajerske dežele, videli ste ga gotovo v šoli in se še spominjate, kako izgleda štajerska dežela. Po Gornjem in Srednjem Štajerskem prebivajo Nemci,
v bližini Radgone, Spielfelda, Lipnice in Arveža gre jezikovna meja in v južnem delu prebivamo mi Slovenci. Nekdaj je pa bilo vse drugače. Zamislimo se kakih 1100 let nazaj. Takrat je cela današnja Štajerska bila slovenska. Ne-številna slovenska imena po sedaj nem-
Št. Ilj v Slov.
škem delu Štajerske nam to nedvomno spričujejo, saj je celo deželno stolno ^esto Gradec slovenske korenike — grad, kar je pri starih Slovencih pocenilo utrjeno branišče. Nad Gradcem prva postaja je Gosting, ki se v ^arih listinah imenuje Cestnik — od Cestnik. Če se peljaš z železnico dalje, ^apaziš pri postaji Judendorf na za-l0dni strani na prijaznem gričku krasno
gor. od severa.
gotično cerkev. To je starodavna božja pot Maria Strassengel. Kdo bi mislil, da je Strassengel slovenskega izvora! Pa vendar je tako. Nemški zgodovinar Zahn sam to dokazuje Najstarejše listine imajo mesto Strassengel — Stra-zille, tudi Strazinle, ker so stari Slovenci imeli nosni samoglasnik, kakor še dandanes po nekod pravijo svetninki mesto svetniki. Pred 1 so radi vtikali
črko d, kakor še dandanes Čehi in tudi pri nas pravijo po nekaterih krajih mo-dliti mesto moliti, zato v starih pismih nahajamo tudi obliko Strasindl. In kaj to pomeni ? Malo, utrjeno stražo, Stražišče. Nemcem pa je pozneje oblika Strasindl bila pretrda in nerazumljiva in napravili so si svoj Strassengel. Popolnoma nemški zveni kraj Strassgang blizu Gradca. In vendar tudi v njem tiči stara slovenska straža, enako v Strassu blizu Spiel-felda i. t. d. Slično je z neštetimi drugimi imeni na Gornjem in Srednjem Štajerskem.
Kako je pa vendar prišlo do tega, da so se ti kraji že zdavna ponemčili, dolgo prej, ko so se začeli strastni narodnostni boji, katere zlasti mi Slovenci danes tako hudo čutimo?
Prvi vzrok:	Nemška prise-
litev. Krivo bi bilo misliti, da so morda pridrle v današnjo Štajersko velike nemške vojske, premagale in zatrle domače slovensko prebivalstvo ter naselile Nemce. Drugače se je to zgodilo. Slovenci so imeli veliko prestati od divjih Avarov. Okoli 1. 796. je Karol Veliki premagal Avare, njihova zemljišča so ostala prazna, pa tudi Slovenci so bili takrat redko naseljeni. Prazna zemlja je postala kraljeva lastnina, ki jo je dal svojim vojakom in zvestim velikašem. V tistih častili so pogostoma vojaki vlekli s seboj svoje žene in otroke in ko so sovražnika premagali in izgnali, so se naselili v novo osvojenih zemljah. To priseljevanje se je naslednja stoletja nadaljevalo in množilo toliko bolj, kolikor več zemlje so dobivali od deželnih vladarjev graščaki, cerkve in samostani. Tako so se prvotno redko naseljeni slovenski prebivalci tu in tam celo vtopili v poznejših nemških priseljencih.
Drugi vzrok je znana slovenska popustljivost in mehka narava. Nemec se trdo drži svoje narodnosti in se težko nauči tujega jezika, Slovenec pa se kaj hitro priuči tujim šegam in tujemu jeziku ter se kar čez dan prelevi v Nemca. Ko so se priselili k nam Nemci, so se ženili s Slovenkami in narobe so Slovenci jemali Nemke; pri tem je pa vsikdar
bil na slabšem slovenski del. Le v spodnjih krajih, kjer so bili Slovenci v pretežni večini, so se posamezne nemške obitelji poslovenile. Izprva so Nemci pustili domače kneze in velikaše, a sčasoma se je to spremenilo in sicer na dvojni način. Nekateri teh velikašev so se trdno oklenili nemške vlade, navzeli so se sčasoma nemŠKih običajev in nemškega jezika, ker so videli, da je to vladarjem ljubo. Drugi, bolj odločni so pa v kratkem prišli v nasprotje z novimi gospodarji, katerim se niso mogli dolgo upirati, ampak so izgubili prostost in oblast. Nadomestili so jih nemški graščaki, ki so zopet s seboj prignali nemške ljudi in povsod dajali prednost Nemcem pred Slovenci.
Tretji vzrok, da je po Gornjem in Srednjem Štajerskem izginilo slovensko prebivalstvo, so madžarski napadi. V 10. stoletju so Madžari strahovito razsajali po naši deželi, zlasti vzhodni del Štajerske jim je bil vedno odprt. Tako so zlasti Rabsko dolino popolnoma izpraznili. V hudih bojih z Madžari je večinoma padlo staro, še slovensko plemstvo. Ko so se Madžari pomirili, so se v opustošene kraje trumoma selili Nemci.
Slični vzroki še dandanes — v dobi narodnostnih bojev — ugonabljajo slovenski živelj. Preseljevanje je vedno v škodo nam. Slovenci gredo trumoma v nemška mesta, kjer se kmalu prelevijo v strastne sovražnike lastnega rodu, nasprotno pa Nemci kot uradniki, trgovci, obrtniki in novejši čas kot posestniki prodirajo v našo zemljo, njim za petami pa nemške šole in tako se vedno bolj množijo nemški otoki med nami.
Popustljivost in klečeplaznost pred tujstvom pa pri nas ni nič manjša kakor pri naših starih očetih. Sami redimo in obožavamo tiste, ki nam kopajo grob.
Kar se tiče tretjega vzroka, pa nas sicer dandanes Madžari in Turki ne koljejo, zato pa izjeda naše telo drug črv, in to je naša lahkomišljena zapravljivost, zanikernost in pijančevanje. To je sovražnik — bolj nevaren našemu obstoju kakor nekdaj zunanji sovražniki-
— 115 —
Spomlad mladosti.
»Oj mila spomlad,
Ki nastopila si spet,
Oj radosten čas,
Pozdravljen za nas,
Ti mladosti si kras!«
Nastopil je veseli čas prijetne spomladi. Lepo se zmiraj vrste cvetoča spomlad, vroče poletje, sadonosna jesen in mrzla zima. Tudi človeško življenje od 1 do 20 leta je podobno cvetoči spomladi, od 20 do 40 leta vročemu solčne-mu poletju, od 40 do 60 leta pa sado-nosni jeseni, od 60 leta in dalje pa ledeni in mrzli zimi. Ravno sedaj smo v spomladi, ki je lepa podoba mladosti. Spomladi se vse veseli in oživi. Komaj sneg skopni, že začno kliti zvončki, tudi tako imenovani norčki, zategadelj ker jim večkrat sneg pobeli glavice, pa letos še dosedaj ne. Prikažejo se iz zemlje trobentice in ponižne vijolice. Travniki in gozdovi se ozelene in različne ptičice žvrgole svoje ljubke pesmice. Vse torej nas vabi iz zimskih stanovanj na prijeten spomladanski zrak. Bolehni ljudje in onemogli starčki in stare ženice prilezejo iz zaduhlih hiš, da si svoje stare mrzle ude in kosti ogrejejo na spomladanskem solncu. A otroci pa celo bosonogi skačejo za pisanimi metuljčki. Vse se spomladi veseli; spo-mladni kras je podoba mladosti. Doba do 20. leta je doba človekove spomladi, doba setve, doba raznovrstnega učenja. Kako bi se mladina naj ravnala v tej spomladanski mladostni dobi? 1. Naj bo mladina že v otroških letih lepo pokorna in ubogljiva do svojih starišev in učiteljev; naj si zapomni vse kar svetujejo dobri svetovalci. 2. Ko zapusti mladina šolske klopi, pa se ne sme izogibati cerkve. Stopi naj v lepe Marijine družbe, v izobraževalna društva, pridno naj prebira dobre časnike in knjige, lepo se naj udeležuje raznih predavanj, verskih in narodnih. 3. Naj se varuje slabe druščine; po gostilnah naj ne pijančuje in ponočuje, se ne pretepava in ne vrti po plesiščih. Dober pivec je slab gospodar, nečistnik pa je podoben mlaki ali smrdljivi luži, kjer je polno žab in druge grde golazni. Izvrsten plesalec je okoren pri plugu, izvrstna plesalka pa
ima v kuhinji vse v neredu in zamazano, tako da se človeku gnusi. 4. Mladina si naj k srcu vzame besede: »Česa se v mladosti nauči človek, to ga pogosto na, starost redi«. Dragi mi bralci in bralke »Našega Doma« ! Ako katerega radovednost ali stanovske dolžnosti ali posebne okoliščine privedejo v starodavni Ptuj, mu povem za lepi spominček, namreč »Narodno ljudsko šolo v Ptujski okolici«. Ta slovenska šola stoji v podnožju orjaškega ptujskega gradu. Na tej šoli je lepa in krasna podoba nepozabnega lavatinskega knezoškofa Antona Martina Slomšek-a. Spodaj pa sledeči napis:
»Kako se mlado drevce nagnć.
Tako bo rastlo, staro drevo.
Česar se mlado, dete privadi.
