Leto VIL, št. 46 („Jutro" xiv, št. 26sa) Ljubljana, ponedeljek 13. novembra I933

&

upraviuaivo. Ljuuijana tvnafljeva ulica o. — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. [nseratni oddelek Ljubljana, Selen-burgova tU. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja
Ponedeljska izdaja
Poneucijsna
vsaP pooeaeijeii zjutraj. — i\a-roča se posebej m velja po pošt prejemana Din 4.-. po raznaša! cih dostavljen* Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knatijeva ulica 5. Telefon Št. 3122. 3123. 3124. ,ii25 in 3126 Maribor: iosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu.
BBBBBm
rifa v senci bajonetov
V zvezi s proglasitvijo prekega soda so bili izdani tudi drugi radikalni ukrepi - Splošno računajo z razpustom socialno - demokratske stranke
Dunaj, 12. novembra, r. Čeprav uradno ni proglašeno obsedno stanje, marveč samo prek; sod. je vendar avstrijska prestolnica že od sinoči podobna v kakemu vojaškemu taborišču. Vsa javna poslopja, kakor ministrstva, parlament. sodišče itd. je zasedlo vojaštvo, ki je postirano tudi na vseh važnejših križiščih. Vse policijsko moštvo je v stalni pripravljenosti; razen tega pa je bilo včeraj pozvanih v službo še 3000 mož pomožne policije iz vrst Heim-wehra. Avstrijska republika je slavila današnji državni praznik kot obletnico ■proglasitve avstrijske republike
v senci bajonetov.
Po ulicah neprestano patrolirajo močni oddelki vojaštva in policije v popolni bojni opremi, v predmestjih pa švigajo posebni oddelki policije na motociklih in vojaški oklopni avtomobili. Vse vidne proslave današnjega praznika so bile prepovedane in policija je zabranila tudi vsako zbiranje ljudi na promenadah, zlasti še. ker so socialni demokratje v znak protesta napovedali takozvane ■»demonstracijske« promenade. 2e včeraj je prišlo na mnogih krajih do manjših spopadov.
Do razburljivih prizorov
ije prišlo zlasti na pokopališču, kjer so 'hoteli socialni demokratje proslaviti obletnico smrti svojega voditelja Viktorja Adierja. Okrog tisoč policaiev je zaprlo vse dohode h pokopališču. Nad 300 ljudi je bilo aretiranih, med drugimi tudi glavni urednik socialno demokratske »Arbeiter Zeitung«. ki je bila zaplenjena. Da bi preprečile zlasti v večernih urah nemire in izgrede, so policijske oblast: izdale nalog, da se morajo vsa vežna vrata zapirati že ob 6. zvečer, brez potrebe pa ne sme
po 8. uri zvečer nihče več na ulico,
mladoletnim do 18. leta pa je sploh za-'branjeno po 7. uri zvečer zapuščati domove. Družinski poglavarji so pod kaznijo odgovorni za to. Kljub vsem tem ukrepom, ki v marsičem spominjajo na
pravo vojno stanje
pa ie prišlo sinoči in v teku današnjega dne. zlasti v delavskih predmestjih do večjih kravalov. V Ottakringu so ^socialni demokratje priredili sinoči večjo demonstracijo. Policija je morala uporabiti orožje, da je demonstrante razpršila. Vsi aretiranci pridejo
pred izjemno sodišče.
Danes so izšle podrobnejše odredbe glede poslovanja izjemnega sodišča. Sodišče mora post ona ti po takozvanem naglem postopku in
izreka načeloma smrtno kazen.
Zoper razsodbo sodišča ni priziva
in se mora izvršiti v teku treh ur. Ako dejanje posameznih obtožencev ne spada" v pristojnost tega sodišča, mora sodišče nadalje v teku treh dni odstopiti zadevo rednemu sodišču. Ce je glavni ■krivec obsojen na smrt, se morejo soudeleženci, ki so manj krivi, obsoditi tudi na
zaporno kazen od 5 do 20 let.
Za mladoletne do 20. leta se ne nrK>re izrekati smrtna kazen, marveč samo zaporna kazen v izmeri do 20 let. Pred-sedmk republike more obsojence pomi-lestiti in jim znižati kazen. Obenem so b:li tudi imenovani člani iziemnega sodišča Za predsednika je določen podpredsednik deželnega sodišča na Dunaju dr. Zeidler. za n:ega namestnika na višja sodna svetmka dr. Bayer in dr Frvda. C'a.n; senata, ki šteje poleg predsednika še štiri sodnike, bodo določeni iz vrst nrpj^Vovalnih sodnikov, . ki se bavijo s političnimi zadevami. V i zvezi s temi ukreni je izšel tudi odksk o
centralizaciji politične policije,
ki bo po fašističnem sistemu tvorila poseben odsek notranjega ministrstva.
Zaradi odmeva na katerega so naleteli diktatorski ukrepi vlade v inozemstvu, ie vlada danes za dobo enega leta
prepovedala 18 inozemskih listov
ui ilustracij, večinoma nemških, pa tudi lekatere francoske, madžarske in itali-mske. Slični ukrepi kakor na Dunaju > bili izdani tudi po vseh drugih av--iiskih ..lestih in večjih industrijskih ■ntrih. Kakor poročajo, so bile v teku ■našniega dne izvršene številne areta-:e. zlasti narodnih socialistov in soci-->:h demokratov, pa tudi komunistov, -o hujskali proti ukrepom vlade. Go-
vori se, da je bilo samo v teku pretekle noči in današnjega dne
aretiranih nad 2030 o-seb.
Zaradi uboja dveh heimwehrovcev na nemško-avstrijski meji, je vlada danes odredila splošno
zaporo avstrijske meje napram Nemčiji.
Kakor vse kaže bodo že v bližnjih dneh sledili še nadaljnji radikalni ukrepi vlade. Sinoči se je vršilo v Gradcu veliko zborovanje Heirmvehrovcev, na katerem je govori' knez Starhemberg. ki je kakor znano zaupnik Dollfussa. Srarhemberg je v svojem govoru napovedal
razpust socialno demokratske stranke
in imenovanje vladnega komisarja na Dunaju.
Na Dunaju mir
Dunaj, 12. novembra r. Bojazen, da bo prišlo v teku današnjega dne do večjih nemirov, se ni uresničila. K temu je mnogo pripomoglo slabo vreme. Ves dan je deževalo, tako da so bile ulice skoraj prazne. Le v predmestjih so poizkušali socialni demokratje prirediti manjše demonstracije, vendar pa lih je policija takoi razkropila. Vsega je bilo izvršemh do 6. zvečer okrog 450 aretacij. Tudi ponoči se ni bati večiih izgre-
dov, ker je bila policija s pritegnitvijo vojaštva še bolj ojačana.
Imenovanje rablja
Dunaj. 12. novembra, s. .Proglašanje smrtne kazni, ki je uvedena s ptekim sodom, l>o stvar senata štirih, ki bo imenovan pri deželnem sodišču na Dunaju. Kakor se čuje, je že imenovan novi rabelj, in sicer sin 'zadnjega pokojnega avstrijskega rablja, tvomiški delavec Kari Langer. Prvi primer, ki bo sojen po prekem sodu, bo današnji umor heimvvehrovea Kinga v Lo-chanu na Predarlske® ob bavarski meji.
Odmev v Franciji
Pariz, 12. novembra, č. Proglasitev prekega so-da v Avstriji je iznenadila vso francosko javnost. Listi vidijo v njej dokaz izredno težavnega položaja v avstrijski republiki. Pr.' ce-m se spominjajo krvavih dogodkov. ki so !. 1927. na Dunaju izzvali slične drakonske odredbe. »Oeuvre« ugotavlja, da je sedai zvezni kancelar Dollfuss absolutni gospodar situacije, vprašanje pa je. ali nI s tem tudi prekinjeno premirje, ki je bilo sklenjeno med avstrijsko vlado in socialnimi demokrati. Ce se bo borba med njimi zopet razvnela, bo razvoi političnih dogodkov v Avstriji postal nedvomno pomemben faktor nadaljnjega miru v Evropi. Glasilo francoskih socialistov »Populaire«. ki že ves čas ostro napada DoMfussov režim, je danes objavilo nekam zmeren komentar o položaju ter le ugotavlia da so se razmere v Avstri-ii ze'o poslabšale.
wma
Nemške volitve
Izvršile so se po programu ob prisilni udeležbi volilcev
brez incidentov
Berlin, 12. novembra, r. Današnje dr-žavnozborske volitve, ki so bile obenem plebiscit o politiki Hitlerjevega režima, so potekle v največji živahnosti docela »po programu« in v narodno socialističnem duhu. Po vsem Berlinu so bile že sinoči izvešene zastave s kljukastim križem, danes pa so stopila v akcijo vsa sredstva moderne volilne propagande. Letala, avtomobili, tramvaji in vsa druga vozila so imela velike napise s pozivi k udeležbi pri volitvah in z znanimi hitlerjevskimi parolami. Značilno je, da so bile celo v delavskih in najbolj komunističnih okrajih na severu in vzhodu Berlina vse hiše v zastavah in na mnogih krajih izpostavljene tudi Hitlerjeve slike. Po trotoarjih in po vseh glavnih ulicah so bili razobeše-ni in naslikani ogromni napisi in svetlobni transparenti, kakor: »S Hitlerjem za enakopravnost in mir!« — »Nočemo biti inferioren narod!« — »Prenehajte z oboroževanjem!« in slično. Hitlerjevski napadalni oddelki so bili že od zgodnjih jutranjih ur na delu. Hodili so od hiše do hiše in priganjali volilce na volišče Popoldne se je pričela stroga kontrola in vsakogar, ki še ni izpolnil svoje vo-
lilne dolžnosti, so hočeš nočeš spravili na volišče. Vsak volilec, ki je oddal svoj glas, je moral v volilnem lokalu kupiti za 6 pfenigov poseben znak z napisom »Ja« v dokaz, da je izvršil svojo volilno dolžnost. Podrobno je bila tudi organizirana služba za prevoz bolnikov in onemoglih ljudi na volišče.
Med prvimi sta oddala svoje glasove Hindenbu-rg in Hitler, ki ju je pred volilnim lokalom čakala mnogo tisočglava množica in jima prirejala viharne ova-cije. Kljub slabemu vremenu so se preko vsega dneva zbirale pred volilnimi lokali velike množice in čakale volilnih izidov. Spričo teh volilnih metod je bila volilna udeležba zelo velika in računajo, da se je 98 odstotkov volilnih upravičencev udeležilo volitev. V provinci so bi'e volitve po večini končane že dopoldne in so zlasti v podeželskih krajih spravili na volišče vse volilce.
Ob 6. zvečer so bile volitve končane. Splošno računajo, da je dobil Hitler nad 30 milijonov glasov in da je bila demonstracija opozicije, ki je glasovala proti politiki Hitlerjevega režima, prav minimalna Točen rezultat bo znan šele okrog polnoči.
General Kond 11
V Beogradu mu je bil prirejen svečan sprejem — Avdi-
jenca pri kralju
Beograd. 12. novembra, p. Snoči i-e prispel v Beograd podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondilis, ki je včeraj prisostvoval odkritju spomenika padlim grškim vojakom v Pirotu. Na kolodvoru mu je bil prirejen svečan sprejem., ki so se ga udeležili tudi zunanji minister g. Jevtič, načelnik generalnega štaba armijski general Milova-novič, komandant Beograda armijski general Tomič ter vsi višji oficirji beograjske garnizije. Na peronu je bila postro-jena častna četa z godbo. Vojni minister general Stoianovič je predstavil gostu navzoče odličnike. Zvečer ie bila na čast Kondilisn na grškem poslaništvu intimna večerja.
Danes dopoldne je general Kondilis posetil "redsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija, predsednika senata dr. Tomašiča, načelnika generalnega stnua generala Milovanoviča, vojnega ministra generala Stojancviča, nato pa je bil ob 11. snrejet v avdijenci pri Ni. Vel. kralju. Po avdijenci je general Kondilis posetil ministrskega Teds^drika dr. ^..'š-kiča in zunaniega ministra Jevtiča, opoldne pa je vojni minister priredil v Gar-dijskem domu. na čast visokemu gostu svečan banket. Popoldne se ie general Kondilis odpeljal na Avalo in položil venec na Tob neznanega junaka, nato pa je naoravil izlet v okolico.
Kriza rumimske vlade
Včeraj je Vajda Voevod formalno po^al ostavko celokupne vlade — Konzultacije bodo trajale več dni
Bukarešta, 12. novembra. p. že dolgo pričakovana kriza rumunske vlade je danes tudi formalno nastopila. Dopoldne je prispel kralj Karol iz Sinaje ter je tasoj sprejel ministrskega predsednika Vajrio Voevoda, ki mu je v smislu sklepa ministrskega sveta podal ostavko celokupne vlade. Kralj je ostavko sprejel in poveril Vajdi Voevodu vodstvo vladnih poslov Io sestave nove vlade, že popoldne so se pričele konzultacije. Kralj je najprvo sprejel šefa narodne stranke maršala Avaresca.
za njim pa šefa liberalne stranke Du^o, šefa narodne liberalne stranke Bratiana, šefa narodne kmečke stranke dr. Lupa in znanega rumunsKega državnika dr. Gog-u. Splošno se pričakuje, da bo mandat za sestavo nove vlaue dobil šef liberalne stranke Duca. niso- pa izključene tudi druge kombinacije. Do odločitve bo prišlo vsekakor šele po vsestranskem proučevanju političnega položaja. Nobenega -dvoma pa ni, da bo nova vlada razpustila parlament in razpisala nove volitve.