Tega se starček, odvadil ne bo I«
Ta res krasni napis so besede nepozabnega Slomšek-a. To si naj sedanja mladina k srcu vzame in po tem uravna svoje bodoče življenje. 5 Učiti se mora mladina vsega, kar potrebuje za poznejšo moško dobo. Pa ne norosti, le bolj modrosti. Pregovor pravi: »Kdor preveč v mladosti nori, ga zgodaj smrt vmori!« Modrost se kaže v lepem obnašanju in v pridnem učenju. Grdo norost, pijanost, nečistost, surovo prete-pavanje sovraži Bog, pa tudi posvetna oblast kaznuje. Grdo je za mladeniča, ako že pred 20 letom kašo piha, strašna sramota je za dekle, ako postane že v nežni mladosti nezakonska mati. 6. Mladina se mora lepo obnašati med seboj in tudi proti drugim ljudem, posebno do starih ljudi; ne zaničevati revežev, beračev in hromih ljudi. »Spoštuj starost !«
V kratkem spomladanskem času se obhajajo lepi in veličastni velikonočni prazniki, ki dajajo mladini lep opomin. Kateri so dosedaj hodili kriva in zapeljiva pota, naj se v spomladanskem času poboljšajo in vstanejo k novemu, boljšemu življenju. Potem bode tudi za njih lepo »Vstajenje« in vesela »Aleluja!« — Iz mladostnih let imajo odrasli in stari ljudje najlepše spomine. Kako lepo'
se spominjajo, ko so prvič šli v šolo, prvokrat k sv. spovedi, neizbrisljiv je spomin prvega sv. obhajila, dan sv. birme, tudi zadnji dan v šoli, vstop v kako rokodelstvo, oproščenje rokodelstva ! Oj, mladina, dobro porabi vsak trenotek mladosti, zakaj hitro teče, hitro minejo leta in pride poletna možka doba n nazadnje jesenska in z'mska starostna
doba, če te prej britka smrt ne pokosi, saj zmiraj več mladih pomrje kot pa starih. Vse se spremeni in mine v morje dolge večnosti, mladosti obraz se postara in nikdar več ne omladi.
»Saj mladosti cvet,
Samo enkrat je na svet’!«
F. S. V.
Zabava.
Dan sprave.
Povestica iz življenja. A. Leben.
Peter, sin nekega požigalca, ni poznal svoje matere, ker mu je bila umrla že v njegovi rani mladosti, in očeta — so nekega dne razjarjeni ljudje vlekli vun iz vasi med besnim krikom in vikom: »Ubijalec! požigalec!« — Peter ga ni videl pozneje nikoli več. Tako mu je ostala samo-le babica, ki je s solzami v očeh božala in tolažila ljubljenega, nesrečnega Peterčka ; ljudje pa so ga zaničljivo nazivali: »požigal-čevega Petra«, ter sovražne poglede ivpirali vanj. Peterček pa seje jokal od žalosti in jeze ter je zbežal v temen gozd, odkoder se je vrnil še-le ob dnevnem svitu.
Vas je bila še globoko zakopana v mirno spanje, ko se je Peterček skrivaj plazil skozi njo. Bilo je vse tiho v vasi. Noben pes ni zalajal nad njim; poznali so ga dobro, bolje nego vsi ljudje v vasi —
V temotni sobici ga je pričakovala babica. — Vzela je fantiča v svoje staro, že slabotno naročje ter ga je s tihimi, usmiljenja in ljubezni polnimi besedami tolažila.
»Poglej, Peterček, na Golgoto. Tu je ležal križ, in na ta križ so hudobni ljudje pribili našega ljubega Gospoda. Prebodli so mu z ostrimi žreblji roke in noge, potem so križ dvignili visoko. Tukaj je tedaj visel v neznosnih in nepopisnih bolečinah Gospod, zapuščen od vseh. Celo njegovi učenci so ga zapustili in odbežali. Pod križem pa je stala žalostna njegova mati.
»O Peterček, kako strašno muko je ona trpela, ko je videla svojega
sina, naj svetejšega, najboljšega, a tako zaničevanega — trpeti!
»In glej, Peterček, — tako sem bila brala v neki stari knjigi — tam med množico pa je stala še tudi neka druga mati. Tudi njen otrok, njen sin, je visel takrat na križu, tik pri križu Zveličarja. Bil je razbojnik. A vendar je jokala in žalovala njegova mati; kajti ljubila je svojega otroka, dasi je postal razbojnik. Bolelo jo je srce, ker ni imela nobenega upanja, da bi bil rešen njen sin.
»In ko je tako vzdihovala in ihtela, zazre obupajoča žena mater Gospodovo tam pod križem. In neki skrivnosten glas ji je rekel, da je v tistem materinem srcu rešitev še mogoča. In prenehala je žalovati ter se je milo in proseče ozrla tje na Mater božjo, kakor na svetlo zvezdo. In glej, Peterček, obenem je tudi že slišala svojega sina, nesrečnega razbojnika, ki je prosil: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljevstvo!« In slišala je, kako mu je križani Odrešenik rekel: »Resnično ti povem: še danas boš z menoj v raju!« Sedaj se je žena vzradostila.
»Na-to je slišala, kako je Zveličar, na čigar križ so hudobni ljudje prilepili tablo z zaničevalnim napisom, z močnim glasom zavpil: »Dopolnjeno je !« Videla je, kako je potem nagnil glavo in tako umrl. In solnce je otemnelo, ker ni hotelo sijati na grešni svet, na hudobne ljudi, ki so umorili svojega Odrešenika.
»A srce razbojnikove matere pa je bilo polno upanja in radosti; tako se je čutila vtolaženo, da ni mogla več jadikovati in žalovati. In vendar še je njen sin, razbojnik, v bolečinah in bridko-
stih visel na križu. Tolažile so jo besede Zveličarjeve:	»Še danes boš v
raju!« — Peterček, tudi tvoj oče je gotovo tar.. gori v nebesih pri Zveličarju ir njegovi blaženi materi! Tam boš ga zopet videl. Zato pa se nič ne zmeni za ljudi, kadar te zbadajo in zaničujejo, in nič se ne huduj nad njimi, Peterček, saj je tvoj oče v nebesih!«
Globoka tišina vlada v majhnem, temnem prostorčku. Peterček ihti v starkinem naročju, tudi njej se spuščajo debele solze po razoranem obličju.
Peterček je vzrastel v krepkega mladeniča. Postal je vojak. Zapustil je tako mu neljubeznivo domačo vas, ker je bil od vseh sovražen, »požigalčev Peter«, katera ni imela zanj nobene ljubezni, nobenega usmiljenja. Šel je v svet, vun med vojskin šum, daleč, daleč čez meje svoje domovine.
Do visokega lesenega križa tam na hribčku ga je spremila babica; tukaj se je njen ljubljeni Peterček ločil od nje ter je odšel. Odšel je z jezo in s sovraštvom v srcu.
Ko se je za nekoliko let zopet povrnil, ni nosil več sovraštva v svojem srcu. Izginilo je. Pozabil je vse. Tihotne radosti prešinjen stal je na hribčku ob svitu dobrodejnega, pomladanskega solnca, ozirajoč se dol na majhno vasico. In njegove oči so radovedno iskale revno, napol že razpalo bajtico njegove ljube babice.
A ni je našel. Zaman preplavlja njegov pogled vrste hiš, sedaj gor, sedaj dol — bajtica je izginila. Obšla Sa je pri tem neka mučna bojazen Kaj pa, če je draga starka umrla ? In s Počasnimi koraki, kakor da bi nosil težak kamen v prsih, stopa s hriba dol proti vasi. Tu popraša po babici.
»Aha, požigalčeva mati? Izpodil jo )e Podgoršek, ker ni mogla plačati nolga.«
»Umrla?«
»K nesreči ne; starka je sedaj breme občine. Stari učitelj jo je sprejel pod svojo streho. — A vi, ali niste vi nJen vnuk? Požigalčev Peter? No, Bog nam bodi milostljiv!« — in surovo se zakrohoče mož. Bogat mlinar je, in “etru pokaže hrbet.
Da, Bog nam bodi milostljiv! V Petrovem srcu se je spet vzbudilo sovraštvo. Ni se učil zaman v sovražnikovi deželi požigati mesta in vasi. »Ti domača vas, ali nisi ti hujša, tisočkrat hujša od dežele najbolj krutega sovražnika ?«
Dečki, ki so se nekdaj norčevali z njega, so postali sedaj že možje. Ali noben mu ne pride nasproti, noben mu ne poda roke, noben ga ne pozdravi: dobrodošel!
»Požigalčev Peter«, mu doni od vseh strani; in Peter stisne pesti ter zgine v temen gozd. — — —
Večer se bliža. Gori na hribčku pa se je spet prikazal Peter. Naslonjen je na stari očrneli križ — lačen in žejen, ter se ozira tje dol na vas. — »O, da bi prišla babica sem gor, potem pa gori, ti gnezdo z vsemi tvojimi kačami in njih zalego, z vsemi ljudmi, v katerih srcu ni ljubezni, ni usmiljenja!«
In zares, proti vrhu hriba stopa. sključena, majhna človeška postava. »Peterček, moj Peterček, ali si ti tukaj?« kliče slaboten, Petru dobro znan glas. Zvedela je, da se je njen Peter povrnil, in da so ga vaščani tako surovo pahnili od sebe. In vedela je tudi, kje ga najde.
Kakor bi trenil, je Peter že pri njej, drži staro mamico v svojem naročju, nese jo gor pod križ. Tam se zgrudi na tla in zakoplje glavo v babičino naročje. In njene trepetajoče roke gladijo njegove lase, njegovo vroče čelo in iz njegovego glasu spoznava znova vzbujeno sovraštvo, sluti prokletstvo zločina, bližajoče se v novem zločinu.
»Peter, Peter!« šepeče v velikem strahu starka, sklene nad njegovo glavo tresoče roke in tiho, tiho prihajajo čez njene drhteče ustnice besede, kakor nekdaj v davno minulih časih.
»Glej, Peter — na Golgoto, tu so ljudje v svoji neizmerni zaslepljenosti in napuhu svojega Gospoda in Odrešenika na križ pribili. On, najmilejši, najvišji, tukaj visi sedaj, zapljuvan, bičan, s trnjem ovenčan, ves okrvavljen sredi med dvema razbojnikoma. Ljudje so Njega, ki je prišel, da bi jih odrešil^
zaničevali, zasramovali; a On v neiz-rečnih bolečinah na križu viseč, od žgoče žeje mučenje za svoje sovražnike, te nesrečnike, k svojemu nebeškemu Očetu molil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«. Ali slišiš, Peter? Ali slišiš? In ti, ti hočeš danes postati zločinec? hočeš se maščevati nad vaščani, ker so te zaničevali ? hočeš postaviti ognjenega petelina na strehe spečih, nič hudega slutečih ljudi?
Peter, danes je velika sobota! Si-li pozabil? Kmalu bodo zvonovi naznanjali velikonočno veselje.«
V tem trenutku pa se tudi že oglasi v zvoniku glas zvona. Slovesno in veselo ga prinaša večerni piš sem na hribček. V globokem purpurju zažari večerno nebo. Velika tišina vlada na hribu pri resnem, črnem križu. Peter dvigne glavo, ozre se tje dol proti vasi. Majhna okenca hišic žarijo v žarkih večernega solnca.
Peter gleda, kako ljudje tam doli praznično oblečeni hitijo proti cerkvi.
»Vstajenje«, misli Peter V bridkem čustvu, in se spomini na Podgoršeka, na trde besede mlinarja, ki mu jih je govoril danes zjutraj; Peter skloni zopet glavo
Stara mamica je povzdignila oči proti nebu, sklenila je tesno roke ter klicala: »O, Zveličar, usmili se! O, nebeška kraljica, pomagaj ! Pomagaj, mati Gospodova!«
Zvonovi so utihnili, cerkvica je natlačeno polna. — Praznuje se vstajenje Gospodovo! Doma so ostali pač samo-le boleniki in otroci.
Večerna zarja je obledela, žar v okenskih šipah je ugasnil, le iz cerkvice je sijal jasen svit v večerni mrak.
Od gozda sem prihaja lahen šum, naraščajoč v vedno močnejši veter. Tema postaja gostejša in gostejša.
Čuj, — od tam, kjer stoji Podgor-čevo poslopje, se je zaslišal močen krik; iz strehe puhne plamen visoko proti nočnemu nebu. Veter ga potisne k strehi nazaj, potem ga vrže na desno, na levo; sedaj plane spet kvišku, se širi in širi, že pleše po polovici strehe. In iz oken sili plamen.
Visoko se je vspel Peter pod kri-
žem. V ognjenem žaru se žari njegovo bledo obličje. Krčevito se oklepa lesenega križa. Veter pa meče tam doli plamen že na sosedovo slamnato streho, sliši se mukanje krav in obupno kričanje malih otrok.
»O, sveta Marija, pomagaj !« kliče zraven Petra starka. V trenutku izpusti Peter križ ter zdirja doli po hribu. Hiti k cerkvi, prime za vrv, kliče z zvonom na pomoč, na rešitev. In zvon doni tako pretresljivo, tako otožno! —
Gori na hribu kleči pod križem stara ženica vtopljena v vročih molitvah. Tam spodaj pa se bori Peter z uničujočimi plameni. Otroke mlinarjeve je rešil iz ognja, konje Podgorčeve je spravil iz gorečega hleva na prosto. — Užgal je blazni brat mlinarjev. Našli so ga, kako je med blodnim smehom metal les in slamo v plamen.
Požar je pogašen. Zmučen, moker skoz in skoz, ves črn od dima, stoji Peter sredi med vaščani. »Hvala, Peter, hvala«, ga zahvaljujejo drug za drugim.
»Veliko je povrniti tebi, Peter, in tvoji babici. Pridi, praznuj z nami Veliko noč, Peter, saj si vendar naš.«
In Peter je obhajal Veliko noč poln veselja in sreče.
Veselo in slovesno so se oglasili zvonovi na velikonočno jutro, in z vaščani sta tudi Peter in babica v cerkvi pela veselo: »Gospodje vstal! Aleluja! aleluja!« Bil je dan sprave in veselja.
Dve klepetulji.
Prizor iz življenja.
Muhica: O, kaj pa vidim! Je to mogoče? Vi ste tu Coklčka? Na, odkod pridete ?
Coklčka: To moram jaz vprašati. Oh, ti ljubi čas, je to lepo, da ste vi tu, Muhica! Kako dobro izgledate! (po strani:) Je to stara škatlja!
Muhi. Že verjamem. Kam pa letite tako v eni sapi?
Cokl. V mesto »na kunte grem«. Kam pa vi?
Muhi. Jaz moram hitr . na železnico. Mi imamo namreč zdaj v Št. liju lepo posestvo. Tje pa mi pridejo moji otroci nasproti.
Cokl. Škoda, da imavi obe tako silo! Ce človek drugega dolgo ne vidi, mu *nia pač dosti povedati. No, kako je kaj pri vas, Muhica?
Muhi. Zahvalim, dobro nam gre. Hvala Bogu, jesti imamo zadosti, zdravi smo tudi vsi. Kaj pa še čemo več?
Cokl. Vidite, tako pravim jaz tudi. Ha je človek le zdrav. Pa kako je to, da ste zdaj v Št. liju?
Muhi. To je čisto navadno. Pri Furmani ja ni bilo za obstati, ta ženska človeku ne pusti, ne enega lasu na glavi. Kdor ji pride v roke, vsakega raznese njeni strašni jezik.
Cokl. Tu le glejte! Vam se je ravno tako godilo, kakor zdaj meni. Oh je, Jaz imam za sosedinjo Klofačko. Pri Plojih stokrat, da vam povem, ta ženska Je rejena, ko kakši lagvič od samega objedanja ljudi, drugače pa tak nima kaj jesti, ko k večjemu vsakih štirnajst dni eno ovojeno kroto. Nej, samo da ^am povem, kaj me sploh ta ženska briga! Pa pri miru bi naj vendar člo-vuka pustili taki ljudje!
Muhi. Glejte le! Ravno to pravim J?z tudi, to me zmirom zgrabi, če taki Judje, ki morajo od usmiljenja drugih z>veti, kar naprej kaj vejo o drugih posodah. Moja gospodinja, veste, oh, ne, da bi jo jaz obrekovala, ne, Bog vari, Pa da vam povem, to je taka klopo-*ača, da ni dopovedati. Jaz kar ne vem, kako je to. Mene pač obrekovanje nič ne veseli.
p Cokl. Vidite, mati, mene tudi ne.
a ju strašno dosti takih žensk, ki po dule ure kje vkup stojijo, pa kaj mislite, da delajo?
Muhi. No, ljudi objedajo.
Cokl. Že, pa kaj govorijo?
Muhi. No ja, kako »žleht« je ta ln oni.
Cokl Frajlih, ljudi obrekujejo in aznašajo.
Muhi Pojte, mati Coklčka. sedima aio. Jaz jrn. jjj tako veselje, da sem as tu nasla, da ne morem dopovedati.
• Sd| ge imam par minut Juh da?
časa,
Cokl. Pa naj bo! Pa samo par ol]nut, potem moram hitro iti. Če nisem sedmih v mestu, zgubim »kunto«.
Gnadliva bi mi kar dveri pokazala. To bi bilo strašno!
Muhi. Pač bi bilo strašno, če bi jaz zamudila vlak. Povejte mi, kaj dela Vaša prijateljica Srakoperka.
Cokl. Srakoperka? Moja prijateljica? Prosim vas, kako morete to reči? Tedaj pa kar ne veste?
Muhi. Kaj bi mogla vedeti?
Cokl. Nič ne veste? Vi tega ne veste ?
Muhi. Jaz nič ne vem. Kaj pa je ?
Cokl. Oh, joj, to je strašno! Pa ne boste me izdali, da sem vam povedala ?
Muhi. Mica, mislite, da sem jaz taka klepetača? Kakše skrivnosti so mi že obstali! Če bi jaz hotela raznašati ! Oh!
Cokl. Da vam povem: ta Srakoperka ! Pa prosim vas, če nas kdo sliši.
Muhi. Žive duše ni blizu !
Cokl. Veste! (sosedinji tiho v uho šepeta.)
Muhi. Za božjo voljo! To pa je le preveč. Na, kaj takega! Vidiš le, vidiš ta Srakoperka!
Cokl. Ni res, ta Srakoperka, ta Svetnica, ta potuhnjena lisica! Da se more človek tako motiti!
Muhi. Pri mojih stokrat, da se more človek tako zmotiti! O ti ženski bi si jaz nikoli ne mislila kaj takega.
Cokl. Če jaz? Pa pustimo to! Ona je imela zmirom nekaj posebnega na sebi, da ne rečem več.
Muhi N-h, ja, ja, nekaj posebnega je imela na sebi ta ženska
Cokl. Pa lepo vas prosim, da me ja ne izdati. Meni je povedala njena sestrana Krofova Liza. Pa sem ji morala zapriseči, da tega nikdo ne zve od mene. Saj tudi živi duši nisem črhnila besede o tej svinjariji, ko zdaj vam. To pa vem, s kom govorim.
Muhi. Le bodite čisto mirni. Moja usta znajo molčati ko grob Če bi jaz bila hudobna, da ne bi imela smrtnega gnusa pred vsakim obiranjem, koliko bi vam pač mogla povedati, o moji nekdanji gospodinji Žnodravčki v Zasadili. Oj, joj, kakše reči bi slišali. Gospodar je dober človek, samo da nosi kikljo na mesto hlač. Šumen

— 120 —
njegov sin pa je šviga miga, ki se za nič ne briga, ko za glazl šnopsa. Pa kaj je to meni! Ljudje naj delajo, kaj čejo. Jaz sem zadnja, katero to kaj skrbi. Pa samo to rečem, Coklčka, kaj je potrebno, da Žnodravčka Zefi vse na hrbet obesi, da znosita vsak krajcar v štacuno za cunje. Prosim vas, kaj je to potrebno ?
Cokl. Seveda je to potrebno, mati Muhica. Veste, ta stara bi rada deklino v zakon spravila. Ker pa drugači nič nima lepega, ne v srcu, pa ne v licu, v omari tudi ne, tedaj pa mora na hrbtu nekaj imeti, kar se sveti. Zasto-pite me?
Muhi. Aha, ja ja, tako je. Pa je kateri »pojb« tako nor, da vzame vlačugo, ki v vsako svinjsko korito povoha, ki z vsakim začne pantljati, da ima le klobuk na glavi, naj je že 99ti potepuh, naj je oženjen ali neoženjen, tako vlačugo, ki za vsakim gre, ki se ji zareži, ko tele za mesarom.