Vatikan sanira italijanska podjetja
Milan. 12. novembra d. Veliko senzacijo v finančnih krogih je vzbudila vest, da se udeležuje tudi Vatikan pri sanaciji največjega italijanskega plinskega koncema »SocietS Italiana per il gass« v Turinu Vatikan je za sanacijo tega velikega 'n dobičkanosnega podjetja, ki je znašlo v tež. koče samo zaradi poloma nekaterih udeleženih bank. prispeval 27 milijonov lir. V upravni svet sta bila kot zastopnika Vat • kana izvoljena vatikanski odvet.nik Fran-cesco Pacelli in ožji sorodnik papeža grof Ratti
Tlita vojna med Husijo in Japonsko
Pariz, 12. novembra, p. Iz Mo.kvc poročajo, da So sovjetske čete sestrelile šest japonskih letal, ki so letela nad sovjetskim ozemljem. Prav tako je sovjetnka vojna mornarica potopila dve manjši jrponr.ki pomožni vojni ladji, ki sta pri Kamča" ki zašli v sovjetske vode. Uradno te vesti še niso potrjene, vendar pa se v moskovskih diplomatskih krogih uporno vzdržujejo.
Razpust Hitlerjeve stranke
v ČSB	v
Praga, 12. novembra, r. Vlada se je po-služila v zakonu dane možnosti ter bo razpustila nemško narodno socialistično stranko, dočim za nemško nacionalno ta ukrep še ni sklenjen. Z razpustom stranke bodo poslanci, ki so bili izvoljeni na programu razpuščene stranke, izgubili svoje manda te, s čemer se bo zmanjšalo nemško parlamentarko nstvo za osem po-'--cev Svoj odlok utemeljuje vlada s tem, da je delovanje te stranke v veliki meri ogrožalo integriteto in eksekutivo države. Rezultat sodnega postopanje, ki ga je potrdilo najvišje sodišče, je dokazalo, da je nemška
narodno - socialistična delavska stranka imela v svojem programu tudi odcepitev ; dela Češkoslovaške in njegovo priključitev i k Nemčiji.
Policija je zaplenila tudi vse premože- j nje narodno socialistične str&nke. V zvezi s preiskavo o akciji protidržavnih elementov in njihovih odnošajev z inozemstvom je bilo j razpuščenih več nemških društev.
Boncour obolel na hrinj
Pariz, 12. novembra, r. Zunanji minister ! Paul Boncour je zbolel za hripo ter mora ; ostati doma. še ni znano, ali bo minister j Boncour do torka toliko ozdravel, da bo i mogel v zbornici odgovoriti na zunanje-^o- ] litične interpelacije.
fluda zima v Italiji
Rim. 12. nov. g. V Italiji vlaria. že stTw.a zima Vremenska ivroc: a prinašajo v .s s«* <"aj vesti o zimskih teniperaUirah. kakršnih v tem času že več ;et niso beležil . V provinci Veroni je sneg v raznih krajih visok skoraj pol metra. Tudi mesto Vt rona je pol snegom V vzhodnih provincah ie v za ("in jih 24 urah priš'o do nenavadnega vremenskega preokreta. Namestil dosedanjega široka je začela briri bnrja, zaradi česar je temperatura ze: :>ain. Burja je v Trstu dosegla novprivno hitrost 90 km na uro.
Volkovi v l iki
Zagreb, 12. novembra, r. V Liki je zapa- ' del visok sneg. Zaradi tega so se v bjišini l ■	roja v?1® že cele trope vol-
kov. Volkovi so napadli tudi kmete, ki so se peljali na štirih vozeh v Korenico. — Kmetje so se jih skušali ubraniti spočetks s palicami, pa iim to ni mnogo pomagalo Šele, ko je nekdo pričel svetiti na volkove z električno žepno svetilko, so se zveri
ustrašile in zbežale.
Volitve v Pokojninski zavod
Letos je potekla petletna funkcijska doba delegatom za občni zbor, načelstvo in upravni odbor Pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani. Zato je po določbah zakona o Pokojninskem zavodu upravni odbor zavoda dne 28. oktobra t. i. razpisal nove volitve. Volitve se po zakonu vrše v dveh skupinah. Delodajalci volijo za sebe, delojemalci volijo na za sebe. — Vsaka skunin?. se razdeli zopet v cet odsekov: denarni zavodi, trgovina in špedicija, težka industriia. ostala industrija in obrt. ostali "oklici. Za vsakeea teh odsekov se voli posebej po kandidatnih list? h in proporčnem sistemu.
Rok za vlaganie kandidatnih list je potekel včeraj opoldne. Za vse volilne edinice ie bila vložena le po ena kandidatna lista, ker je bil dosežen kompromisni orflTum rred vsemi činitel.ji, ki prihajajo v poštev. Vo^lna komisija v kateri so kot predsednik g. dr. Vilko Balf;* predsednik Pckojninskega zavoda, kot č'ani na gg. dr. Božič, Ev^en Lovšin, dr. Milavec in ^dolf Ribnikar, č'ani un^vne^a odbora Pokojninskega zavod? je zato v smislu ^oca o Po-koinir^i.-orr, zahodu proglasila za izvoljene vse ktn^.Rto rs vlcs~:kandidatnih listah. Zaradi tega odpadeio. Pismene volitve in ie dobil Pokojninski zavod novo upravo za nadal.in.io doto pc.-^ let.	_
Visoko odlikovanje savinjske podružnice SPD
Celje, 12. novembra.
Danes se je vršila proslava ^nice obstoja savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva v Celju. Pri tej priliki je bi'o objavljeno, da je Nj Vel. 1 11.1 odlikoval savinjrko podružnico SPD ob 40-letnem iubileiu z redom sv. S-e JTI *t.ot,-nje. (Podrobnejše poročilo bo S3 objavljeno.)
Uspeh ljubljanskih
umetnikov v Beogradu
Beograd. 12. novembra, p. Sinoči sta priredila v prostorih Kolarčeve univerze baletni večer Ljubljančana Plno in Pija Mlakar Na klavirju ju je spremljal dirigent l:ub'janske opere g. Danilo Švara. beo-grajski strokovnjaki se izražajo o nastopu c:gp!. umetnikov zelo pohva no in ju ozna-;'inejo 7e'<5 talentirana.
Proslava Njegoša
Roo-rad, 12. novembra. AA. Na pobudo odbora za zgradbo spomenika Njegošu v Beogradu ki je pod pokroviteljstvom Nj. V>-1 kralja, se bo 14. novembra proslavi! v vseh cerkvah in šolah njegov rojstni dan. Pri svečanosti bodo sodelovali patruarh, prosvetni, vojni in notranji minister, senat in Narodna skupščina, univerze. Sokol. Rdeči križ, Narodna odbrana, Jadranska s"-aža. Kolo srbskih sester, društvo l-negi-nie Zorke. društva književnikov, profesorjev uč;teliev in zastopniki drugih prosvetnih. humanih in -kulturnih društev m or anizacij.
V Beogradu bo na ta dan svečana arhi-jereiska služba ob 10. v Saborni cerkvi ter cela' vrsta predavanj naših znanih učenjakov na beograjski univerzi, v srednjih šo-'ih učiteljiščih in osnovnih šolah ter zabave in koncerti, ki jih bodo priredile prosvetne ustanove.
Tudi drugod po državi se bodo vršile slič-ne svečanosti v slavo Niegoša in za dostojen spomervl? »nomu izmed največjih sinov našega naroda. Ta dan se bo narod spomi-
njal svojega velikana in daroval svoj nov-čič za izvedbo te plemenite akcije.
Prostovoljni prispevki naj se pošiljajo preko Poštne hranilnice v Beogradu na čekovni račun št. 56.661, ki ga ima omenjeni odbor.
Pellegrinetti dobi kardinal-s ki klobuk
Rim. 12. novembra, d. Sredi decembra se bodo vršile volitve devetih novih kardinalov na J4 izpraznjenih mest. Glede kandidatur za enkrat še ni jasnosti; z vso gotovostjo pa se zatrjuje, da bo med drusrmi izvol jen za kardinala papeški nuncij v Beogradu msgr. Pellegrinetti. Med osta!i-mi kandidati se navajajo izključno Italijani, med drugim papeški nunciji v Mona-kovem, Parizu in Madridu. Slovani se sploh ne omenjajo.
Ponarejevalci denarja v ženskem samostanu
Banjaluka, 12. novembra, r. Policija je izsledila organizacijo narejevalcev srebrnih novcev po 50 in 20 Din. Ponarejevalci so si uredili delavnico v kovačnici samostana nazaretskih nun. ki seveda o tem niso ničesar vedele. Aretirani so bili štirje ponarejevalci, ki so priznali, da so nekaj denarja že razpečali.
Madžarski neuspeh
Budimpešta, 12. novembra. AA. Korbiro poroča: Zunanji minister Kanva je pred odborom za z man je zadeve p.,dal poročilo o svojem potovanju in potovanju predsednika vlade Gombo^a na Bolgarsko in v Turčijo. To potovanje, je dejal Kanva. so eni po-velirali kot slavnostni pohod, drugi pa so sa ostro kritizirali. Ti trde. da. je turško-madžansko prijateljstvo, odkar je Turčija prestopila v protirevizionistični tabor, le romantičnega pomena. Bolgarska pa se tudi dolgo ne bo mogla upirati pritisku podobne politične orijentacije.
Zabloda ie. da bi moralo turško-madžar sko prijateljstvo pasiti z vprašanjem revizije mirovnih pogodb. V tem vprašanju madžarska vlada nikoli ni računala na tirško wdporo. Turnia ie država, ki je teritori-ialno zadovoljna in se zato posveča svoji notranji preureditvi in obrambi svojih meja. Zaradi tega je povsem naravno, da ne moremo zahtevati od Turčije, naj bi nas nodpirala glede revizije mirovnih pogodb. Osnova za naše prijateljstvo s Turčijo je drugod. Prav lahko si mielimo, da" Balkan v svoji sedanji obliki ne odgovarja interesom niti Madžarske niti Turčije. Zato je nenavadno važno, da ^e obdrži stalno zvezi) med Turčijo in Madžarsko, tako da bi mogle v ugodnem trenutku nastopiti v smislu skjpnesa snorazuma. Pogrvlba o prijateljstvu. nevtralnosti in arbitraži, ki je bila po-dalšana v Ankari, in simpatije, ki jih turški odločilni krogi goje nanram Madžarski, eo jamstvo, da Turčiia ne bi mogla na Balkanu podpirati protimadžarskih kombinacij. Zato vsebuje prijateljstvo med Turčiio in Madžarsko resno in realno politično vsebino. To prijateljstvo sloni torej na stvarnih ;n identičnih interesih.
Np.to je Kan>ra .govori! o splošni mednarodni politiki. Preteklo leto pomeni v <ro-snodarskem in političnem oziru velik umik nazaj. Madžarski zunanji minister ie podrobno govoril o razorožitvi in navedel miroljubne iziave Nemčije. Prav tako sta Velika Britanija in Francija za mir. To bo imelo ugodne posledice za razorožitve*]o konferenco. Glavna ovira dosedanjemu spo-razjmu je bilo nezaunanje. Nadeja se. da bodo iziavp članov angleške in franco6k«= vlade omogočile praktično ravnooravnrvt To bi tudi Madžarski omogočilo nien v* ltanek na tak sporazum.
Sokoli slavijo jubilej svojega voditelja
Ganglova svečanost na Taboru
Ljubljana, 12. novembra.
Snoči je naše Sokolstvo na Taboru proslavilo trojni jubilej svojega prvega pod-staroste Engelberta Gangla; 60-letnico njegovega življenja 30-letnico njegovega sokolskega dela in 10-letnico starostova-nja. Mnogoštevilen obisk od strani naših Sokolov in Sokolic, ogromna udeležba so-kolskih predstavnikov iz inozemstva in jz vse kraljevine, viharno, gromko navdušenje, s katerim je vse zbrano občinstvo manifestiralo za slavljenca, so bili najzgovornejši dokaz, kako velike simpatije uživa med našim narodom in še daleč onkraj meja naš veliki nacionalni, sokolski voditelj.
Dvorana na Taboru je bila okusno aranžirana 7, zelenjem, cvetjem in nacionalnimi barvami. Med vsemi najvidnejšimi predstavniki našega, češkoslovaškega in ruskega Sokolstva, predstavniki naših ob-lastev in naših narodnih organizacij, ki so že popoldne prisostvovali slavnosti v Narodnem domu, so se večera udeležili tudi pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Puc in konzul CSR inž. ševčik. Ko je jubilant prestopil prag Sokolskega doma, ga je mladina že v vestibulu obsula z burnimi ovacijami, okrožna načelnica Gresroričeva pa je pristopila k njemu in mu pripela na prsi šopek slovenskih rož. nagelj, rožen-kravt in rožmarin. Ko je podstarosta vstopil v dvorano, je burne pozdravljanje zraslo do viška, z balkona, galerije in iz lož se je usipalo cvetje, orkester pa je med splošnim navdušenjem zaigral sokolsko koračnico.
Po kratki uverturi, s katero sta sokolski orkester in pa Završanov kvartet dala slavju posebno svečano lepo obeležje, je starosta ljubljanske župe dr. Pioenbacher s kratkim nagovorom otvoril oficielni del večera. Prvo misel je posvetil Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki mu je med svira-njem kraljevske himne vsa množica stoje izkazala svojo vdanost in čast. Zatem je dr. Pipenbacher slavil zasluge podstaroste Gangla na polju vzgoje mladine, socialno-organizacijskega dela, mladinske književnosti, posebej pa mu je kot velikemu Slovencu, Jugoslovenu in Slovanu, kot velikemu pesniku sokolske misli izrekel naj-prisrčnejšo zahvalo.
Pozdravni govori predstavnikov iz vse države.
Tej otvoritveni besedi, ki jo je zbrano občinstvo sprejelo z iskrenimi aklamacijami, so sledili pozdravi, ki so jih slavljencu prinesli sokolski in drusi nacionalni sodelavci od vseh strani. Starosta beograjske sokolske župe živkovič je podstarosto Gangla slavil kot ono veliko osebnost, v kateri ie SKJ zmerom našel svojo oporo v vseh silah naroda in države. Dr. švigelj je v imenu Jugoslovenske pevske zveze in Kubadove pevske župe čestital Ganglu k 60-letnici njegove mladosti. Tej pozdravni besedi predstavnika pevcev je dal Završanov kvartet umetniški akcent s tera, da je govorjeno besedo podkrepil s pesmijo. Starosta zetske župe Miloševfč je v temperamentnem govoru, ki ga je občinstvo nekajkrat prekinjalo s spontanim odobravanjem, izrekel željo, naj bi še dolgo živel v delu za domovino, r.arod in zdravje. Podstarešina Jugoslovenske ea-silske zveze Turk je v svojem originalno
prisrčnem tonu izjavil jubilantu zaobljubo, da pojdejo tudi gasilci po njegovi poti do konca. Starosta kranjske župe dr. šemrov je v kratkih jedrnatih besedah izjavil, da si danes brez Gangla ne moremo več misliti našega Sokolstva. Ob koncu njegovih izvajanj so bratje z juga pričeli ubrano z umetniškim občutjem peti prelepo staro slovansko zdravico »Na mnoga ja leta«.
Zatem je predsednik sekcije JUU za dravsko banovino Dimnik v Imenu velike armade 25.000 slovenskih učiteljev izrekel čestitke v imenu onega stanu, iz katerega vrst je slavljenec izšel. Starosta niške župe Dimitrijevič se je Ganglu poklonil kot voditelju tistega sokolstva, ki črpa vse svoje etične in duhovne sile iz nauka, da mora biti jutri bolje na svetu, kakor je danes. V imenu jugoslovenskih dobrovoljcev je predsednik Lorger s čestitkami jubilantu izjavil, da je sokolska ideja dala največ dobrovoljcev, ki so se šli bit za Jugoslavijo. Po govorih novo-sadskega staroste dr. Pavlasa in staroste zagrebške župe dr. Gavrančiča je izrekel starosta novomeške župe dr. Vašič čestitke, ki jih je prinesel jubilantu iz tiste pokrajine, ki je dala pečat njegovemu duhu in delu. Predsednik ZKD direktor Jug je namesto drugih čestitk ponovil samo željo, ki jo je nekoč izrekel slavljenec sam; namreč željo, da naj bi bilo nekoč na naših gričkih toliko sokolskih domov, kakor je dandanes na njih cerkvic. Takrat šele bo zmaga sokolstva in zmaga nacionalizma popolna. Dr Ražem iz Zagreba je prinesel pozdrave od primorskih Sokolov, med katerimi je tudi Gangl pričel pot svojega nadvse prevelikega dela. Starosta sarajevske župe dr. Vidovid je po kratkem zanositem govoru vzbudil val navdušenja med poslušalci s tem, da je v čisti slovenščini in z lepim glasom zapel našo znano »En starček je živel«, z njim je zapeJa vsa dvorana in med burnim navdušenjem napijala jubilantu. Za njim so govorili še starosta osiješke župe Dimi-trijevič, predsednik društva »Bela Krajina« dr. Koče, ki je podstarosto pozdravil v imenu njegove najožje domovine, predsednik »Krke« dr. Perko, starosta splitske sokolske župe dr. Mrmoš, v imenu Streljačke družine Sterlekar, za sušaško župo starosta Polič, zastopnik tuzlanske župe in za župo šibenik-Zadar urednik Celar.
Slavijenčeva zahvala.
Ko se je večer nagibal že proti polnoči, se je izza mize dvignil slavljenec in se v iskrenih besedah zahvalil za vse čestitke in prijazne želje, s katerimi so ga obsuli govorniki. Ta dan. tako je govoril jubilant, prav za piav ni posvečen meni, ta dan samo sokolska ideja spet enkrat slavi svojo veliko zmago. Prispeli ste iz vseh krajev države, da ponovno skupaj manifestiramo, da je izmed vseh moči v narodnem in državnem življenju sokolska misel prva. Edina misel, ki nas spaja vse Jugo-slovene in vse Slovane je sokolska misel.
Davi se je jubilant in z njim vsi sokolski staroste in funkcionarji ter gostje odpeljali v Metliko, kjer je Bela Krajina danes s posebno svečanostjo proslavila jubilej svojega velikega rojaka s tem, da Glavni trg preimenuje na Ganglovo ime.
Ferijald iravske banovine so zborovali
Ljubljana, 12. novembra.
Oblastni z.bor dravske oblasti Ferijainega saveza, ki se je danes dopoldne vršil v ri-salnici II. državne realne gimnazije na Poljanah, je ti! letp in prepričevalen dokaz zmagovitega pohoda in moči ferijalne ideje 'v dravski banovini Dravska banovina je ■zibelka terijalne ideje: tu se je pred 15 leti spočel pokret, se tu organiziral in se nato razširi! po vsej Jugoslaviji!. Oblastni zbor je poteke! povsem enotno, disciplinirano in brez najmanjših nesoglasij. Vsi prisotni delegati so pokazali resno neomajno voljo za koristno in pozitivno delo.
Zbor je vodi! oblastni predsednik g. dr. Josip Mihelak. Pozdravi! je prisrčno predsednika upravnega odbora centrale g. prof. Radoja Km&ževiča, ki je pnhitel iz Beograda kot delegat centrale na dravski oblastni ■zbor. Dalje je pozdravil tudi vse delegate, ■ki so iz vse širne Slovenije prihiteli na občni abor, da se navzameuo svežega duha ;n ■nove volje za ierijalno delo. Današnji zbor ■bi moral biti mogočna revija vsega članstva, ki ga je preko 4500, vendar nam gospodarske razmere onemogočajo, da b; izvedli tako revijo. Skromen je današnji zbor. toda tej skromnosti stojita nasproti- razpoloženje in trdna volja, da tu na novo določimo smernice bodočega dela. Pozdravil je nadalje vse odličnejše ferljalce, ki so s svo-■jo navzočnostjo počastili zbor, in nato z neikaj besedami orisai zgodovino ferijainega gibanja.
Začetek ferijalne ideje v Sloveniji sega še v predvojna leta. Akademsko ferijalno društvo »Prosveta« je kmalu po svoji ustanovitvi organiziralo Počitniški zvezo slovenskega naprednega dijaštva. Leta 1913. je ta prešla v roke »Pre-porodovcev«, ki so *iato ustanoviti prvo Jugoslovensko počitniško zvezo, ki ie bila predhodnica današnjega Feriialnega saveza. Po vojni je jugoslovanska mladina obnovila Počitniško zvezo, katere ime se je pozneje izpremenilo v Ferijalni savez. ki ima zdaj svoj sedež v Beogradu.
Počitniška zveza, ki jo je vodi! Ivan End-licher, je zahtevala, naj počitniška potovanja služijo spoznavanju naroda, poživljenju narodne zavesti in usmerjanju in jačar.ju odpornosti proti ^e-rmanstvu. Današnja mladina se vse premalo zaveda velikega pomena ferijalne ideje z nacionalnih vidikov. Kako koristno 'bi bilo na primer, če bi se pod okriljem Ferijainega saveza organizirala potovanja mladine po naši .Primorski :n Koroški.
Ferijalna ideja ie eden onih razvojnih či-nitaljev. ki poleg prosvete, športa itd., ob-
likujejo usodo in bodočnost naroda. Ferijalna ideja je ideja spoznavanja svojega naroda in domovine, s čemer se poglobi držav!,;ajiska zavest in ljubezen do domovine. Poleg vsega tega pa potovanje krepi zdravje, plemeniti duševnost in značaj, širi obzorje in izobrazuje duha.
V svojem predsedniškem poročilu je g. dr. Mihelak poročal o organizaciji Ferijainega saveza v dravski oblasti. Omenil je, da s& je na letošnjem kongresu v Zemunu doseglo, da centrala FS jzplača kot prvi obrok za zgraditev lastnega doma v Ljubljani 103.000 Din, poleg tega pa še 65.000 Din za zgraditev ferijainega doma v Škofji Loki. Do gradfoe domov bo prišlo že tekom prihodnjega leta. Poročal je nadalje o ieto-vališčih, posebno o letovališču na Bledu, kjer jma dravska oblast lasten dom, ki ga je letos precej prenovila in izpopolnila z novim inventarjem. To je prvi lasten dom — zavetišče Ferijainega saveza v Jugoslaviji. Fer. savez ima v dravski banovini po vseh večjih krajih svoja zavetišča, kjer lahko potujoči ferijalci prenočujejo, pri do-brotvorcih Ferijainega saveza pa Itmajo brezplačno hrano. Da bi se ta zavetišča povzdignila, je letos upravni odbor votiral večji znesek za izpopolnitev inventarja po vseh zavetiščih v dravski banovini.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je število članstva dravske oblasti od lanskega leta precej zvišalo in doseglo številko 4671. Posebno velik je bil prirastek na univerzi, kjer se je število članstva od prejšnje poslovne dobe podvojilo (od 420 na 902). Tudi ostale podružnice po večini izkazujejo porast članstva.
Kot vodja oblastne pisarne je g. dr. Mihelak podal tudi blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je premoženje dravske oblasti v preteklem letu naraslo za preko 20.000 Din, tako da znaša celokupno premožeije oblasti v gotovini in naložbah 87.000 Din, v premičninah, nepremičninah in terjatvah pa okrog 84.000 Din. K temu je treba prišteti še prispevek centrale za zgradbo domov v Ljubljani in Škofji Loki v znesku 168.000 Din.
Vsa poročila so bila sprejeta-soglasno. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo profesor g. Vlado Lapajne, ki je pohvalil vzorni red z!asti v blagajniških knjigah, ki so vodene po najmodernejših knjigovodski načelih, in je predlagal vsemu odboru raz-rešnico, predsedniku g. dr. Mihelaku pa razrešnico s pohvalo in zahvalo.
Pri volitvah je bi! soglasno izvoljen za predsednika še nadalje g. dr. M!be!ak, v ostali upravni odbor pa gig.: Tepina Marjan,
Verbole Tomo. Puilar Mirko, Heric Albert, Olaesener Jurij, Antič Ladislav, Plajh Avg. in Skobeme.
Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere organizatorione zadeve dravske oblast:. V debato so posegli odlični stari ferijalci, kakor g. direktor Rado Pavlič, prof. g. Lapame in drugi- V imenu upravnega odbora centrale Ferijainega saveza je pozdravil zbor profesor g. Radoje Kneževič, 'ki je izrazil željo, da bi se drugo leto vrSil oblastn: zbor že v novem, lastnem domu.
Sprejetih je bilo več resolucij, s katerimi se pooblašča novi odibor, da izvede razWč*ie organizatorične zadeve v dravski oblasti.
Mariborska kronika
Maribor, 12. novembra. Po grdem vremenu se je porodila današnja nedelja v lepem jesenskem solncu, ki so ga bili najbolj veseli Martini in Tinke. Ker je na Pohorju že smučarski raj, jo Je ubralo mnogo smučarjev tja.
Prav pestra je bila včerajšnja sobota. V dvorani Uniona pa je bil pravi umetniški večer, ki ga je pripravilo Mariborčanom
skopeljsko pevsko društvo »Vardar«. Ob pol 12. včeraj so priredili Mariborčani gostom z juga prisrčen sprejem. V imenu občine jih je pozdravil podžupan g. Golouh. Zvečer je bila velika dvorana Uniona polna. Ko so se pevci pojavili na odru, jih je publika navdušeno pozdravila, zlasti pa je bil dolgotrajnih ovacij deležen pevovodja profesor Brnobič. 2e prvi del programa, ki je obsegal nabožne pesmi, si je osvojil poslušalce, višek večera je bil pa drugI del. Naposled je predsednik pevskega zbora Glasbene Matice pozdravil drage goste m želel, da bi bile vedno z njimi tako prijateljske vezi kakor so zdaj. Izročil jim je krasen pozlačen lovorjev venec. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so morali gostje ponoviti štiri pesmi. Po koncertu je mestna občina priredila prijateljski večer v novo preurejeni dvorani v Kazini.
Zvečer ob 20. se je vršil v dvorani Gasilskega doma na Koroški cesti izredni občni zbor mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, na katerem se je društvo v smislu novega zakona o gasilcih reorganiziralo. Za ta dogodek je vladalo izredno veliko zanimanje. Poleg mnogoštevilnega članstva se je udeležilo zborovanja tudi mnogo meščanstva in več predstavnikov našega javnega življenja tako župan dr. Lipold in drugi.
Izredni občni zbor je otvoril dosedanji načelnik g. Benedičič. Tajniško poročilo je podal g. Hernet. Iz poročila je razvidno, da je gasilsko društvo priskočilo na pomoč v neštetih primerih, ko sta bili v nevarnosti življenje in imetje bližnjih. Iz blagajniškega poročila g. Vošinka je razvidno, da je imelo društvo v 10 mesecih poslovanja 174.187 Din dohodkov in 172.745 Din izdatkov. Za novega predsednika je bil izvoljen višji državni pravdnik dr. Jančič, za poveljnika g. Benedičič, za njegovega namestnika Krkec, za blagajnika Vošinek, za tajnika Pivko in drugi.
Novo izvoljeni predsednik dr. Jančič se je zahvalil za izvolitev in v kratkih besedah obrazložil obširen program, ki čaka novo četo. Izrazil je &ado, da ga bodo člani ..z razumevanjem podpirali v njegovem stremljenju.
Občni zbor je nato pozdravil župan dr. Lipold, ki je naglašal pomembnost tega zbora, se zahvalil staremu odboru za njegovo požrtvovalnost in želel novemu odboru nadaljnjih uspehov pri izvrševanju naporne službe. Obljubil je še izdatnejšo pomoč. Nato sta govorila še zastopnik gasilske župe za Maribor levi breg dr. Milan Gori-šek in podstarosta gasilske zveze g. Mu-sek.
Po pozdravih je dr. Jančič pred celotnim članstvom svečano prisegel, nato je pa zaprisegel novega poveljnika g. Benedičiča in vse ostalo članstvo. Tudi je bila z občnega zbora poslana vdanožtna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo dr. HanžKU in banu.
Zborovanje učiteljstva kmetskih nadaljevalnih sol
Celje, 11. novembra.