Cokl. Tak je tak, kak vi pravite, pa to mlado ljudstvo nič ne premisli. Kolikokrat so mi rekli moj rajni oče, Bog jim daj dobro! Deklina, zapomni si to: če hočeš biti srečna v zakonskem stanu, moraš biti v ledičnem stanu, ko Marija Devica, ki je rekla: Jaz ne poznam' moža. Katera drugači živi, se pogubi. Pa so še rekli, ja tako so rekli: Mica, kateri te resničnno ljubi in spoštuje, tisti te pride po poštenem potu snubit. Kateri pa za teboj lazi ko mačka, tisti te hoče raztrgati, veš pogubiti na duši in telesu. Če pa si ti potem celo življenje nesrečna, pa še kdaj pogubljena, to je njemu vse eno. Pa če se tudi vzamejo taki ljudje, srečni niso nikoli. Veste, tako so mi pridigali moj oče stokrat na dan.
Muhi. Tvoj oča so pač imeli sv Duha, ko malokdo. Ko bi si vsi mladi ljudje to v srce zapisali, pač bi ne imelo toliko zakonskih na čelu napisano nesrečo in pogubljenje. Veste, kako je to pri Smradljivčevih.
Cokl. Poznate tisto slamnato vdovo, kateri je mož odišel v Ameriko, ker ni mogel obstati pri njej ?
Muhi. Pravite, da ni mogel obstati pri njej ? Na na, ni hotel obstati. Po
denarje je prišel, pa z denarjem odišel. No ja, kdo bi tudi tako napeto srako rad imel! Prav se ji je zgodilo, zakaj je bolj gledala na denar, ko na dobro stvar.
Cokl. Če ste jo vi prej že poznali?
Muhi. Jaz že, Petelinove France jaz ne bi poznala! Tak dobro sem vedela za njo, ko za beli dan.
Cokl. Petelinova Franca je ta ženska? Kaj vi pravite? to je bila pridna deklina 1
Muhi. Znabiti, če je tista vsaka pridna, ki je malokdaj v cerkvi pri mizi božji, ki je za mladega človeka vsakdanji kruh.
Cokl. Pa na ples in v krčmo vendar ni hodila?
Muhi. Tista ne, pa k deklinskim shodom tudi ni šla, da bi se ji o pravem času oči odprle in bi se zognila nesreči
Cokl. N-h, ona je bla pač prepametna za take reči.
Muhi. Seveda, zdaj se je pokazalo, koliko je imela slame v glavi. En mesec po ženitvi, pa že tiča samica 1
Cokl. Pa veste, katera nosi tako visoko svoj nos, tista je že zrela. Bog nas varuj 1
Muhi. Jaz tudi mislim tako. Kdor hoče bolj pameten biti ko drugi, mora tudi skrbeti, da je boljši ko drugi, pa ne narobe. Pa kaj to mene briga, naj bo kakšna hoče. Samo, da bi taka drugih 'ne raznašala, ki sama ni krajcara vredna.
Cokl. Tak je tak! Kak je človek sam, tako misli o drugih.
Muhi. To sem jaz čisto drugači. Rajši, ko jaz kaj slabega verjem ali že rečem, rajši si dam glavo vzeti. Sploh, jaz setn silno previdna v govorjenju.
Cokl. Prosim vas, kako hitro pride človek ob dobro ime.
Muhi. Hitro, hitro ja! Zato tudi jaz pravim, le ne več govoriti, ko je potrebno. Vidite, zato jaz nič ne pravim o Klopotcih v St. liju. Dobrega ne morem nič 'povedati, pri najboljši volji ne. Slabe reči dalje nositi, pa ni moja navada. Samo bojim se, da se ne bi moje dekline doli pohujšale, ker morajo k jim hoditi tamburat. Ko bi kateri drugi
— 121
to znal, jaz bi rada desetkrat več plačala. Pa nikdo drugi ne zna ko Klo-potčova Liza. Jaz se strašno bojim za mojo Mici in Pepi, da je čisto ferder-bajo ti ljudje. Jaz vam povem, Muhica, tota hiša je pravo gnezdo nevere in nečistosti.
Cokl. Ja odkod le to? Ti stari Klopotci pa so bili tako krščanski b'udje.
Muhi. Z mesta, oh z mesta, ljuba moja. Klopotec in pojbi hodijo vsak dan v fabriko delat, dekline pa nosijo mleko, pa kajkoli morejo vkup spraviti, v mesto na plac. Oh, da vam povem, to pa je prava kuga za' mlade dekline. Bog ve, s kom vkup pridejo, koga srečajo Bog ve, kaj vidijo in čujčjo na stezi, le nič dobrega ne. Nah, pa še celi ljubi den tam notri brez dela sedijo in zijajo po ljudeh. Oh pač ni čudež, da potem take uboge sirote, kaki ničvrednež v svoje kremplje dobi iu pogubi.
Cokl Vidite Mica, za to grem jaz z mirom sama v mesto na kunte in sploh, moje dekline pa morajo doma opravljati. Jaz rajši v.-e pretrpim, da le svojo deco varujem pohujšanja. Veste, jaz bi umrla od same žalosti, ko bi se jim kaj zgodilo.
Muhi. Oh ja, jaz mislim, da bo že skoro sodnji den, ker je svet tako hudoben.
Cokl. Jaz pač tudi rečem tak. Jaz hi se najrajši na glas jokala, če vidim take dekline, ki grejo peklu nasproti pa se smejijo in špasajo. Prosim vas, meni to nič ne škodi. Jaz nisem bila nikoli za take nore reči. Pa poznam se dobro. Ce vidim katero tako našopirjeno, vse polno mašlnov, na glavi pa kurje gnezdo ali čop, ko laški petelin, se mi pa le v srce smili taka sirota.
Muhi. Da matere kar bolj ne skrbijo za svoje otroke, to je še večja žalost.
Cokl. Ko bi bilo samo to, pa jih še peljajo na ples in v slabe družbe. Oh, t° je v nebovpijoči greh. Jaz se čudim, ^a ne pade ogenj z nebes na take hiše, veste, ko je Oslova v mestu.
Muhi Oslovčko jaz dobro poznam.
Cokl. Že prav, tedaj mi ni treba dalje govoriti. Ti stari ded sedi celi dan v
krčmi. Baba pa hodi namesto po kuhinji od hiše do hiše ljudi raznašat. Doma pa dece, ko črvičev. Oh joj in sirote obtičijo skoro v smetju in nesnagi. Jaz takih ljudi ne morem zastopiti. Opoldne prileti domov, skuha pisker laške repe, veste, pa nej, da bi jo preje oprala, nej tisto nej, blato ostane namesto zabela zgora, potem našopa otroke, ko pri nas purane, potle pa je vse dobro. To je gola resnica, jaz nikdar ne lažem.
Muhi. Taki ljudje so hujši ko živina. Pa za božjo voljo, zdaj je že skrajni čas, da grem na vlak. Veselilo me je strašno, Coklčka, da sem vas tu našla. Srečno! Pa prosim Vas, ne pravite nikomur, kaj sem vam rekla od moje gospodinje. (Odide.)
Cokl. Ja, ja, srečno ! Škoda, da že morate furt. Jaz bi vam imela še toliko novega povedati. (Sama:) Oh, oh, to je prava kača klopotoča, pa če boljša bit, ko vse druge. Strašno, da človek sam sebe kar nič ne pozna. Tiste lepe reči o Žnodravčki v Zasadah moram še danes Lapošnici povedati. Ona se bo pogledla. Zdaj pa moram hitat na kunto. (Odide.)
Muhi. (pribeži v eni sapi) Ti sveti čas, Coklčke ni več tu! Zdaj še zamudim zavoljo te stare srake cug. V naglici sve zamenjali svoje taške. Ti ljubi čas! Ona ima moje denare, pa moje cetlne. Kje bom zdaj našla to ničvredno babo! Će je ta četrt ure, ko sve tu sedeli, kaj drugega delala, ko ljudi raznašala ! Le počakaj, Srako-perko ti obesim na hrbet. Bož že videla, zlodej ti ženski. (Odide.)
Čoki. (prisopiha) Ti koza, ti krava, ti prekl., prekl., prelci., Muhica (preti s pestjo), jaz čem na kunto, pa nimam mleka! Ti si boš frajlih zdaj naredila na mojo škodo dober kofe. Ni za zrečti! Pa da ne bi toliko lagala! Pravi, da ima lepo posestvo v Št. liju. Zakaj pa ima tu notri »vincerbihl?« Da bi se njeni fraci tamburat učili, kaj'še? Na taberh grejo, če ne grejo petlat. Oh, jaz sem tako jezna na njo, da bi jo na drobne kose raztrgala ! Ko bi le vedla, kje je ?
Muhi. (prileti) O, je, tu ste ! Midve sve zamenjali taške.
Cokl. Jehterle ! Od sameeja smeha se niti nisem mogla jeziti. Na, na kaj takega!
Muhi. Jaz sem se tudi tako režala. Jaz sem prišla no ja na ban, no ja. Pa sem odprla taško no ja, no ja, pa nisem vidla, no ja, da ni moj, no ja. Pa sem iskala, no ja, te pa je reko, no ja tisti kasapanter, no ja, bite šnel, no ja. Te sem vidla, no ja, da ni moj tašl, no ja. Nah pa je reko, no ja. Kaj delate tak
dugo, no ja. Jaz sem pa rekla, no ja, Coklčka, no ja ? On pa je reko no ja, kaj Coklčka no ja. Nah pa je zvonilo, no ja in Cug je odišo, no ja.
Cokl. Prosim vas ne bodite hudi!
Muhi. Jaz huda? Peljem se pač z drugim »cugom«.
Cokl. No ja vi ste pač zmirom tista dobra duša
Muhi. Ja kapa in vi tudi. Srečno!
Cokl. Srečno pa ne na večno!
Kaj je novega po svetu?
Politični viharji so ob velikonočnih praznikih nekoliko potihnili, zato pa so se vrstoma godile druge grozne nesreče. — Ponoči od Velike noči na velikonočni pondeljek so v O koritu na Madžarskem imeli v nekem škednju velik ples. Razen enega so vse izhode zapahnili. Okoli polnoči pa je nastal požar, ne ve se še, ali je bilo iz hudobije zažgano ali pa po neprevidnosti. Plesalci so bili vjeti kakor v pasti, le malo se jih je rešilo, drugi so vsi zgoreli; našteli so kakih 340 mrličev. Ples so priredili za to, da bi dobili denar za zidanje luteranske cerkve. So pač čudni kristjani to, ki s plesom začnejo zidanje cerkve ter še tako svet dan kakor je Velika noč, onečaščajo z divjim plesom! To je pagansko, ne krščansko. — Na belo sredo, dne 30. marca se je pa zgodila strašna nesreča pri Muhlheimu ob Reni na Nemškem. Iz Hamburga je pridrdral ekspresni vlak, ki vozi s strašno hitrostjo, ter se je z vso silo zagnal v zadnji del vojaškega vlaka. Ekspresni vlak ni bil hudo poškodovan, pač pa je pri vojaškem vlaku bilo zdrobljeno pet vagonov, drugi pa preobrnjeni, tako da so pri nekaterih kolesa kvišku stala. Poročajo, da je bilo ranjenih kakih 180 oseb, mrtvih pa okoli 40. Nekatere je grozno zmečkalo, da so jim morali takoj odrezati noge in roke. — Na Primorskem je 31. marca začela razsajati grozna burja. Kako strašno moč ima primorska burja, si mi na Štajerskem niti predstavljati ne mort-mo, vendar tako hude že dolgo tudi v Primorju nihče ne pomni. Več ljudi je
pometalo na tla in ranilo, v puljski luki pa se je vtopil neki mornar, ker ga je veter vrgel v morje, tudi ladijo z ribiči je prevrglo, vendar so jih rešili. Popoldne 31. marca je okoli 4. ure popoldne vihar tako razsajal, daje prevrgel pri Miljah nedaleč od Trsta vlak ozkotirne železnice, 3 osebe so bile ubite, 6 jih je bilo težko ranjenih, večina pa lahko.
—	Dne 4. aprila je velikanski požar vničil papirno tovarno družbe Leikam na Vrju ob Savi na Kranjskem. Škode je do 3 milijone kron, ranjenih je bilo pri požaru tudi več oseb. Dne 29. marca je imela Slovenska kmečka zveza v Mariboru svoj občni zbor. Vde-ležba je bila vkljub spomladanskemu delu prav obilna. K zborovanju je prišel tudi dr. Ivan Šušteršič, vodja vseslovenske ljudske stranke, in je govoril o sedanjem političnem položaju. Poslanec Rošker je razpravljal o vinskem zakonu, ki ga hoče vlada vpeljati, s to postavo bi bilo naše vinogradništvo vničeno. Izvolil seje tudi nov odbor. načelnik je zopet poslanec Roškar.
—	Dne 14. aprila se snide zopet državni zbor. •— V Albaniji je nastala vstaja proti Turkom. — Dne 6. aprila je umrl v Turinu na Italijanskem vrhovni predstojnik salezijanske družbe, ki skrbi za vzgojo deške mladine. -Slovenci bodo letos skupno romali v sveto deželo. Romanje bo trajalo od
2.	do 21. septembra. Stroški znašajo za I. razred 450 K, za II. razred 400 K, za III. razred 280 K. S tem je plačana vožnja, hrana in prenočišče. Prijave sprejema do 15. julija odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani.
Orli.
Kako občujmo z nasprotnikom? Program vsemu našemu deluje in mora kakor se je to že večkrat povdar-jalo: pošteno življenje. Ker smo pa že na tem, hočemo se, dragi tovariši, danes pomeniti o neki za nas jako važni točki, ln to je vprašanje: Kako naj občujemo z onimi, ki nasprotujejo našemu, za vse dobro vnetemu gibanju? Ali jih naj sovražimo, zaničujemo, sploh jim javno Pokažemo, da stojimo visoko nad njimi? Tega ne bomo storili. Res je sicer, da Je med nami velik razloček, ki se kaže v tem oziru, da je naša pot tako Jasno, tako razločno začrtana, da vidimo daleč pred seboj svoje cilje, za katerimi Sfe vse naše stremljenje. Oni pa ne vidijo niti koraka naprej, ne gledajo v
i .	......... .	..	----J 7	J
bodočnost, ni jim mar, v kaki silni po-
^rebi in stiski se nahaja naša ljubljena domovina, oni poznajo le sebe in svoje strasti. Kako lahko bi svoje mlade moči, pa so mlade in čile le enkrat, upešno uPorabili sebi v prid in domovini v ko-nst! Delajo pa ravno nasprotno, ugo-^abljajo svoje zdravje, zastrupljajo si
d.aše z nepoštenim, vseh strasti polnim
^vljenjem. Ali ni škoda teh mladih ^vljenj, ni škoda njihovih duš, ki se . °do popolnoma pogreznile v mlakužo |zprijenosti? In ravno tuje nam »Orlom« r.er*a pokazati svoje vsestransko pleme-d? mišljenje, in to na ta način, da . kljub vsemu njihovemu nasprotstvu, ki Je tako brez uspeha in nima nobenega Pravega povoda, občujemo ter se ve-. enTo nasproti njim dostojno in vljudno
kot
, . mora to storiti samo pošten in od-nt človek. Varujmo pa se ž njimi priti
2 °^ji stik, kajti neodkritost se jim bere n.^ njihovih izpitih obrazih, zrcali se .. djih popolnoma zapravljenem življenju,
štvl°Va SrCa l3a ^ore skrivnega sovra-
! Se .Proti nam. Prigodi se ti lahko, da i ti bode takšen »prijatelj« približal, j ti laskal, češ, da si najboljši človek
sv ;Svetu> ko pa se obrne od tebe k
°jemu vrednemu bratcu, znaš kmalu
huf ^ti besede: Ta vrag čukovski
Preda’ K* srno že v svojej izobrazbi na-dovali, jim tega ne bodemo vračevali
v isti meri, kajti sovraštva mi »Orli« nečemo in ne smemo poznati, posebno pa ga ne bodemo gojili nasproti onim, ki so istotako naši bratje, so tudi Slovenci, čeravno jim to častno ime nič kaj posebno ne pristoja. Umevno je, da bodemo mi s prijaznim ter odkritim vedenjem več pri njih dosegli, kajti: »Lepa beseda lepo mesto najde«. Tudi v srcih nasprotnikov bode sčasoma vzklilo spoznanje, da so nam krivični, ter bodo spoznali iz kakšnih razlogov jim nasprotuje kršč. mladeniška organizacija, to je ne iz osebnih, ampak javnih, političnih vzrokov, iz katerih se mi ž njimi ne moremo strinjati, že zato ne, ker v našem načrtu ni glavna točka le zabavljanje in razdiranje, ampak resno delo.
Večkrat se je že opazilo, da se naši fantje zgolj radi političnega razpora niso udeležili kakšnega poučnega predavanja, bodisi o kmetijstvu itd. zato ker je slučajno bil predavatelj liberalnega naziranja.
Če dotičnik ne razpravlja o politiki marveč o gospodarskih in drugih vprašanih, ki s politiko niso v nikakšni zvezi, lahko ravno s svojo vdeležbo pokažemo, da nam je za resen napredek in delo. Drugače pa je pri političnih strankarskih shodih, katere priredi krščanskim na čelom nasprotna stranka. Teh se ne-bodemo vsaj mi »Orli« nikdar vdeleže-vali, ker nam ni mnogo do tega, kaj delajo in kaj imajo oni, ampak se brigajmo le za svoj delokrog, ter delujmo le v dosego svojih idej ki so tako lepe in jasne in katere nam hočejo zatreti puhli liberalci, poslužujoč se raznih tudi nedovoljenih sredstev. A mi smo prepričani, da liberalna misel ne bo našla odmeva v našem narodu, ampak naša katoliško-narodna zavest bode prevladovala srce našega ljudstva in ga dvignila na vrhunec narodne omike.
J. Or.
.
i .1
i'-.
Dekliški vrtec.
Dobra gospodinja. Z zanimanjem zasledujem predalček »Dekliški vrtec«. Odobrujem osobito, da se članki ozirajo na etično-v^gojevalno polje, pri tem pa tudi ne zanemarjajo praktične strani. Tako je pra\t. Uzorna krščanska mladenka mora ,se vsestransko pripravljati na bodoči	delavne slovenske go-
spodinje. Z ozirom na praktično izobrazbo naših mladenk sledi tu danes nekaj opazk! Veliko sem občevala s kmetskim ljudstvom, osobito s kmetskim ženstvom, poznam njega vrline, a tudi vem, kjer morda ni vse, kakor bi moralo biti. ,Qvoje bi danes grajala pri kmetskem ženstvu na Spod. Štajerskem. Prvič se žepska mladina premalo peča z ženskimi rpčnimi deli, osobito z onimi, ki so ji v bpdočem poklicu gospodinje in matere neobhodno potrebna. Pov-darjam tu v ^prvi vrsti šivanje; se ve ni treba, dq,; bi bila vsaka gospodinja izurjena šivilja, a toliko mora biti te stroke vešča,,- da ni primorana za vsako malenkost, zf sleherno krpanje obleke in perila si najeti tuje moči. O tej točki prihodnjič nekaj več.
Drugič pa so, rekla bi — še manj izurjene naše;gospodinje — v praktičnem kuhanju. Nekaj vsakdanjih jedil, morda še kruh, ali;,k večjemu kake pogače, potem smo pri koncu. Trdim pa, da to ne zadostuje/'Najprostejša jed mora biti okusno pripravljena, potem tekne in zadostuje tudi,v zdravstvenem in hranilnem oziru.. Ni nikakor moj namen napeljavati k izbirljivosti pri jedi, pribiti hočem le, Redeče.
Dobra gospodinja mora biti v toliko izurjena kuharica, da
1.	ve pripravljati vsako, tudi naj-prostejšo jed, jokusno,
2.	zna upqi;abljati na primeren način domače prj,deiae,
3.	zadene povsod pravo mero; ne premalo, ne p^pveč;
4.	se varuje zapravljivosti,
5.	se ve pekako tudi ozirati na hranilne potrebe in zdravstvene zahteve.
Tukaj danes le nekaj točk v preudarek s prošnjo, da se vrle mladenke
naše tudi na tem polju oglašajo z dobrimi nasveti. Zelo bi to veselilo
staro kuharico.