V ponedeljek se je zbralo v telovadnici okoliške deške narodne šole v Celju okrog 60 zastopnikov tega šolstva iz vse banovine k letnemu zborovanju. Posveta so se udeležili tudi gg. zastopniki banske uprave kmet. načelnik inž. Zidanšek, narodni poslanec Ivan Prekoršek, sreski načelnik dr. Vidmar, sreski kmetijski referenti za celjski, laški in gornjegrajski srez, ravnatelj PeCkovšek, organizator tega šolstva šol. svetnik Krošel, zastopnik prosvetne uprave in JUU ter zastopnik Zveze društev kmetskih fantov in deklet Kronovšek.
Zanimivo zborovanj je trajalo nepretrgoma od 8. do 14. ter pokazalo zdravo miselnost, krepko voljo in praktično razumevanje tega pokreta v vrstah učiteljstva in ostalih udeležencev. Šolstvo odrasle podeželske mladine je postalo važen faktor v našem javnem življenju, število šol je doseglo že 145, izvežbanih učiteljev nad 300 in doslej izšolanih fantov preko 3000.
Referati so se bavili z miselnim pokre-tom. državljansko vzgojo, potrebo duhovne organizacije kmetske mladine sploh ter z usmerjenjem našega kmetskega gospodarstva po potrebah domačega in tujega trga.
Na račun dosedanie učiteliske izobrazbe na učiteljskih šolah je bil« izrečena marsikatera kritična, ker je učiteljišče po svojem sedanjem bistvu formalistično in brez notranjega kontakta s poklicnim življenjem učitelk tm vasi. Navzlic temu pa je krenilo toliko učiteljstva na zdravo pot skupnega občestveneg« življenja z narodom, da lahko trdimo, da je duhovna kriza naše narodne šole premagana.
Tako si utira kmetsko nadaljevalna šola pot med najširše plasti naroda po Grundt-vigovih načelih, da gruda ni samo objekt gospodarske eksploatacije in kmet ne samo mrtev stroj v pridobivanju gospodarskih dobrin, temveč da sta zemlja in kmet povezana v veliko etično silo, ki daje pogon vsem duhovnim dobrinam naroda.
Največ kmetskih in tudi gospodinjskih nadaljevalnih šol je bilo doslej v vzhodni polovic? celjskega »rezs in bo prilično izvedena statistika podala zanimivo sliko novo in zdravo vzgojene odrasle kmetske mladine v celjskem okrožju Najmanj razmaha je bHo doslej v konjiškem, gornje-erajskem, koz tonskem in brežiškem okraju. dočim Preknuirje zelo napreduje in imaio pri tem posebno učitelji-domačini velike zasluge.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 12. novembra.
Zbor upokojencev državnih železnic
Dopoldne so v dvorani Delavske zbornice zborovali upokojenci državnih železnic. Predsednik njihove organizacije g. Stanko je na zborovanju podal obširen referat o bednem stanju državnih upokojencev in je posebej naglasil potrebo, da se upokojenci organizirajo v enotni zvezi, ki naj bi ob-segla upokojence vse države, ker bi bilo samo na ta način mogoče, vsaj kolikor toliko doseči omiljenje njihovega sedaj precej brezupnega položaja. V svojem poročilu je podrobno slikal bedne razmere, v katerih živijo naši penzijonisti, zlasti kronski upokojenci, Izmed katerih prejemajo nekateri komaj po 30 Din ponojnine na mesec. V splošnem je zborovanje izzvenelo pač v tistem žalostnem razpoloženju, v katerem naši upokojenci zmeraj zborujejo Za predsednikom so še nekateri drugi govorniki podajali slike lz življenja naših penzijonistov, na koncu pa so se razšli v upanju, da bodo sklepi njihovega sestanka vendarle vsaj kaj malega doprinesli izboljšanju njihovega stanja.
Premiera >Trav!ate«
V opernem gledališču se je snoči vršila premiera »Traviate^ v novem predelanem tekstu in pod taktirico dirigenta štritofa in v novi Kreftovi režiji. Zanimanje, ki se je za novo opero pojavilo že zdavnaj pred tem prvim večerom, tudi na premieri ni razočaralo. Naval občinstva na gledališče je bil tolikšen, kakor ga v zadnjem času tudi na premierah nismo vajeni. Biljeterji, ki skoraj da niso več vajeni takšnih dni, so kar s težavo zmogli red. Nič manjši pa ni bil umetniški uspeh večera. Občinstvo Je bilo za novo »Traviato« navdušeno, gospa Gjungjenac in g. Gostič sta bila v zahvalo za njune odlične kreacije deležna cvetja. Uspeh nove >Traviate< je vnovič
pokazal, da bo najbolje, če bo uprava reševala krizo gledališča na ta način, da bo občinstvo navdušila z umetninami za umetnost.
»Deseti brate na šentjakobskem odru
Prav lep večer pa so imeli snoči tudi šentjakobčani z drugo reprizo svojega novega »Desetega brata«. G. Danilo Bučar, eden najbolj priljubljenih igralcev Šentjakobskega odra, ki je obenem znan kot duhovit komponist, je slavil svojo stoto predstavo na odru. V vlogi Krjavlja, ki Je ena njegovih najboljših kreacij, je ta večer še posebej potegnil občinstvo za seboj in gledalci niso štedili s priznanjem svojemu igralcu. Bil je prav lep večer, kakršne zmorejo med seboj samo Šentjakob, čani v svoji familiarni skupnosti.
žrtve pretepov
V bolnišnico so morali pa pripeljati tudi več žrtev pretepov in pobojev. Med temi je bil brezposelni pek France Perme, ki so ga snoči v št. Vidu nad Ljubljano do nezavesti pretepli. Hlapec, ki ga je na vozu pripeljal v Ljubljano, je pripovedoval, da so Permeta z nogami suvali v glavo in hodili po njem. Stanje nesrečnega Permeta je zelo resno, kajti ves dan se ni zavedel.
Druga žrtev je bil mehanik Anton Godec iz Ljubljane, ki ga je snoči na Miklošičevi cesti obkolila skupina neznancev. Najprej so se z njim prepirali, a nenadno ga je nekdo sunil z nožem v hrbet. Okrog 3. zjutraj so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
Okrog 16. je pa kranjski reševalni avto iz Stražišča pri Kranju pripeljal v Ljubljano nezavestnega delavca, o katerem so vedeli reševalci povedati samo to, da je zaposlen v tovarni »Jugobruni«. Pobrali so ga v Stražišču. Ce je postal žrtev nesreče ali pretepa, še ni znano.
žena v sodobnem svetu
K reorganizaciji Jugoslov, ženske zveze
Na letošnjem kongresu Jugoslovenske ženske zveze, ki se je vršil maja v Novem Sadu, je bila ena najvažnejših zadev izprememba saveznih pravil. Ta lzpremem-ba je tako dalekosežna, da živo posega v notranjo in zunanjo organizacijo zveze. Zato je primerno, da se vse žene, ki so včlanjene v kakršnemkoli ženskem društvu, pozanimajo za to reorganizacijo, ki se bo čimprej izvršila zdaj, ko so zvezina pravila potrjena in razposlana društvom, da jih prouče in izvajajo konsekvence.
Kakor znano se je doslej zveza delila v slovenski, hrvatski in srbski del, a nova pravila določajo delitev zveze po banovin-skih sekcijah. Člani banovinske sekcije so posamezna društva dotične banovine in ženske sekcije mešanih društev. Zveze društev so pa včlanjene direktno pri centrali v Beogradu. Posamezna društva pošiljajo poročila o svojih skupščinah glavnemu odboru preko svoje banovinske sekcije, katera jih tudi obvešča o predlogih in namerah glavnega odbora. Društva pošiljajo svoje delegate na skupščine banovinske sekcije in na skupščine zveze, ki bodo vsako drugo leto.
Upravo Jugoslovenske ženske zveze sestavljata izvršni in glavni odbor. Izvršni odbor se voli na skupščini z večino glasov za štiri leta in sicer: predsednica, tri podpredsednice, tri tajnice, dve blagajni-čarki. Dve podpredsednici sta izven Beograda a ostalo članstvo je iz Beograda. Glavni odbor pa sestavljajo članice izvršnega odbora in po dve predstavnici seKcij in nacelnice zvezanih komisij (to so posebni odseki, katerih članice se specielno bavijo s posameznimi vprašanji, ki spadajo v zvezin delokrog).
Za posamezna društva je posebno važna; organizacija banovinske sekcije. Upravo sekcije sestavljajo predsednica podpredsednica, ena članica, tajnica in blagajničarka in njuni namestnici, izbrane na skupščini sekcije, in po ena predstavnica iz vsakega društva banovinskega središča. Predsednica in ena članica sta članici glavnega odbora. Banovinska sekcija ima med drugim dolžnost, da vzdržuje zvezo posameznih društev banovine in njihovo zvezo z glavnim odborom in da izdela poslovnik za delo svoje sekcije, ki ga mora odobriti glavni odbor.
Posamezna zvezina društva so v svojem delu avtonomna.
Naša ženska društva stoje torej pred važno nalogo in od njene izvedbe je v znatni meri odvisen uspeh skupnih ženskih akcij, a delno tudi razmah posameznih društev, če bo centralni (sekcijski) odbor dovolj iniciativen. Zato je važno, kdo bo sestavljal ta odbor in kakšen delovni načrt si bo napravil.
Po novi ureditvi bodo tudi odnosi med posameznimi društvi ojačeni, zato bi bilo potrebno, da bi se njihovi pogrami medsebojno izpopolnjevali, da bi bilo sodelovanje uspešnejše. Zlasti bi bilo potrebno, da društva jasno opredele svoj delokrog, da se drže svojega programa, da se tudi medsebojno dobro poznajo po svojih težnjah, zlasti da ne posegajo v delokrog drugih društev. Možno je seveda, da izide iniciativa za kako delo ali kako akcijo iz drugega društva ki dotičnega dela nima v svojem programu; tedaj je pa naloga osrednjega sekcijskega odbora, kjer so zastopana vsa društva da zadevo obravnava in spravi v akcijo. Ce neke akcije ne more izvesti eno društvo samostojno, je v korist zadeve potrebno, da vsa društva sodelujejo. Predvsem je potrebno, da se zavedajo članice posameznih društev, zlasti pa njihovi odbori, kaj je prav za prav namen društev; ne prestiž društva še manj osebna ambicija posameznic, temveč društvo bodi vedno nosilec splošnih koristi, bodisi da se te koristi javljajo v delu na humanitarnem, znanstvenem, kulturnem popnšču ali da prihajajo do izraza v borbi za pravice gotove skupine ljudi. V tem smislu bodi društvo nekak posredovalec med ljudstvom m oblastvom. Koliko imamo tudi pri nas pre-potrebnih ustanov, za katere so dala prav društva potrebno iniciativo, odnosno so položila prve osnove. Pomislimo samo na naš dečji dom — kako je ta ustanova potrebna in kako skromni so bili začetki. Gotovo ni mogoče čakati, da bi vse potrebne institucije zamislila in osnovala država. To ne bi bilo zdravo, ker je državni aparat predvsem vezan na formalnosti, ki so često ovira hitremu in potrebnemu razmahu. Tudi je potrebno pri mnogih takih ustano-
vah in akcijah individualno delo, kar pa državni aparat ni. Zato je mnogokrat potrebna iniciativa in akcija ki prihaja iz ljudskih skupnic — društev. Društva, ki so na pravem mestu, imajo torej zelo važno nalogo, zato je potrebno, da postavijo svoje delo predvsem na etično bazo, to je, da se vrši vse delo iz čistih, neosebnih ,stvarnih nagibov. Odkrito pa si moramo priznati, da se mnogo društvenega dela vrši zaradi prestiža društva ali organizacije, ki ima pa svoje osnove prav pogosto v osebni ambiciji. Osebna ambicija je poleg koristo-lovstva rak-rana današnjega javnega življenja. Tu je pa treba poudariti, da obe ti dve lastnosti večkrat opažamo pri moških javnih delavcih kakor pri ženskah. Nasplošno se lahko trdi, da imajo ženske premalo ambicije, tudi osebne, kar se tiče javnega dela. Zlasti pa manjka ženskam stvarne ambicije. Zato je še hujša ovira razmahu indolenca: kaj me briga, samo da sem jaz na toplem! Večina se zgane samo takrat, kadar je osebno prizadeta, potem pa spet zapade v svojo filozofijo: najboljše je vse pri miru pustiti, potem se vsaj nikomur ne zameriš. Dobro je, da niso vsi ljudje taki, a vendar jih je premalo, ki bi um iniciativni. Outod nezdrav pojav v naših društvih, da vidimo povsod ene in iste osebe. Te pa so navadno nad mero preobremenjene z delom, da se često izvrši marsikaj polovičarsko. So pa tudi ljudje, ki hočejo vse sami napraviti, ki nikogar ne puste blizu, zlasti ne takih, ki nekoliko samostojno mislijo. Tako si ustvarijo glo-riolo nenadomestljivosti.
Naša ženska društva so po svojih programih zelo mnogovrstna, tako da bi našlo lahko mnogo več žen v njih primerno duševno izpodbudo in zaposlitev, saj ima vendar vsak človek svoj interes in svoje zanimanje. Tudi zato, da si lahko človek izbere društvo po svojem zanimanju, naj se društva drže svojih programov, kajti žena, ki ima na primer smisel in potrebo, boriti se za ženske pravice, gotovo ne bo stopila v humanitarno društvo kot aktivna članica, temveč si bo poiskala svojim težnjam primerno društvo. Zato pa naj se prepusti posameznim društvom vse ono delo, ki spada v njihovo področje. Kdor ima veselje za gotovo delo in mu je za uspeh, ne za ambicijo, naj se podredi pač dotičnemu odboru in pomagala delo izvršiti. S tem bo delo hitreje napredovalo in nezdravo tekmovanje, ki mnoge odbija od sodelo-p-ija, bo prenehalo.