Dišeči muškat. To vam je bil prepir pri Korenovih pretekli torek 1 Kar na cesto se je slišalo, kako je mati zmerjala hčer — in Lojzika seve tudi ni molčala! Oporekala je materi, se zagovarjala, se jezila in jokala — in slednjič z besedami :»Drugokrat si pa sami vse skuhajte«, zapustila sobo, in šla je črez dvorišče — in dalje za hlev — in tja h kozolcu, sedla na hrastovo bruno in jokala in jokala.
Kaj je bil vzrok prepira ? Mati so Lojzki naročili, naj skuha krompirja za večerjo, da ga bo za vse dovolj, tudi za drvarja. Lojzika je pristavila v dveh loncih, materi pa to ni bilo prav. Rajši naj bi ga skuhala v enem velikem železnem ! In ko so prišli iz mesta domov, so ji koj očitali: »Ti, preveč krompirja si pristavila! Ti pač nisi nikaka gospodinja! Pri vsem je treba varčiti!« — To pa je bilo Lojzi preveč! »Kaj bi bil človek tako skop« — se pikro odreže materi! — »Takojaz sem skopa, hočeš reči« — se ujezijo mati! — In razvneli so se — in kregali — Lojza pa ni mogla prenesti ostrih besed ter jim je vračala! — In zdaj je plakala zunaj na brunu — še k večerji ni hotela — in ko jo je bratec prišel klicat, še je njega zavrnila s hudo besedo! češ pusti me, nočem!
In s srdom se je podala k počitku, še lahko noč ni rekla materi — tiščalo jo je na prsih in stiskalo, kakor bi. se ji ovila kača krog srca! Ali vam naj povem, kako je bilo dalje?
Same veste, ljuba dekleta, kako se taki prepiri neradi nehajo in kako težko je, pomiriti razburjene duhove, odpuščanja prositi užaljene stariše!
In če vprašam, ali je tega vsega treba bilo ? Ali je treba, da si med seboj grenite življenje in vlivate britkost v srce? Ne, gotovo ne! Kdo pa je kriv? Kaj ne, zdaj bi mi rada rekla tako nekako : Oče so hudi, za vsako malo reč se kregajo, tudi mati so koj razdraženi.
ako kako malenkost drugače naredim, kakor si ravno mislijo! Oni so krivi!
Mogoče, da je tako! Pa ljuba deklica, zdaj pa še malce potrkaj na svoje srce in mi reci, — ni-li morda tvoja nepotrpežljivost kriva, da potem iz male iskre nevolje vzplamti velik ogenj prepira? Ko bi ti znala molčati in potrpeti — ali bi ne bilo polovico manj s vaje in besedičenja pri vas ? Kaj meniš ?
Pa me tako boli, ker mi krivico delajo! mi odgovoriš. Res, rada ti verujem, da ti včasi po krivem kaj očitajo in se zato zagovarjaš! Ali reci mi, deklica moja, ali ni lepo in plemenito, m o 1 č a t i, ko trpimo po nedolžnem? Očitanje poslušati, ko ga zaslužimo, to še najtežje ni! A malce junaštva je treba, da molčiš, ako te k ri v i č n o svarijo in te kregajo brez vzroka!
To zmore le malokdo! To se posreči le onim deklicam, ki imajo v svojem srcu ono čudežno, plemenito zeljce, ki se mu pravi potrpežljivost! Oj ljuba potrpežljivost!
Poznate vse blagodišeči muškat z mehkimi žametastimi listi! Ako ga stisneš med prsti, prijetno zaduhti in še ga stiskajoč uničiš, še ti bo vedno duhtel! Rade ga imate v šopkih pa tudi v škrinji med rutami — ker vsepovsod razširja blagodejno vonjavo. In kako ponižna neočitna je ta rastlinica !
Vidiš, ljuba moja, to ti je podoba Potrpežljivosti in krotkosti!
Ako te stiskajo in ranijo z očita-njem — ostani tiha in z ljubeznivo potrpežljivostjo nekako širiš milobo krog sebe! In s to milobo blagodejno vpli-vaš na druge, pomirila, oblažila jih oodeš. Lahko vsekako ni, to ti rada yerujem — a zlati mir in srečna vzajemnost bo zavladala krog tebe. In to Je prva podlaga zadovoljnega življenja.
Mogoče si že kdaj čitala o sv. Rozi Ltmanski, kako se je odlikovala s čudovito potrpežljivostjo! Nekoč jo je ho-I jela preskušati njena mati! Naročila ji i® delo in sicer neko mudno vezivo, ^kazala ji je, kako naj dela in sicer Vse narobe. Rozika uboga. — Črez nekaj ur pride mati pogledat, kako na-; Prednje delo. Seveda je bilo vse na-
robe. Navidezno jezna jo mati pokara, češ »ti nespametno dekle, saj si vse pokvarila in krivo naredila!« Kaj odgovori Roza?
»Da ljuba mati, tudi meni se je zdelo narobe, a kar ste mi tako veleli, sem izvršila delo po vašerri ukazu!* — Ali ni to junaška potrpežljivost?
Gotovo ste tudi slišale mnogo primerov iz življenja svetnikbV. Kako so jim natezovali ude, jih ž^Mi in trpinčili, zbadali in bičali — a ^svetniki so vse prestali z junaško potrpežljivostjo. Mogoče si je katera izmed vas — mlade junakinje — tudi želela kaj prav velikega pretrpeti za Boga? Dopadalo ji je izredno junaštvo.
Glej, vsaki dan se ti nudi prilika! Pikra beseda, ki jo molče preneseš — to je še bodeči trn v srde! Strupeno očitanje — ki ga poslušaš mirno, a veš da ga ne zaslužiš ^ to je žgoč plamen, razjedajoč tvojo dušo! Muče-ništvo je — vaditi se v potrpežljivosti — a ono prinaša že tukaj plačilo — krono miru in zastopnosti. Skušaj si jo pridobiti, deklica ljuba! Vredna je duševnega napora! In koliko bo tvoje plačilo v večnosti!
Da boš pa lažje začela, ti hočem podati majhen načrt — ker treba je, da veš naprej — kje te čaka naloga za dušno junaštvo.
S kom ti je potrpeti? Pred vsem s stariši, z očetom in materjo! Njim nikoli nič ne zameri! Potrpi! Vsakokrat si zaslužiš zlat cekin milosti božje — ako molčiš in se ne pregovarjaš, ko ti kaj očitajo.
Nadalje potrpi z otroki, domačimi in tujimi! ^ Ne jezi se nad njimi. Deca so deca! Če ti nagajajo, nasmej se jim, pošali se in dobro bo!
S kom pa še moraš potrpeti! Zdaj te pa prosim, zapiši si to globoko, prav globoko v srce! Potrpi s starimi ljudmi, z dedekom in babico doma! posebno če so sitni in nadležni. Daj jim vsaki dan prijazno besedo, postrezi jim, pomagaj jim z ljubeznivo roko! Oh, kolikokrat so starčki pri hiši kakor zaničevan nebodi ga treba! Deklica ljuba, ti jim bodi solnčni žarek veselja in tolažbe — ih obljubim ti, da
L
— 126 —
se ti nikoli ne bo slabo godilo na stare dni!
Ali hočeš, da nadaljujem? Malo še! S kom je treba še veliko potrpeti ? Z bolniki. Če moreš, izposodi si Slomškove zbrane spise in beri v knjigi »Basni, prilike in povesti« ono ganljivo povest o usmiljeni Marijani, ki je stregla sitni bolnici Jerki. Naslov ji je »Kdor usmiljenje skaže, usmiljenje najde.« Ravnaj ti tako!
Slednjič še majhen opomin! Potrpi tudi sama s seboj deklica moja! Vsak začetek je težek. Najtežje pa je, rahljati in pleti grede v lastnem srcu in tukaj vsaditi žlahtne čednosti! Torej potrpi tudi sama s seboj, nikar ne izgubljaj poguma, ako se ti koj vse ne posreči. Marsikrat se boš zasačila pri slabostih, pri jezi in nevolji in drugem plevelu. Potem začni zopet z nova. Potrpljenje železne duri prebije! In prav s potrpežljivostjo boš zmagala ne le notranjo nevoljo, temveč tudi druge slabosti in širila srečo in blagoslov krog sebe, največjo pa pridobila za lastno srce. Srčkan pozdrav!
Savinska.
Lenoba je velika sovražnica de-vištva, ki dušo in telo umori. Kakor stoječa voda segnije in postane grda mlaka, tako tudi deviško srce oslabi, ako deklica z dušo in telesom pridno ne dela. V luži se veliko grdobe zaredi, še več hudega v srcu lenega ali mlačnega človega, zakaj:	Lenoba je mati
vse hudobije. Če se deklica v svojih mladih letih krščanskega nauka rada ne uči, če rajši postopa, kakor bi pridno v cerkev hodila, ne bo se pregrehi ubranila; zakaj do takih ima skušnjava posebno oblast. Hude, nečiste misli bodo kakor muhe po letu
naše glave obhajale, nespodobne želj« se kakor črvi v naše srce zalezle w našo nedolžnost umorile. Neprenehoma kaj delajmo, naj nas skušnjava ne najde brez dela; ne ujame nas lahko, če ne bomo brez dobrega dela. Rja razjeda železo, lenoba človeku glavo in srce ; vse dobro pri njem umira, in po-svarjenje se ga ne prime več. — Ce pri delu rade postajamo, se v cerkvi oziramo, se po kočah potikamo in dela bojimo; če nas v mladosti potrebni nauk ne veseli, zamudile bomo svoj® sreče zlati čas. Kdor se navadi odi mladih nog zanikamo živeti, bo tud' umrl v svoji lenobi. Lenuha glad Hipni kjer noče delati njegova roka. Boljše je v mladosti potrebnih naukov učit' se, kakor se na svoje blago zanašatr Vse drugo lahko izgubimo, le tega, kar dobrega vemo, nam nihče ne more
vzeti. Ne reci, tega in onega meni ni
znati potreba; saj ne vemo kam še pr1' demo. Žalostno je za gospodinjo, oe kruha prav speči ne zna, ne bolnik11 dobre juhe skuhati, ne svojim domačim ljudem zdrave jedi napraviti. Cpk1 hiša je nesrečna, naj si ima še tolik0, premoženja, če nima razumne gospo' dinje. Kako bo pa žena znala, česar s° je deklica naučiti zamudila? — Slaba je pa tudi za deklo, ki malo razume > le težko se bo živila; zakaj kdor se n° uči in noče biti priden v mladost!, mora na starost kruha prositi. — ^a' torej, drage prijateljice! skrbimo za dušo in telo; le tako bomo srečne. » lenobi bi segnilo naše telo, in pogubim bi se naša duša. Bog nas je stvaril za delo, kakor ptice za letanje in ribe za plavanje.
Dekle iz Marenberga.
Društveni glasnik.
Iz odborove seje Z. S. D. dne 29. marca. Po došlih poročilih imamo sedaj 26 živahno delujočih dekliških zvez ; najmlajša je v Kostrivnici, 8. maja se ustanovi dekliška zveza v Podčetrtku. Ostala izobraževalna društva dobč poziv, da si ustanovijo dekliške zveze. Tričlanski dekanijski odbor ima Šmarska dekanija, po drugod se naj v kratkem sestavijo. Članice teh odborov imajo nalogo, da same pri sosednih
zvezah pomagajo z govori, da skrbe še za drug6 govornice, snujejo nove zveze in ustanovljen6 ohranjujejo živahno delavne. V naših zveza11 bi se naj govorili zlasti strokovni govori p0'. sebno o gospodinjstvu. Gradiva je najti v knjig1 »Vrla Gospodinja«, izdale ljubljanske Uršulink6, Knjiga je žal že pošla v knjigotrštvu. Štorij6 se koraki, da se priredi nova izdaja. Marsikaj prinesejo naši gospodarski časopisi: Narodni
Gospodar, Kmetovalec, tudi Domoljub in Slov. Gospodar s prilogo Gospodarske Novice. Članki v našem listu so tudi porabni. Dober vir za gospodinjske govore pa je lastna iskušnja in opazovanje vzglednih gospodinj. Strokovnih govornic, oziroma potovalnih učiteljic še žal nimamo. Gospodinjski tečaj, katerega še tekom tega leta oskrbi našim zvezam Z. S. D., bo vzgojil za prve potrebe strokovnih govornic. Ker je z ozirom na lastne potrebe in zavoljo narodne obrambe organizacija deklet povsod potrebna, bo Z. S. D. poskrbela, da se bodo letos vršili po vseh dekanijah večji dekliški shodi. Zvezam se priporoča, da so stalno v zvezi z mladenkami, ki služijo na tujem, da ostanejo poštene, veri in narodu zveste in da ima vsaka v tujini naročen dober katoliški časopis, zlasti »Naš Dom«. Vsaka zveza imej tudi sklad za obmejne Slovence. Blagajničarka zveze ali posebna blagajničarka naj skrbi, da bo vedno večji.
Znaki dekliške zveze se dobijo pri krščansko-socijalni zvezi in tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru komad po 1 K. Znaki so prav lični, imajo podobo Brezmadežne, okoli nje napis: Zveza slovenskih deklet. Pod Marijino podobo je slovenska trobojnica. Najboljše je, če se jih več skupaj naroči.
Sv. Jurij v Slov. gor. Z veseljem sem vzel pero v-roko, da zapišem par vrstic. Živela mladeniška zveza! Res dolgo časa smo spali nekako zimsko spanje mi Št. Jurski mladeniči in sicer v narodnem oziru; pa tudi za nas je prišel dan narodnega življenja. Naša mladeniška zveza lepo napreduje; že dvakrat smo se udeležili zveznega shoda. Prvi je bil 20. febr., drugi shod pa smo imeli na belo nedeljo dne 3. aprila. Mladeniči krepko nastopajo v govorih in deklamacijah ; tako je prav veselo življenje mad nami, saj:
Slovenski smo fantje Mi smo domačini
S Št. Jurja doma	Smo gorke krvi
Smo enega duha	Za narod živimo
In en’ga srca.	Za brate smo mi.
Dobje. Naša mladina nam je zadnji čas priredila dve lepi zabavi. Dne 4. aprila so mladenke predstavljale igro »Nežka z Bleda«, ki se je prav dobro obnesla. Udeležilo se je obilo ljudstva, ki je bilo prav zadovoljno. Čast našim vrlim in delavnim dekletom. Tudi mladeniči so kaj lepo izvršili na velikonočni pondeljek zanimivo igro »Izgubljeni Sin«. Res mora vsak priznati, da naši fantje in dekleta lepo napredujejo. Zato pa kličemo: Bog vas živi, delujoča mladinska četa! Ostanite dobri! Gotovo bo kmalu še več kaj takega. V kratkem na novo veselo svidenje na odru.
Mladenka iz Dobja.
Kebelj na Pohorju. »Oh kako lep je čisti rod v svojej svitlobi«! te besede sv. Duha so gotovo marsikomu prišle v spomin in mu privabile solze v oči, ko je videl na praznik ozn. D. M. dne 4. aprila, s kolikim hrepenenjem je čakala mlada četa nedolžnih otrok pri sv. maši na prvi sprejem Tistega, ki je nekdaj, ko je še po zemlji hodil, tako ljubeznjivo klical k sebi otročiče: »Pustite male k meni in ne branite
jim, zakaj takih je nebeško kraljestvo«. Imeli so namreč otroci slovesnost prvega sv. obhajila. Zares, pomenljiv dan za to mlado armado, ki se je na ta imeniten Marijin praznik vrnila iz cerkve okrepčana in nasičena z mesom in krvjo Tistega, katerega je devica Marija na ta dan od sv. Duha spočela. Vesel je bil ta dan za otroke in vesel za njihove stariše, ko so videli svojo jnajhno deco še nedolžno in nepokvarjeno. Žalost pa jim trga srce, ko pomislijo, ali bode tudi v prihodnje vedno takšna kakor je sedaj. Žalibog da malokdaj pri tem ostane. Mladina odraste in pri tem hoče biti že samosvoja in si išče potem zabave navadno v slabi družbi in s tem pripravi škodo sebi in marsikatero bridko uro svojim dobrim starišem. Da pa tudi odrasla mladina ostane nepokvarjena in vedno na pravi poti in da se lahko bojuje proti zapeljivemu svetu, zato skrbijo že mnogokje ustanovljene, za mladino prekoristne Marijine družbe. Veselje navdaja človeka, ko vidi ponosno korakati ob Marijinih praznikih mladeniče z belim trakom in svetinjico na prsih, dekleta pa z belim vencem na glavi k sv. obhajilu pod zastavo Marijino. Žalibog da v_ tem ni pri nas še skoraj ne sluha ne duha. Želeti je, da se tudi pri nas nadaljuje lani pričeto delo za Marijino družbo. Le tedaj bodo prišli tudi boljši časi za našo mladino, sploh za celo župnijo. kar iz srca želi in se tega veseli mladenič na zelenem Pohorju.
Mladinski shodi. Zgodnja pomlad je vzbudila našo mladino, da se je začela zopet pridno zbirati na mladinskih skodih, kakor prejšnja leta. — V nedeljo dne 3. aprila je mladeniška zveza v Hočah pri Mariboru sklicala mladeniče in može iz hočke župnije in okolice k važnemu zborovanju. Po večernicah se je zbralo veliko število korenjaških fantov v dveh prostornih sobah gosp. Rojka. Zborovanje je otvoril vrli predsednik hočke mlad. zveze tovariš Josip Gselman, ki je pozdravil vse navzoče. Za njim dobi besedo bivši predsednik Z. S. M. Franc Žebot iz Maribora, ki v daljšem govoru slika zbranim velik in velevažen pomen naše krščan-sko-socialne in mladinske organizacije. Posebno svari zbrano mladino pred tremi njenimi sovražniki :	slabim prijateljstvom, v nasprotnim
časopisjem in pijančevanjem. Za Žebotom de-klamuje domači mladenič »Svatopolkovo oporoko«. G. dr. Leskovar, naš odvetnik v Mariboru, ki je že znan kot dober ljudski govornik pa iz slovenske zgodovine v navdušenem govoru priporoča zbranim potrebo medsebojne ljubezni in edinosti. Kot somišljeniki, kot bratje bodimo edini v boju proti skupnemu sovragu! Govorili so še dr. Karol Glaser, dekan yGrušovnik, kaplan Kranjc, tajnik S. K. S. Z. Simone in Fr. Rojko. Na predlog dr. Glaserja se je sklenilo ustanoviti v Hočah mladeniški pevski zbor. Zadovoljni z lepim uspehom so se vračali mladeniči na svoje domove. — Ta dan seje vršil tudi pri Sv. Tomažu pri Vel. Nedelji mladeniški shod. Udeležilo se ga je krog 200 mladeničev in mož. Kot zastopnik Z. S. M. je govoril urednik Leopold Kemperle iz Maribora. Navduševal je mladino
c
za 'nadaljni boj proti vsem sovražnikom na5im. V krasnem govoru je govornik govoril o potrebi mladeniških zvez, o izobrazbi našega ljudstva v političnem in gospodarskem oziru. Po tem govoru je sledil občni zbor mladeniške zveze, ki razvija med vsemi mladeniškimi zvezami na Slov. Štajerju najživahnejšo delovanje. Na praznik Marijinega Oznanjenja 4. aprila pa se je vršil impozanten mladinski shod pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. V prostorni dvorani izobraževalnega društva se je zbralo po večernicah veliko število mladine, pa tudi očetov in mater. Zborovanje je spretno vodil g. Tik-vič. Imenom S. K. S, Z. je govoril Fr. Žebot iz Maribora, ki posebno priporoča mladini tri najboljše prijatelje: izobraževalna društva in zveze, dobro časopisje in bratoljubje. Na shod je došel preko Sv. Tomaža s tamošnjimi mladeniči tudi urednik Kemperle, ki je govoril o veliki važnosti naše vseslovenske ljudske misli. Slikal je navzočim, kako lepo smo Slovenci združeni .v vseslovenski ljudski stranski. Navdušeno sta še na to govorila mladenič Pučko od Sv. Tomaža in Meško s Polenšaka. Pred in po zborovanju so dekleta zapela več narodnih pesmic. Na vseh treh zborovanjih se je videlo, da število naše slovenske krščansko misleče mladine narašča dan za dnevom.