Pri osnovanju vodstva banovinske sekcije naj bi se zlasti upoštevale take osebe, ki niso drugje preobremenjene, ali pa naj odlože nekaj svojega dela ali kako mesto, da ne bo pomenjal novi delokrog novo obremenitev.
Položaj v Afganistanu
Bombav, 12. novembra, r. Po nalogu angleških oblastev je bila na prelazu Kai-bar za tvor jena cesta, ki veže Severno Indijo in Afganistan. Ta ukrep je v zvezi z umorom afganskega kralja, vendar je samo preventivnega značaja, ker je dosedaj na meji po uradnih vesteh popolnoma mirno. O položaju v Afganistanu še ni nobenih zanesljivih vesti. Da je bil kralj Nadirkan umorjen v svojem haremu, je samo govorica, ki se je razširila iz prestolnice seve-rozapadne indijske province Pešavara Prav tako še niso potrjene vesti, da so se plemena v južnem Afganistanu uprla novemu kralju.
Morilec Nadir kana prijet
Bombay, .12. novembra, d. Afganistanski konzulat v Bombavu je prejel brzojavno sporočilo, da so novi afganski kralj Zahir kan in č'sni kraljevske rodbine pri naj boljšem zdravju. Po vsem Afganistanu vla data mir in red.
London, 12. novembra, d. Afganistanski poslaništvo je prejelo iz Kabula vest. dd je morilec kralja Nadir kana Afganec iz nižjih slojev, po imenu Abdul Kalija, ki se je vtihotapil v kraljevsko palačo. Atenta torja so takoj aretirali in ga izročili sodi šču. V ostalem vlada v Afganistanu red Umor kralja Nadi' kana ni bil političnega značaja.
Ali si že obnovi! članarine Vodnikove družbe za letos?
Zbor prostovoljnih
ljubljanskih gasilcev
Prvo zborovanje po novem zakona — Svečana zaprisega odbora in članstva — Josip Tnrk ponovno izvoljen za
predsednika
Ljubljana, 12. novembra.
Zakon o gasilcih je v veljavi. Po tem zanonu prirejajo vsa gasilska društva izredna zborovanja. Danes dopoldne je zborovalo v dvorani Mestnega doma prostovoljno gasilsko društvo za Ljubljano me-ato, ki ga je otvoril podstarosta Jugosloven-ske gasilske zveze in dolgoletni predsednik društva g. Josip T u r k. V svojem otvoritvenem govoru je poudaril veliki pomen gasilstva v naši državi, ki je po novem zakonu eno največjih vzgojnih sil jugoslovanskega naroda tako v nacionalnem, kulturnem in humanitarnem pogledu. Sledil je pozdrav župana g. dr. Dinka P u c a. Nato je pa predsednik g. Turtc predlagal vda-ucitno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dr. Hanžku.
O dosedanjem delu društva je prvi po-ročal tajnik g. G o s t i š a. Za njim je dal poročilo o blagajni g. Pristovšek, o bolniški blagajni in o godbenem odseku je poročal g. Blatnik, o tehničnem delu društva je govoril poveljnik g. M e ž e k. Od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 11. julija, je društvo imelo 29 vaj. V tem času sta bila dva resna požara. Prvi pri »Slepem Janezu« v Dravljah, drugi pod Gradom pri Skabernetu. Zatem je poročal g. V i d m a r o inventarju, ki je v najlepšem redu, in o stražah, katerih je bilo samo za časa velikega sokolskega zleta 234 z 270 gasilci.
Vsa poročila so bila kratka ln jedrnata zaradi pičlo odmerjenega časa in zaradi dolgotrajnega zapriseganja vsega članstva. Vsa so bila soglasno sprejeta. Odboru je bila dana razrešnica.
Volitve so se vršile tajno z listni. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika g. Turk Josip, za poveljnika g. Stanko Pristovšek, za podpoveljnika g. Strgar Jakob, za tajnika g. Gostiša Engelbert, za blagajnika g. Zupančič Leopold, za četnike gg. Pozaršek Ivan, Zaje Anton in Kočevar Alojz, za orodjarja pa g. Vidmar Janko.
S tem je bil z majhno izpremembo izvoljen ves stari odbor. Ko so volitve bile razglašene, je v veliko presenečenje vseh dolgoletni predsednik društva in podstarosta JGZ g. J. Turk predsedstvo odkloniL Na splošno zahtevo vsega članstva in na prošnjo župana g. Puca in odbora je pa za bodočo poslovno dobo še sprejel mesto predsednik a.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. žorž Stanko, Medic Franc, Breskvar Ivan, Planinec Štefan in Kariš Herman. Za žup-nega delegata je bil izvoljen predsednik g. Josip Turk, ki se je za prvo in to drugo izvolitev vsemu članstvu toplo zahvalil in •dal obljubo, da bo tudi v bodoče posvečal vse svoje moči napredku gasilstva.
K besedi se je oglasil župan g. dr. D. Puc. S toplimi besedami je izrazil veselje sad •"ako lepo uspelim občnim zborom,
Malo je pri nas društev, ki bi se na kulturnem polju tako uspešno udejstvovala kakor »Soča«. Glavno delo društva so popularna predavanja, s katerimi je uvedlo v Ljubljani nekakšno večerno ljudsko univerzo. Predavanja so bila vsa leta do sedaj sijajna in so še poglobila sloves Soče. Gotovo bo to tako tudi v bodoče.
Sinoči se je v salonu »Pri levu« vršilo otvoritveno predavanje v letošnji sezoni. Bilo je to dve stoto predavanje, kar jih je »Soča« doslej dala. Večer je bil res pravi jubilej kulturnega dela. Otvoril ga je predsednik g. dr. Dinko Puc. V svojem nagovoru je poudaril vso težo današnjega časa in prjkazal veliki pomen predavanj o dnevnih in praktičnih vprašanjih za preprostega človeka, h koncu pa iskreno pozdravil vse navzoče občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliki salon. S topljmi besedami je pozdravil tudi univ. prof. g. Evgena Spektorskega, ki se je bil ljubeznivo odzval prošnji društva za predavanje.
Profesor Spektorski, naš odlični znanstvenik. je nato predaval o »Usodi slovanske vzajemnosti«, v svojem govoru je orisal, kako so se največji slovanski duhovi trudjli, da bi vse Slovane povezali v eno samo veliko enoto, ki so jo skušali zgraditi na pojmu »vzajemnosti«. Orisal je takozvano »književno vzajemnost«, katere propagatorji so bili. med njimi Kolaf,
Sepsis tollerata
Odlomek ameriškega pisma.
Zadnje čase mi vedno pogosteje hodi na misel tale stih iz vroče španske popevke: »Rnmona, moj* srčni mir vzela si seboj ...« Da sem nesrečno zaljubljen, bo skrbelo nemara prijatelje, zoperniki bodo pa govorili o uničenih živcih in o božjem prstu Toda motite se in sicer prav hudo, ker ta Ramona ni ženska, čeprav je ženskega spola. »Ženska, ki ni ženska?« zmajujete. Zoperniki dvigajo kazalec: »No, kaj nismo rekli!«
Potrpite vendar, za božjo voljo, da vam povem! Sepsa me zasleduje. Iz vseh vetrov naše mil? domovine, celoiz tujine prihajajo dan za dnem kup; pisem, da jih komaj zmagujem. V njih strahotne zgodbe, vredne peresa samega Edgarja Poeja, da r>i mi groze otrpnilo črnilo v peresu, če bi jih skušal ponavljati. Seveda je tudi mnogo radovednih vprašanj in namigavanj vmes, ne manjka tudi svaril in celo kakšna grožnja se zateče med nje. Toda kaj hočem, usoda poklica je že takšna, da stoji vedno z eno nogo v kriminalu, pa če pišeš makar zgodbe iz Koromandije, kamor pride le tisti vztrajnež, ki preje kašnato pogorje, katero obdaja deveto deželo. Pa p'ide, sam bog ti ga vedi odkod, človek, natakne naočnike in čita, čita. Enkrat, dvakrat, trikrat... Zmaje z glavo, poduha pisanje: »Nobeden drug ni!« K sosedu stopi in mu važno pove, da je pisano o tem in tem. Tako se tolmači zgodba tu in drugje. Konec je sto protestov
prvim po novem zakonu o gasilcih. Po tem zakonu je društvu dana veliso večja •možnost za sodelovanje med posameznimi društvi in se odpira z njim vsemu gasilstvu nova doba intenzivnejšega dela.
Kot šef političnega oblastva je noveril zastopstvo politične uprave g. dr. F e 111-c h u, kot župan pa se bo v zastopstvu mestne občine ljubljanske odborovih sej udeleževal sam. V dvorani je po tej županovi izjavi nastailo viharno navdušenje. Ko se je navdušenje poleglo, je g. dr. Dinko Pnc svoj govor nadaljeval. Toplo se je spominjal dela starega društva, ko je pretrpelo marsikak boj v teku svojega 631etnega obstoja. Slavil je požrtvovalnost članstva, ki šteje v svojih vrstah tudi smrtne žrtve.
Z novim zakonom, je Izvajaj g. župan, pride društvo na širšo podlago. Delo gasilcev je po tem zakonu razširjeno na vse reševalne panoge. S tem zakonom so gasilci reševalni korpus v eminentnem pogledu besede, važna obrambna organizacija tudi v primeru mednarodnega spora, katerega nas bog obvaruj.
Ob vsem tem pa naj društvo skrbi, da postane poleg obrambne tudi važna nacionalna organizacija. V svoje vrste mora pritegniti vse sloje, zlasti mladino. Gasil, stvo je zdaj poklicano, da pospešuje iste kulturne in obrambne cilje kakor vojska in Sokol. O tem svojem delu bo moralo dajati odgovor narodu in državi.
Občina bo izkušala v bodoče še več storiti za razvoj gasilstva, kakor je doslej. G. župan je med drugim dejal, da je v na-črtu mestne občine ljubljanske zgradba Gasilskega doma. Prav tako bo občina tudi poskrbela za nabavo najpotrebnejših predmetov, kakor na primer mask proti plinom.
Svoj govor je g. župan končal z besedami, da je zlasti plemenita taka žrtev, ki jo človek sam, prostovoljno doprinese. Naj bodo tudi v bodoče, foljub zakonu, še prostovoljni gasilci.
Zatem je g. dr. Dinko Puc pred razpelom svečano zaprisegel predsednika g. J. Turka. Po končani prisegi mu je pa čestital k ponovni Izvolitvi in se mu zahvalil za vse zasluge, ki jih ima na poprišču gasilstva. G. Turk se je g. dr. Dlnfru Pucu prisrčno zahvalil in mu zagotovil, da ostane gasilstvu prav tako zvest, kakor mu je bil doslej.
Sledila je prisega novega poveljnika g. Pristovška. Zaprisegel ga je predsednik g. Turk. Nazadnje je priseglo članstvo. Vsak zapriseženi član se je moral podpisati.
Izpregovoril je še novi poveljnik g. Pristovšek. Poudaril je, naj vladajo v bodoče le gasilski zakon, gasilski predpisi, disciplina in sloga med članstvom. Pričakuje od vseh iskrenost in resno delo.
Predsednik je zatem zborovanje zaključil z apelom vsem, da ostanejo gasilci z dušo in telesom.
mnenja, da so vsi Slovani ena sama na-cija. Iz tega se je razvil potem slovanski monizem, za katerega so se vnemali naj-odličnejši slavisti. Po tej slovanski moni-stični filozofiji tvorijo vsi Slovani nekako celino, vsi slovanski jeziki so otroci enega jezika — in je na tej osnovi šafafik dejal, naj se vsak slovanski jezik bogati le od drugih slovanskih jezikov. Prof. Spektorski je zatem humoristično, a vendar ostro grajal razne beograjske »ibercigere« in ljubljanske »flaše«.
V teku zgodovinskega razvoja je pa moral sleherni, ki je veroval v monistično slovanstvo, nazadnje le priznati, da je ta miseinost dokaj neplodna — da stvarnost še zdaleka ni tako lepa, kakor si jo je slikal in da je slovanski monizem — utopija. Med slovanskimi narodi vlada vse prevelika razdvojenost; razni spori, različni življenjski pogoji bolj ali manj razli- I kujoče se narodne kulture, so morali roditi v delu za slovansko vzajemnost preobrat.
Nazorno je g. predavatelj dalje prikazal izginjanje Slovanov v Nemčiji. Kakor nastane iz morja jezero, potem ribnik m za njjm le še luža — so nastali Lužiški Srbi, ki tvorijo danes jezikovni otok v neposredni bližini nemške metropole. Bolgari so bili navidez že tudi pometenj. Kdo je kaj vedel o Slovencih. Hrvati so vpraševali ali postanejo Madžari? Slovanski
in deset groženj s tožbo.
Iz vse te septične povodnji pa se mi je odluščilo nekaj posebnih zgodb, ki bi jih vendar radi podal čitatelju.