Upamo, da bo letošnje poletno mladinsko delo prineslo naši organizaciji mnogo veselja. Bog živi našo mladino! Na zdar !
Pilštanj. V nedeljo, 20. marca je imela naša »Dekliška zveza« prvi svoj shod. Najprvo nas je voditeljica prisrčno pozdravila in obenem opomnila, naj le ostanemo doma in nikar v službo v tuje kraje. A. Toplišek je deklamirala »Pozdrav«. M. Kodrič nas je v jedrnatih besedah poučila, kako naj čuvamo svojo dekliško čast. Največji biser in lepota za dekleta je čisto in nedolžno srce. R. Potočnik je deklamirala »Dekliško budnico«. T. Lapornik na? je s svojo krepko besedo navduševala k edinosti. Le če bomo edine, potem bomo dosegle svoj namen: koristiti narodu. Spodbujala nas je tudi, naj se spomnimo obmejnih Slovencev in jim po svojih močeh pomagamo. Vič. g. naš duh. voditelj so nam pa v poljudnih besedah pojasnili in razložili, kako olikana deklica občuje z ljudmi. Za sklep se je zapela lepa narodna pesem. — Potem smo se razšle v trdni nadi na boljšo bodočnost. In na vso moč se že veselimo drugega shoda. Bog daj naši zdaj še mladi dekliški zvezi moč, da bi z drugimi zvezami vred procvitala na bojnem polju proti našemu zagrizenemu sovražniku Nemcu.
Drobtinice.
Št. Ilj v Slov. goricah. Malokateri kraj na Slovenskem se zadnji čas tolikokrat imenuje kakor St. lij, katerega sliko prinaša današnja številka. Št. Ilj je ob meji lavantinske škofije in sekovske, druga železniška postaja od Maribora proti Gradcu. Št. Iljska župnija šteje 3050 duš in_ gbsega vasi:. Ciršak, Kojzek, Selnica, Št. Ilj, Štrihovec, Cirknica, gornji del Dobrenje, Kršnico in Staro goro, kjer se je zadnji čas naselilo, največ luteranov. Sedanja št. iljska župnija je spadala nekdaj v jareninsko župnijo, iz Jarenine je hodil eden kapelan v Št. Ilj opravljat ob določenih časih službe božje in pokapat mrličev, eden pa k Sv. Jakobu v Sl. gor. L. 1617. je sekovski škof zaukazal, da se mora v podružnici Št. lija opravljati služba božja 2 nedelji vsak mesec, pa prvo nedeljo v postu, ob praznikih Device Marije in apostolov. Staro cerkvico in pokopališče so Turki 1. 1532. oskrunili ter je potem lavantinski škof Filip Renner 4. novembra 1. 1535. oboje na novo posvetil. Ob isti priliki je birmal 500 ljudi. Staro cerkvico so 1. 1806. podrli ter na njenem mestu pozidali sedanjo, ki je bila dovršena 1. 1810. V 18. stoletju so tukaj najprej ustanovili kapelanijo, 1. 1784. pa samostalno župnijo. Prvi župnik je bil Peter Drozg do 1. 1813. Od njega je admontski samostan, patron št. iljske cerkve kupil hišo, sedanje župnišče, ki se vidi na naši sliki levo od cerkve. Prebivalstvo št. iljske župnije je od pradavnih časov pristno slovensko. Toda pred nekaterimi desetletji sp prišla nekatera posestva v tuje ruke. Bili so časi okoli 1. 1860—
1875, ko so ljudje sila potratno živeli. Kmetje so »gospode špilali«, se vozili sem in tje, z meščani se bratili, pijančevali in dolgove delali. Nasledki so se kmalu pokazali. Posestvo za posestvom je prišlo na boben, pokupili so jih večinoma bogati meščani. V št. iljski župniji so pa sčasoma tudi ta gosposka, nekdaj kmetska posestva prišla zopet na prodaj,,pokupila jih je zloglasna Siidmarka in na nje naselila nemške luterane. Pa tudi več slovenskih posestev je že pokupila. Lahkomišljenost je naš veliki narodni greh. Slovenski kmet proda dom svojih očetov, češ, da ne more izhajati, kupi ga Nemec, on pa lahko izhaja. Slovenec odide v mesto, tam zapravi ^voj denar in se potujči. Št. Ilj sedaj najbolj naskakujejo Prusaki, ker je to še edina zavedna narodna občina na črti od Spielfelda do Maribora. Treznost, delavnost, poštenost in živa narodna zavest je najboljše sredstvo, da se odbije nemški naval, če to izgine, ne bodo vsi naši obrambni skladi obranili meje proti milijonom Stidmarke. Sramota za državo, ki pusti s preplačevanjem izganjati iz domače grude svoje lastne zveste podložnike in naseljevati tujce, ki nimajo in ne morejo imeti avstrijskega čuta. Nič bi ne imeli proti temu, če bi Siidmarka skrbela, da nemška posest ostane v nemških rokah, nepošteno in nepostavno delo pa je, če se slovensko ljudstvo izganja iz svojega doma. Društvo, ki na tak način kali narodni mir in državo oškoduje za njene zveste podložnike, ne zasluži drugo, da ga država razpusti in mu premoženje zapleni.
inH. ueutiue sv.	v jutuiUOiU.
Odgovorni ureunmt jontui.
Ne pozabite na naročnino!
Ta številka je zadnja, ki jo dobijo še tisti, ki niša nič plačali in se tudi ne oglasili, da jih počakamo. Brez reda ni nič. Torej pošljite čim prej naročnino, da se Vam list ne ustavi.
Upravni-štvo.
			
Trgovina Marno sv. Cirila MARIBOR, Koroška cesta štev. 5 je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča posebno :			
Hčincelijshi, lionceptni, pismeni, doliumentni, ministrski, ouitni in boruani papir svinčnike peresa peresnike radirke kamenčke tablice gobice Črnilo Trgovske knjige v vseh velikostih ćftane, z eno ali dvema kolonoma, v papir, platno, gradi ali pol usnje vezane.	S Vi I 1	P A $	Papirnate vreže H ginalnih tovarnih cenah. Štarn/toll j e pečatnike vignete, (Siegelmarken) za urade in privatne izvršujejo se v najkrajšem času. Svit eni papi v v vseh barvah. Pismeni papir v kasetah in mapah, razglednice. Zavitke za urade v vseh velikostih, zalepke. Trgovci in preprodajalci
Odjemalne knjižice po raznih cenah.	k	$	imajo en gros-cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.

Uredniški pogovor.
Bilo je na veliko soboto zjutraj. Urednik je že takrat oddal rokopise za 7. št. Našega Doma in opravil potrebne popravke. Potem je pa vrgel popotno torbo na ramo in hajd, vun na deželo, med naše dobro ljudstvo. Ob velikonočnih praznikih je le na deželi pravo življenje, v mestu je vse nekako mrzlo, suho, prisiljeno. Na beli torek pa je urednik že zopet bil v Mariboru, ker se je hotel vdeležiti shode Kmečke zveze, dasi bi brez njega to bili tudi ravno tako opravili. Iz svojega velikonočnega izleta pa je v torbi prinesel nekaj misli,, ki jih zdaj tu strese na platnice »N. D.»
Svečanost velikonočnih praznikov znatno povišuje strelba, ki mogočno odmeva po hribih in dolinah. Prav je to, toda dve reči nista pri tem v redu in bi se naj odpravili.
Prva je silna nepremišljenost in neprevidnost pri streljanju. Koliko nesreč se je zopet letos zgodilo pri streljanju, in večinoma so mladi, krepki ljudje, ki bodo do smrti pomnili strelbo ob letošnji Veliki noči! Bodite vendar pametni in varujte svoje življenje in svoje zdrave ude ! Vrzite proč stare, rjave pištole ah morebiti ključe! Posebno jako stare pištole prinesite rajši ah pošljite v Maribor »Zgodovinskemu drutšvu«, ki jih bo djalo v muzej, kjer ne bodo nikogar več zapeljevale k streljanju. Kdor že hoče streljati, si naj kupi pošteno pištolo pa si naj pridobi tudi dovoljenje, imeti orožje, da ne bo imel še morebiti sitnosti. Kdor pa nima toliko denarja, pa naj pusti streljanje, — ah pa si naj napravi bezgovo pištolo!
13rugo, kar je graje vredno, je ponekod grda razvada, streljati pri cerkvi med službo božjo, celo med pridigo. Ah misli kdo, da se s tem kaj izkaže? Nasprotno, s tem pokaže veliko neotesanost' in surovost. Celo divjakom je kraj njihove službe božje svet in častitljiv ! Proč s temi grdimi in surovimi razvadami! Če že kdo strelja, naj strelja doma. Pa kako nevarno je, z nabito pištolo iti v cerkev! Kaj pa če se sproži v žepu! Potem pa zunaj spusti strel med ljudi, da jih prestraši, pištola pa utegne razleteti in potem bodo še drugi trpeli zaradi takega predrznega in neotesanega capina!
Na velikonočni pondeljek me je vžalostilo tudi to: sprehajal sem se na spomladanskem solncu in gledal, kako so ceh čopori fantov in deklet vreli v krčmo zagrizenega nemčurja v čisto slovenskem kraju, dasi ima tam tudi domačin pošteno krčmo. Pa zviti nemčur je naročil za svetke neko slatko italijansko vino, v resnici fabricirano brozgo, in naši ljudje so mu nesli za to svoje groše, katerih del bo gotovo romal v prokleto malho sudmarke in šulferajna ! Tako redimo mi gade !
Ko sem se vrnil v Maribor, sem takoj povprašal pri »Zgodovinskem društvu«, koliko pisank je prišlo za muzej, kakor je urednik prosil na platnicah 6. št. »N. D.« Odzvali sta se dve mladenki, ena od Rogaške Slatine, ki je poslala 7 zanimivih pisank, ena od Sv. Jurija na Ščavnici, ki je poslala dve krasni pisanki; od Sv. Primoža nad Muto je prinesel neki dijak tri jako lepe pisanke in dva g. župnika sta izročila muzeju še stare pisanke. Vsem tem lepa hvala! Drugi pa'bodo gotovo drugo leto poslali. In zato Vas Bog ohrani zdrave!	»	Uredništvo.