Tako mi piše star znanec iz New Yorka mister Charles Passler 172 West 98 th Street, ki je bil dolga leta bolniški strežnik v Archangel-Hospitalu v Savannah, Pa. Ime sem zapisal zato, ker je bil Charles 1922. pri meni na obisku in se je udeležil celo vsesokolskega zleta v Ljubljani in ga zato mnogo ljudi pozna. Naslov pa sem pripisal zategadelj, da se lahko vsak prepriča o resničnosti zgodbe pri njem samem, ne da bi mene nadlegoval ali mi celo grozil z biričem. Charles piše:
Dragi prijatelj! Hvala lepa pa tvojo knjigo, ki sem jo prav z veseljem preči-tal. Pri tem sem se pa spomnil na dogodek, ki je poleti 1912. leta silno razburil ves jug. (Južne države unije. Moja opomba.) V našem Archangel-Hospitalu se je ugnezdila sepsa. Odkraja so bolniki še odhajali po dolgih gnojitvah kljub najbolj čistim operacijam domov, potem pa so se pričeli tudi smrtni primeri. Ves kirurški oddelek je bil na stalnem lovu za vzrokom sepse. Tedne in tedne smo jo zaman lovili vse dotlej, da je dr. Hopkins ugotovil, da se ponavljajo okužbe vsak drugi dan. Na te dneve so še poostrili kontrolo vsega osebja v hospitalu. In res se je sum vedno bolj zgoščeval na nurzi (bolniški strežnici. Moja opomba) Heleni, ki je asistirala že več let prav spretno pri operacijah. Okužbe so nastajale namreč le pri bolnikih, kjer je ona asistirala.
monizem se je pa zaman lovil, kako bi dal sebi konkretnost Vladal je do konca 19. stoletja, pa tudi še potem nekaj časa, dokler se ni pojavilo z nastankom »Av-stroslavizma« novo vprašanje. Slovanstvo postaja nemalo pereč problem. Leta 1848. rešuje slovansko vzajemnost praški kongres leta 1867. jo rešuje moskovski. — Tu se pojavi »rusoslavizem«. Malo poprej je Palacky dejal glede avstroslavizma; Če ne bi bilo Avstrije, bi jo bilo treba ustvariti. Ruski kongres nI dal nič posebnega. Pričelo se je govoriti o preureditvi Avstrije po načelih federalizma. Cehi so se pa nad avstroelavizmorn kmalu razočarali. Avstrija v naročju Madžarov, ki ao davili Slovake, ni niti malo kazala simpatij za internacionalni slavizem. Slovakom je pretila madžarizacija. Kongres v Moskvi je obračunal z avstroelavizmorn in postavil rusoslavizem. Ali ta kongres je bil nepopoln, ker na njem niso bili zastopani Poljaki. To je bila poleg neštetih drugih težka napaka tega kongresa. Računi med Rusi in Poljaki so ostali nerazčiščeni. Svečana zborovanja m številni banketi te po-greške niso mogli ublažiti.
Na slovanskem kongresu 1908 v Pragi se je pojavila nova beseda: neoslavizetn, ki temelji na načelu koordinacije slovanskih narodov. Slovanska misel zopet raste. Hkrati pa narašča tudi nemški pritisk na Slovane. Besede »ausrotten« in »an die Wand driicken« so ie vsakdanje.
S svetovno vojno nastane popoln preobrat. v Rusiji po zmagi boljševikov ni več govora o kaki slovanski vzajemnosti. Za njo delajo le še emigranti po vsej Evropi. Slovanski narodi imajo dovolj dela vsak s seboj.
Misel na slovansko vzajemnost propa-
Ljubljana, 12. novembra.
V zvezi s težko gospodarsko krizo in brezposelnostjo išče javnost zmerom novih izhodov iz stiske, ki je zašlo vanjo naše materijalno in duhovno življenje. V zadnjem času se je pojavila misel, naj bi se po vzgledu inozemstva in večjih naših mest tudi pri nas ustanovila poklicna posvetovalnica, ki naj bi bila nekakšen socialni in psihološki regulativ za mladino, ki si krči pot v življenje. Naši obrtniki so nar prosili našega najodličnejšega pedagoškega strokovnjaka univ. prof. dr. Ozvalda, naj bi pred njimi iznesel nekaj svojih misli o tem nadvse akutnem vprašanju našega gmotnega in duhovnega življenja.
Predavanje se je vršilo pod okriljem zavoda za pospeševanje obrti v dvorani Zbornice za TOI. Razen najzavednejših izmed naših obrtnikov so mu prisostvovali tudi podpredsednik zbornice Rebek in tajnik dr. Pless, tajnik Zveze indu6trijcev inž. šuklje, predsednik velesejma Bonač, direktor državne trgovske akademije dr. Pirjevec in predsednik društva šola in dom direktor dr. Lončar s tajnikom prof. Čopičem. Po kratki pozdravni besedi g. Rebeka je izpregovoril predavatelj, ki je uvodoma naglasil, da je vprašanje poklicne posvetovalnice vprašanje iz vzgojeelov-ja, ki pa obenem živo zadeva gospodarsko stran našega življenja. Ena najpomembnejših postaj na poti skozi življenje je pač doba, ko si mladi človek izbira poklic, in v novejšem času čedalje bolj zmaguje spoznanje, da je mladi človek ob tej svoji odločilni uri potreben poštenega sveta in pomoči. Prav pred petindvajsetimi leti so v Bostona v Ameriki odprli prvo svetovalnico v izbiri poklicev, in medtem ko se je r Ameriki ta institucija že zdavnaj uveljavila in imamo tudi r Evropi, zlasti v Nemčiji, mnogo poklicnih uradov, prihaja čez četrt stoletja ta ustanova pomalem tudi k nam. Poslanstvo teh uradov je, z nasvetom pomagati človeku, kadar stopa ali kadar menja poklic, in vodilo njegovega dela je stremljenje, naj pride v življenju pravi človek na pravo mesto. Posebej za to izšolani strokovnjaki raziskujejo po teh svetovalnicah sposobnosti in talente mladega človeka, ki vstopa v življenje, in ugotavljajo za vsak čut in za vsako duševno lastnost posebej, v katetri smeri obeta največ uspeha njegov delovni talent. Po takšni strogi analizi mladega človeka se da pač ugotoviti, da za to ali ono delo ni sposoben, nikoli pa se ne da seveda z vso gotovostjo dogma-ti nekaj pozitivnega in izjaviti, da je nekdo kar rojen za ta in ta poklic. Človek izbira poklic po svojem nagnjenju, a nagnjenje in sposobnost še nista edina činite-lja, ki človeku v nekem poklicu lahko za-jamčita uspeh. V današnji dobi krize je svet zlasti jasno spoznal, v koliki meri odločujejo pri življenjskem uspehu ali neuspehu poedinca obče potrebe v narodu, zahtevki in ponudbe v trenutnem stanju
Prva je prihajala sestra Helena, da je pripravila vse potrebno in je bila ob priho- . du zdravnikov že vedno umita. Dr. Hop- j kins je bil pretkan opazovalec, pa je brž j našel tudi podlago za sum proti Heleni: prekratko časa se je umivala. Vso svojo pozornost je zato posvetil dr Hopkins njenemu umivanju rok. Prihajal je že celo uro prej v bolnišnico z izgovorom, da ima v sosednji sobi za rontgen opravka. V ! resnici pa je stal z uro v roki ob priprtih j vratih in opazoval sestro Heleno, kako in ; koliko časa si je upiiyala roke. (Strogi j predpisi aseptike namreč določajo, da se j morajo umivati roke nepretrgano. 10 mi- j nut v vroči tekoči vodi. Moja opomba.) :
»Samo tri minute!« — je dr Hopkins ; zadovoljno spravil uro v žep, ko je odšla sestra Helena v operacijsko sobo. Zapisal je v notes dan in uro ugotovitve. Točno je zapisal ime operirancev tisti dan. Tako je opazoval in zapisoval vse naslednje dni, kadar je imela sestra Helen službo. Z red- ; kimi izjemami so se vse te operacije grdo j gnojile in je celo umrlo troje bolnikov za j sepso.
Po tednih opazovanja je dr. Hopkins predložil skrbno zbrane izsledke svojemu šefu in čakal pohvale. Ves prebledel pa je, ko je dvignil šef pest proti njegovemu obrazu in kriknil:
»Zločinec!«
»Jaz?« se je zavzel dr. Hopkins.
»Vi!« je trdo povdaril šef »Vaša dolžnost je bila, ko ste prvič videli, da se sestra Helena ni dovolj umila, zapoditi sestro od operacije vse dotlej, dokler bi
da. Med slovanskimi narodi vlada ravno-dutnost, mrtvilo. Nič več ni opažati želje, da bi se vsi Slovani vzajemno spoznavali Pojavlja se celo neki modernizem, katerega viden znak je prezir do vsega, kar diši po slovanstvu. Tako se danes slavi-stika ne razvija več pri Slovanih, ampak se za njena vprašanja veliko bolj zanimajo Nemci, Francozi in Italijani.
Prof. Spektorski je po kratki kritiki civilizacije, slovanskih teženj po humanizmu ln po prikazu nesmiselnosti Caler-gtoijeve Panevrope, ki hi bila v danem primeru le razširjena srednja Evropa, prešel na antistovansko ideologijo med nekim delom emigrantov, ki so se iz obupa zatekli v panturanizem, v evrazijsko doktrino. Po tej doktrini Rusi niso Slovani, ampek so turanskega porekla. To iz nekakšnega sramu, ker so Rusi boljševiki. Govornik je navedel še razne druge anti-slovanske ideologije in končal s pseudo-slovansko orientacijo, ki hoče spet nekak avstroslavizem; vendar ta orientacija k sreči ne najde več odmeva. V splošnem je slovanstvo po Izvajanjih g. prof. Spektorskega v krizi. Poleg drugih je pa treba upoštevati tudi današnje carinske zidove okoli držav, boljševizem v Rusiji in ekonomsko stanje v svetu.
Prof. Spektorski je žel od vsega občinstva iskreno zahvalo. Ploskanje se kar ni moglo poleči. Ko se je v salonu malo umirilo, je pevski zbor »Krakovo-Trnovo« zapel »Hej Slovane«. Vsi navzoči so vstali in peli z zborom. Sledila je pesem; »Slovenec, Srb, Hrvat«. Nato je gdč. Faki-nova deklamirala »NeodrešenJ domovini«. Zbor je zapel spet »Oj Doberdob«, nazadnje pa pesem »Na Adrijo«, nakar se je razvila prosta zabava.
narodnega gospodarstva. Zmaga v poklicu in življenju zavisi od kompromisa, ki ga mladi človek napravi med svojimi sposobnostmi in nagnjenji na mi in s potrebami na delovnem trgu na drugi strani. Prav med absolventi naše univerze se je po nekaterih strokah v zadnjih letih opa-žilo, kolikšno škodo lahko prizadene omalovaževanje tega dejstva. Svetovanje v izbiri poklica torej ni samo psihološki problem. še važnejša, zlasti pa dandanes, je nJega narodno gospodarska stran. Svetovalec, na čigar ramenih naj bi slonelo delo svetovalnice, mora poznati vso pestro množico teh vprašanj. Vedeti mora, kakšne fizične zahteve stavlja na človeka posamezni poklic, in prav tako mora znati v duševnem oziru preceniti vBako lastnost, ki je za človeka v nekem danem poklicu neizogibno nujna, še bolj pa zavisi življenjski uspeh od moralne moči, ki Jo izvajanje vsakega dela terja od človeka. Mimo tega mora biti svetovalec dobro doma v statistiki glede krušnih izgledov za posamezne stroke. Posebej je predavatelj poudaril, da si od svetovalnic, če bodo kdaj tudi pri nas kakor v Nemčiji postale obvezne, pač smemo obetati boljših delavcev, ne bodo pa nam mogle dati tndi boljših ljudi. Fantje in dekleta prihajajo v svetovalnice po nasvete kakor k zdravniku po diagnozo. Jasno pa je, da je za vsak uspeh treba predvsem lastne odločitve in lastnega tveganja.
V obrtniških poklicih je iivljenjski nspeh odvisen predvsem od delovne veščine, strokovnega znanja In poklicne morale. To je, kar iz človeka dela mojstra. Zato je treba tudi pri svetovanju v izbiri obrtniških poklicev mladega človeka celotno motriti, če naj mu z nasvetom pomagamo, da bo našel samega sebe. Zato bi v svetovalnici pripadla poglavitna naloga mojstru strokovnjaku, ki bi edini mogel v tem smislu fanta ali dekleta konkretno preceniti. Takšen mojster strokovnjak bi moral mladega človeka, ki išče svojega poklica, opazovati neko dobo pri delu v delavnici, in potem ko bi zdravmik in psiholog izrekla svojo sodbo, bi morala njemn preostati zadnja beseda. Svoja Izvajanja je predavatelj zaključil z željo, naj bi naše bodoče svetovalnice ne poslovale samo merkantilno, temveč naj bi delale iz ljubezni, tako da bi iz njih prihajali mladi delavni ljudje, ki bodo znali živeti v korist sebi in celoti.
Po zanimivem, konkretnih napotkov bogatem predavanju g. univ. profesorja, ki se mu je v imenu prirediteljev s toplimi besedami zahvalil g. Rebek, ee je razvila precej živahna debata. Podpredsednik Zbornice za TOI g. Rebek je izjavil, da zbornica z zanimanjem sledi snovanju poklicne svetovalnice pri nas. Iz svojega izkustva kot obrtnik je navedel zanimivo opazovanje, da se n. pr v ključavničarske delavnice zažene od časa do časa kar velik naval vajencev, pozneje pa jih spet pri-
se dovolj ne razkužila rok. Razumete?!«
Dr. Hopkins se je sesedel na stol, si pokril obraz z rokami in vzdihnil: »Na to se nisem spomnil. Res, kriv sem jaz!«
Zadeva je prišla tudi pred sodišče. Ko je vprašal sodnik sestro Heleno, zakaj se je tako površno umivala, je ta brez ovinkov izpovedala:
»Ker se mi ni zdelo potrebno. Kolikokrat smo v sili operirali napolumiti z ne-prekuhanim orodjem, a so bolniki okrevali brez kakšne sepse.
Priče so potrdile to njeno izjavo. Zdravniki so utemeljili to okolnost z nujo, ker bi brez operacije takšen bolnik prav gotovo podlegel. Od dveh možnosti so se odločili za operacijo, saj je šlo za ohranitev življenja.
Sestra Helen je bila oproščena, ker pač ni mogla presoditi napačnosti svojega sklepanja, dr. Hopkinsu pa so vzeli diplomo. Da ni plačal svojega greha z glavo, se je imel zahvaliti le uvidevnosti porote, ki je upoštevala njegov dober namen, da odkrije vzrok sepse in ni zato zakrivil hote troje smrtnih primerov, temveč mu je v zlo štela le njegovo hudo površnost
Gotovo se boš čudil, dragi prijatelj, takšni sodbi, toda vedi, da je ameriška justica prav širokogrudna. Radoveden sem, kako bi sodila vaša justica v tem primeru — —
Tudi jaz sam sem radoveden, kaj sodijo o takšnem primeru naši pravniki no-sebno. ker nihče ne ve, kje ga čaka nesrečna smrt.	Janko Kač,
manjknje. V ključavničarski stroki je velika potreba po vajencih zlasti zaradi tega, ker pomočniki takoj po izpitu najrajši zapuščajo delavnice in gredo v drža me službe ali pa na šolo. Po končani delovod-ski šoli pa se nikoli več ne vruejo v delavnice, temveč hočejo samo v pisarne Direktor dr. Lončar je sporočil, da društvo Soda in dom že išče mojstrov strokovnjakov, ki bi bili voljni sodelovati v svetovalnici. Med drugim je podčrtal potrebo enotne šole, ki bi doraščajočim ljudem mnogo lajšala izbiro poklicev. Nekaj konkretnih pobud so dali iz svojih opazovanj še prof. Sušnik, prof. Čopič, Lajovic in dr. Koce.
Stanovanjskim najemnikom
Ljubljana, 12. novembra.
Društvo stanovanjskih najemnikov nas je naprosilo za objavo naslednjega članka:
Stanovanjsko vprašanje je velevažno javno in državno politično vprašanje, katerega rešitev se ne sme več odlašati. Stanovanjske najemnine so mnogo pretirane. Gospodarske razmere so se v zadnjih letih bistveno spremenile na slabše, da ieži na tleh vsa obrt in industrija, zaradi česar nima Ijitistvo niti dela niti zaslužka Najemnine pa so ostale na isti višini kakor so bile pred svetovno gospodarsko krizo, v nekaterih primerih so se pa celo zvišale. Hišni najemniki skušajo na vse mogoče načine, da bi bili kos visokim najemninam, a vse je zaman. Večina si pritrgava od uat, celi deli mesta dobesedno stradajo z otroki vred, ker skušajo zadostiti pretiranim zahtevam hišnih lastnikov. Že pred 2 letoma se je g. ban dr. Drago Marušič odločno zavzel za uboge stanovanjske najemnik«, ter resno opozoril društvo hišnih posestnikov, da so najemijine mnogo previsoke. Ljubljanski ijupan g. cV. Puc že celo leto nastopa na vseh javnih shodih za izpolnitev upravičenih zahtev stanovanjskih najemnikov ter na podlagi konkretnih statističnih podatkov dokazuje, da je zahteva-nje tako visokih najemnin nesocialno in docela neupravičeno, zaradi česar ves srednji in delavski stan propada. Rotil je hišne posestnike, naj bodo vendar uvidevni in sporazumno z najemniki znižajo najemnine, češ, da pri sedanjem stanju vprašanja ne more ostati in da bo sicer morala država sama poseči vmes in v lastnem interesu urediti zadevo. Lep nasvet je bil to za oba stanova. Društvo stanovanjskih najemnikov deluje neumorno, opaža pa, da so se najemniki pričeli udajati obupu. To je opasno za posamezne družine in škodljivo za državo samo, ker to nerešeno vprašanje zadeva večino prebivalstva po vseh mestih, trgih in večjih industrijskih krajih.
Tudi hišni posestniki tožijo po svojem društvu, češ, da se v zadnjem času najemne vrednosti njihovih lastnih stanovanj dvigajo po davčnih upravah na višino najemnin, katere sami zahtevajo od najemnikov za enaka stanovanja. Temu so hišni posestniki pač sami krivi, ter si morejo na najenostavnejši način pomagati sami. Ker je ta obdavčba v zakonu utemeljena, se bo tako postopalo, dokler bo zakon v veljavi. Pričakovati pa ni, da bi se v dogled-nem času in pa ravno njim na ljubo spremenil. Izgleda torej ni drugega, nego da sami znižajo svojim najemnikom najemnine sedanjim gospodarskim prilikam primerno na znosno višino, zaradi česar se po zakonu mora istočasno avtomatično znižati tudi obdavčba odnosno najemna vrednost za njihova lastna stanovanja.
Zaradi neuvidevnosti večine hišnih posestnikov in njihovih večjih ali manjših egoističnih namenov nikakor ne sme še nadalje propadati ves srednji in delovni stan, na katerem sloni država, ki nam mora biti nad vse. V državi smo navezani drug na drugega, vsi skupaj tvorimo državo, v kateri moramo biti vsi pod streho. Stanovanje je neobhodna življenjska potrebščina, za katero se že po zakonu o oderuštvu nikakor ne smeio zahtevati Dretirane najemnine.
Pravica je tudi na naši strani. Stanovanjski najemniki! Strnite se v društvu stanovanjskih najemnikov, ker le v močni organizaciji leži uspeh. Nastopimo kot en mož za svojo pravico — za znižanje najemnin. Na tisoče nas je. Ce bomo združeni v močno falango, bomo gotovo dosegli svoje upravičene zahteve. Kdor še ni član, naj takoj prijavi po dopisnici svoj pristop društvu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani (nebotičnik IIL n). Članarina 1 Din mesečno pač ne more nikogar ovirati, da ne bi pristopil k društvu._
Obiave
Sprejem na avstrijskem konzulatu. Včeraj dopoldne je priredil generalni konzul avstrijske republike v Ljubljani g. grof Orsini-Rosenberg v prostorih konzulata recepcijo v proslavo današnjega avstrijskega državnega praznika in 151etnice obstoja avstrijske republike. Kakor vsako leto, so se zbrali tudi letos na konzulatu pred-ta-vitelji naših oblasti, gospodarskih in kulturnih korporacij in mnogi odlični povabljenci iz vrst ljubljanskega meščanstva. — številni in odlični gostje so bili ljubeznivo sprejeti in pogoščeni. Recepcija je pokazala, da tukajšnje zastopstvo sosedne republike uživa simpatije vseh naših krogov.
Na splošno željo se bo film ZKD »Otrokova pravica« predvajal še danes ob t ">1 15. in točno ob 18. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je še danes prilika, da si ogleda to znamenito delo.
ZKD priredi 13 t. m. ob 16.30 v zdravilišču na Golniku predavanje g. dr. Branka Alujeviča o prilikah v Framciji.
Pogreb blagopokojnega Romana Franca bo danes 13. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na škofjeloško pokopališče.
Domača opereta na mariborskem odru. Na besedilo Metke Bučarjeve je Danilo Bučar iglasbil opereto, ki nosi naslov »Študentje smo« in ki je lani v Ljubljani dosegla rekordno število predstav. Delo je zelo zabavno in živahno, glasbene, v jazz - načinu napisane točke pa so melodiozne ter se b-Kio takoj prikupile občinstvu. Uprizoritev pripravljata kapelnik Herzoe in režiser Skrbin-šek, nastopijo: Udovičeva, Zakrajškova. Bar bičeva. Savinova, Starčeva, Sancin, P. Kovič. Danes, Grom, Nakrst, Medven, Rasberger, Furijan. Skrbinšek. Crnobori in Blaž. Premiera bo v torek, 14. t m.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Ponedeljek, 13.: Zajec, C.
OPEKA Ponedeljek, 13.: Zaprto.
Kriza Slovanstva
Znamenito predavanje profesorja dr. Spektorskega v
ljubljanski „Soči"
Za ustanovitev poklicne svetovalnice
Predavanje profesorja dr. Ozvalda našim obrtnikom
Likovič Joža:
Lučarica Mreta
Dolgo se je nočilo, od vrha do vrha, od Pokojišča do Srobotnika. Zvezde so se prižigale pa zopet ugašale, tiho in nalahno, kakor da kroži nevidna dlan po daljnem nebu. Drobne božje poslanke so bile bele in lepe, zelene in ognjeno rdeče. Za polhovgrajskimi stenami so kopneli svetli oblaki, po* tuhnjen veter se je igral s tankimi brezami, budil zapuščene močave sre* di Barja in brodil po brezbrežni, za* sanjani Ljubljanici. Zvonovi se nika* kor niso mogli razplakati, verne du* še so se še vedno selile in spokorno vrstile iz krajev trpljenja in hrepene* nja v obljubljeni raj.
Lučarica Mreta se je zakasnila pri pogrebu v Goričici. Pokopali so sta* ro Anžolovko: pri zadnji povodnji se je prehladila. Malo jo je zbodlo v pljučih, začela je piskati in hropeti kakor Rožm anov meh. Med in zdra* vilne jagode z Žalostne gore niso po* magale več. Prišla je potovka Cila, ki je slovela kot zanesljiva svetovalka v bolezni. Iz mesta je nosila ljudem raz* no drobnarijo, pa tudi košček svoje* vrstne učenosti in blagodejnih nasve* tov. Ko je vešče ogledala bolnico, je zmajala z glavo in poklicala domače na prag:
»Pljuča so ji zavrela. Ne bo dolgo, ko jo bo stisnil mraz.«
In res! Kmalu so se nabrale one* mogli starki goste, rumene pene na velih ustnicah, da je slednjič umrla. Lučarica Mreta je svetila kakor stote* ro drugim tudi njej na poslednji poti.
Mreta je spešila skozi pozni večer, nekoliko sključena, z mrliško svetilko v rokah. Njen obraz je bil vedno ena* ko starikav in rjav kakor gruda na sveži gomili. Tudi misli ni mogla na* vezati drugam kot na ranjke. Tako je spotoma obujala spomine, ki so ne* slišno vstajali na obcestnih kamnih, pod zapuščenimi križi, na počivališču, kjer so se vedno ustavijali z mrličem, pred sirotnimi bajtami, ki so tonile v somraku. V Bevkah je odzvonilo zad* njo luč in prošnjo uro za verne duše; še enkrat je klenknil zvon v čast sv. Barbari za srečno in lepo smrt.
Ob tožljivem jeku zvonov je starka premišljala in molila. Kolikokrat je stala ob smrtni uri tega in onega. To so bili trenutki bolesti! Ko so se tr* gale korenine življenja od telesa, so se dvignili iz njega grgrajoei glasovi, ka* terim je sledila nenadna tišina, ki jo je ustvarila smrt. ko je položila svojo hladno in odrešilno dlan na vročično čelo umirajočega. Potem so se zrušili domači na kolena, plač in stok sta prevzela družino. Ona pa je vestno
obrisala smrtni pot z lica umrlega in mu sklenila otrdele roke.
Spomnila se je neštetih mrliče v, be* lih in srečnih, od bolezni zglodanih in strašnih. Koliko noči je prečula pri njih, vsa skrbna in brižna. Nekateri so jo zrli izza vrste pojemajočih sveč s polpriprtimi očmi; navzgor obrnje* na belina je izražala prelom in konec vsega. Koža je dobivala voščeno bar* vo, časih se je še bleščala na prepa* denem obličju mrtvaška solza, zadnja sled tega revnega življenja. Drugim so se oči zaprle ter so imeli le ustnice rahlo odstrte, kakor bi mirno sanjali. Rdeče mrliške rožice so se zbirale ra n jihovih licih ... Vsakomur je oskrbe la luč in plehnato posodico z blaoo* slovlieno vodo, mrtvaške prte in n ^ sače. To je bila njena sveta služba in prastaro, nedotakljivo ter pražnje opravilo, ki ji je dajalo neko posebno prednost med občani, da so jo spo* štljivo pozdravljali.
Slednjič je oslepela poslednja zve* zda, mesec je zgodaj sklenil svojo nezanimivo pot in se vrnil v božje naročje. Otrpla sivina je legla na Bar* je. V vretjih in močvirskih oknih so golčale nepokojne vode, skovir se je grohotal v hrastovju, nekje je zavohal pes zgubljeno sled in se z dolgim la« ježem spustil proti domu... Mreta je nažgala svečo. Svetiljka je bila starQ«
verska in skromna, čestokrat edina luč in tolažba malim in revnim na vo* slednji poti. Debela, rumenkasta ste* klovina je bila vdelana v črne, železne okvire, ki so se ožili pod vrhom v vi* jugaste okraske. Zvezdasti rogljički so bili podobni gorenjim delom cer* kvenih oken; okroglasti ročaj je bil močno zakajen od širokega plamena mnogih sveč, ki so minile in dogorele tekom dolgih let in pogrebov. Nažga* na mrliška luč je boječe trepetala in skoraj ugašala; sveča je nestrpno utri* pala in metala po vlažni, neprijazni poti plašne sence, ki so se dolgo mo* tale pod starkinimi nogami in jo čisto zmedle.
Na grčku kraj požganega močvirja je še enkrat postala in se ozrla na vas, za katero so se trgali požrešni mrakovi. Nenadoma jo je pa zmrazilo, izbrala j^ bližnjico čez mah. Toda misli se še niso mogle ločiti od proš* losti... V rebri je čemela bela hišica; star oreh jo je čuval s svojim očetov* skim okriljem. Tam je še nedavno ži* vela prikupna šiviljica Nežika. Spo* mladi je zahajal k njej mlad železni* čar. Tedaj je v ogradi dehtel bezeg, kos, dobrovoljni znanilec svetlih in nepozabnih večerov jima je prepeval o sreči in ljubezni. Toda prišla je je* sen s tistimi rumenimi, težkimi roža* mi, ki naznanjajo ločitev in bridkost.
Nežika je postala mati, železničar jo je zapustil vso nesrečno'in žalujočo; železna kača ga ji je speljala bogve kam. Ljudje so se porogljivo spotikali nad njeno sramoto. Šla je v mesto k ženski, da jo reši nadloge. Ko se je vrnila domov, je legla in ob tednu shirala.
Pri zadnji bajti so še svetili. Tam je tudi nedavno spremila gospodarja na njegovi tihi poti. V Iiških šumah se je prehladil, bled in reven se je vrnil do* mov in umrl. In še naprej, od hiše do hiše, od solze do solze! Vsem je po* svetila na ozkih vratih, ki vodijo v onostranstvo.
V takem razmišljanju ji je nenaden« ma zaprl pot neprehoden jarek. Hcx> tela je najti zgrešeno cesto, toda ka» mor se je obrnila, povsod se je znašla v neprijetni zagati. Ko je tako begala med travniki in njivami, na katerih so samevale pozebljene sončnice, se ji je zdelo, da ji nekdo sledi vedno bližje, vedno hitrejše. Čutila je strupeno sa* po, ki ji je legala prav do srca. Toda nikjer ni mogla zazreti odrešilnega kotička. Na Žalostni gori se je sicer belilo Marijino svetišče, a bilo je po* dobno nedostopnemu zavetišču, ki ga ni možno doseči preko zlokobnih mo* čav in gošč. Z železnice so se čuli pri« dušeni brlizgi lokomotiv, izpod Tre« bevnika se je utrnil človeški glas, ne*
DOGODKI PO ŠIRNEM
Zračni velikan „Macon"
Iz stavke v zakon
Stavka, ki so jo pred nekaj meseci imeli v španski narodni telefonski družbi, je imela za posledico nad sto zakonov.
Ta svojevrstna stavka se je začela takole; Vlada je dala zastražiti poslopje telefonske družbe, v katerem je izbruhnila stavka, z vojaštvom, ki se Je utaborilo v palači, v hiši je bilo mnogo mladih te-lefonistk, ki sicer niso stavkale, a se niso upale iz strahu pred stavkujočimi iz poslopja. Tako so delale, jedle in spale v palači. Med stavko, ki je trajala dalj časa, pa so se med telefonistkami in čuvarji miru in reda razvili takšni odnošaji, da so jim sledile poroke.
Nad sto zakonov predstavlja sad stavke, ki se o njej ne more trditi, da bi se ne bila vsaj v nekem pogledu obnesla.
Pariška moda
kazati skioptične slike bakterij, rakov, žuželk, rib in drugih živali, ki se svetlikajo, med tem so pa v temi posodice začele žareti v zelenkasto sinjem sijaju. Slednjič je ugasnila tudi luč skioptika ter je zavladala popolna tema in učeni profesor je s svojo odlično pomočnico snel črne ovoje s sveč, da je ves oder zaželel v megleni mistični luči, ki so se v nji jasno odražale svetle sveče, velike svetle okrogle posode, cevi in epruvete, videli smo pa v tej luči dobro tudi predavatelja in njegovo asistentko, ki je pripravila vse te Čudeže za demonstracijo. Hladno je bilo v dvorani, ker se svetlikajoče, mrzlih morskih globin vajene bakterije najboljše počutijo pri 13° toplote. Videli smo tudi 11.4-be z bakterijami ter celo Aljažev stolp med njimi in seveda je ta luč, ki jo pro-ducirajo nepopisno male živalice, dosti močna, da z bakterijami napolnjene objekte lahko fotografiramo. Silno važno vprašanje za razsvetljavo je, da bi znanost in moderna tehnika odkrili mrzlo luč. ki ni nevarna za ogenj. Te bakterije nzm dajejo tako luč in treba je najti le še pota in načine, da bo mrzla luč močneiša-Profesor dr. Vale Vouk je imel s presenetljivim predavanjem izredno velik uspeh, ki smo ga zlasti veseli, ker Je s1!oviti predavatelj sam poudarjal, da se Se vedno za\o» da svoje slovenske krvi.
DAMSKE SNEŽKE
z blagom št. 35—36 ....	Din	39.—»
iz gumija (vse številke) . .		65.—
lakaste z baržunastim ovratni-		
kom fvse številke) ....		69.—i
Otroške škornjčke .....		49,—
Moške galoše.......	»	69.-r
ANT. KRISPER
Mestni trg 26	Stritarjev ul. 1-3
LJUBLJANA	HS07
Plašč iz ovčje kožuhovine z lisičjim ovratnikom
iajvečji togi zrakoplov ameriške mornarice, na domačih tleh v Kaliforniji
Potnik v krsti
Na Wilsonovem kolodvoru v Pragi so te dni imeli nenavadno odkritje. Kolodvorska policija je postala pozorna na neki zaboj, ki ga je zaradi sumljivega izgleda dala odpreti. Ko so ga odprli, so našli v njem rakev, v njej pa človeka, ki so ga na prvi pogled smatrali za mrtvega, šele podrobnejša preiskava je dognala, da potnik v krsti ni mrtev, marveč samo spi.
Ko so ga zbudili, je povedal, da je izvrstno spal in da se je pripeljal v krsti in zaboju v Prago zaradi stave s prijatelji. Stavo je seveda dobil, ker ga niso odkrili, dokler ga niso iztovorili na glavnem kolodvoru.
SVETU I Terezija Neumann
T„ ,e -a^eno iapons*. |	^
Žene trpijo in igrajo Kristusovo trpljenje — Znanost pozna samo: histerijo in sieparstvo
Novo poslopje državne banke v Osaki, kjer je shranjen japonski zlati zaklad
Carigrad — univerzitetno mesto
Mnogi nemški učenjaki, ki so morali zaradi hitlerjevskega režima zapustiti Nemčijo, so našli v Carigradu novo zavetišče. Turško prosvetno ministrstvo je doslej angažiralo 14 univerzitetnih profesorjev iz Nemčije s pogodbami za pet let, z nadaljnjimi 12 profesorji pa se še pogaja. Med nemškimi emigranti, ki so se naselili v Carigradu ter si tam snujejo torišče novega znanstvenega udejstvovanja, so specialisti vseh strok; astronomi matematiki, zoolo-gi .narodni gospodarji in drugi.
Za Michelinov pokal
(Konec.)
Nekoč si je zob zlomila s tako silo, da je priletel odlomek med gledalce. Za razliko od ostalih zaznamovan cev pa so Lenčko prave ekstaze tako izidelale i.n shrle, da se je komaj držala pokonci. Med zama/Knče-njem je bila bres čuta, ko ji je nekoč adravnik zasadil iglo 1 am globoko za noht se ni zganila.
Dr. Brecel(j pripoveduje, da je bila Lenč-ka od svoje bolezmi v 12. letu zamaknjena vsak večer 10 do 30 miivut. Pred veliko nočjo kar vadržema 14 dni. Pred binkošt-ma spo 9 dini vsako leto. Na rokah in nogah je imela znamenja, in sicer rane v obliki fljavih skorjic. Od 13. leta baje ni uživala nobene hrane in pijače več. Vsako nedeljo je dobivala v usta neko rjavo-rdečo, fižolu podobno stvar, ki jo je poživljala. Pri župniku Kaplenku je opravljala lahka domača opravila. Zanimivo je, da je škof dr. Missia ob vizitaciji še videti ni maral in je rekel župniku, naj jo pusti v nemar.
Dolenjska Jera
Med prave zaznamovance spada pa tudi dolenjska Jerica. O njej poroča Hicinger v Danici pred osemdesetimi leti. da je živela v fari Sv. Rok na Dolenjskem pobožna ženska srednje starosti, Jerica po imenu, ki je prestala dolgotrajno kostno in božjastno bolezen in je bila ob petkih in praznikih za eno do več ur zamaknjena. Na telesu je imela 5 ran in tudi krvavi pot je potila. Domači duhovnik je svetoval bolnici in njenim ljudem, naj ne puščajo k nji tujih oseb in naj bolnica prosi Boga da ji odvzame vidne rane in da bo samo notranje trpela v čast Odrešenikovo. Jerica se je ravnala po tem nasvetu in rane so v resnici prešle, ostale pa so ji notranje bolečine.
Vodiška Johatica
Od pravih zaznamo vamcev pa je treba ločiti goljufe in prevarante, ki sami prizadenejo rane z raznimi predmeti ali pa pričarajo rane in krvavitve s kakšnimi kemičnimi sredstvi, da mamijo in zavajajo lahkoverne ljudi. Razkrinkati goljufe je mnogokrat prav težko. Zlasti histerične osebe so na tem polju pravi umetniki in jiim je prav težko priti do živega.
V skupino nenravih zazaiamorvancer s^a da v prvi vrsti Johanca iz Vodic, ki jo zaradi brezmejne prepredenosti in neskru-polozinosti lahko štejemo med prve goiju-fice vseh časov. Bila je to neka Ivanka .Jerovšek, roj. 4. decembra 1885 v Repnjah im pristojna v Vodice na Gorenjskem Bila je revnih staršev. EVna njenih dveh se-
ster je bila redovnica pri benediktinkah v Padmurovcih in -Ivana se je preselila k nji Ko je leta 1910. nekoč prebirala trpljenje Kristusovo, je baje nenadoma začela krvaveti. To krvavenje je pozneje umetno nadaljevala, in sicer s tem, da se je polivala s telečjo krvjo, ki jo je na skrivaj kupovala .pri mesarju. Med fingirano ekstazo je neki salezijanec bliskoma potegnil odeje z bolnice in med nogami je Jo-hanci ležala velika steklenica telečje krvi, pod srajco pa je imela škarje in veri to da si je umetno delala odtiske na rokah in •da si je prerezavala srajco in nogavic«;. Ijjmdje so prihajali od daleč, da vidijo njo-no trpljenje in so seboj odnašali njeno kri, da so lečili z njo svoje rane, oči itd.
Svoje prevare je Johanca tudi v vodi-šfcem žrapnišču izvajala. Ko človek študira ta primer, se mora nehote čuditi, kako sta mogli javma in posvetna oblast dopustiti to goljufijo, ki je vzbujala sum že na prvi pogled.
V nikitobru 1913. so Johanco zaprli im jo obsodili na 10 mesecev ječe zaradi hudodelstva goljufije.
Jeričeva iz Zibike
Jeričeva iz Zibike pri Šmarju pri Jelkah rocena 4. deeemtara 1S22. je imela dar bi-strovidmosti. V ;Mmasn etičnem stanju< je pridigala zoper nečimtumost, goljufijo rn druge pregrehe. Javnost in časopisje sta se glede nje cepila v dve stranke. Ena je smatrala Jeričevo za navadno goljuf'« o, druga pa je želela, da bi dekle dobilo meč v člen in bi tako vstala na štajersk'*^ slovenska Jeane d" Ane. Toda njeno nadnaravno stanje je kmalu prenehalo. Z 2>2 leti je ozdrarvela.
Prve dni marca 1846 pa si je preibodsla z nožem roke in noge in je prosila, da bi Jo na veliki petek bičali. Ker ji nihče ni maral ustreči, je na veliko nedeljo, ko je bfa sama doma, zSezla v močno zakurjeno p> >-' kjer so jo čez nekaj časa našli straš ožgano in orpečeno. Nekaj ur nato je uir. '-la. — Povsem očitno je, da gre pri tej Jeričevi za povsem običaj«!o versko blaznost.
Pa dasi Je znanost in agodo<vlna dostej še vsaki zaznamovan k i nazadnje odvz<?!a glorijo onostranstva in izpričala, da gre pri vsaki zaznamovan ki samo za izreden bolesten pojav, se ljudska duša ne mara vdati _ Medicinsko vedo pa v resnici čakajo še velike naloge, preden bo mogla vprašanje stigmatizaclje razvozlati do zad-I nje podrobnosti.
Dolores del Rio, Ram on Novarro in Con-chita Montenegro na hollywoodski prireditvi za žrtve ternada, ki je uničil Tampico
(v Mehiki)
Pri apnenju arterij v možganih in srcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztreb-j ljenje črevesa brez hudega pritiska. Ce-i njeni učeniki na klinikah za notranjo ' medicino so dosegli celo pri polju-stran-skoohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri vztreblianju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Reporter; »In v čem obstoji pretežno profesorjevo raziskovalno delo?«
Profesorjeva gospodinja; »Vsak dan
išče pol dneva svoje naočnike.«
*
»Moje iskreno sožalje k smrti stare, ljube tete; kakor sem slišal, vam je ostavila veliko imetje; moje iskrene čestitke!«
Čudež mrzle luči
.Ljubljana, 11. novembra. Prirodoznanska akcija Muzejskega društva je svojo sezono pričela s prav senzacionalnim m tudi na zunanje efektnim predavanjem univ. prof. dr. Valeta Vouka iz Zagreba, ki nam je pokazal in vsestransko popisal najrazličnejše živali, ki proizvajajo svetlobo, predvsem pa seveda bakterije, ki jih je našel v Jadranskem morju in imenoval fotodotike.
Polna dvorana Delavske zbornice je strme gledala na oder in čakala, kdaj stopi nanj čarodej Ozadje odra je bilo krvavo rdeče, pred rdečim zagrinjalom pa dolga do tal črno pogrnjena miza. Na levem in desnem kraju te mize je stal po en visok sedmeroramen svečnik, kakor v židovskem templu, na svečenikih pa črne sveče, a sredi mize je štrlela mrzla steklena cev. Na rdeči preprogi v ospredju odra na vsaki strani spet po ena mizica, na vsaki pa manjši črn svečnik s črnimi svečami med malimi steklenimi posodicami in kroglami in še celo pred odrom je stala dolga. miza. vsa zagrnjena s črnim prtom, da nikdo ni mogel slutiti, kaj prikriva. Ni čuda. da so ljudje težko čakali, kdaj v ta mistični teir.pel stopi čudodelni mag. Najprej je izza kulise stopila njegova asistentka gdč. dr. Klasova, vsa v zelenem in z dolgo stekleno palico v beli roki. Sijajno sta se zelena toaleta in frizura lepe blendine odražala od krvavo rdečega ozadja.
Prvi je stopil na oder predsednik g. dr. Pajnič, ki je pozdravil in predstavil predavatelja .nato je pa univ. prof. dr. Vale Vouk res popularno in vsem razumljivo razpravljal o največjih znanstvenih problemih ter razkrival največje tajne priro-de. Tajinstveno in tiho se je za njegovim hrbtom jela čez ves oder od stropa spuščati bela tančica in skrila vse črno in krvavo ozadje. Na tančici so se pričele
Filmski igralci za ponesrečence
To mu diši!
Levic iz nekega zoološkega vrta loka iz skodclice mleko za slasten zajtrk
čiščenje siren ob monuraentalnem vodnjaku na Trgu de la Concorde v Parizu
ZA KRATEK ČAS
On; »Moj brat je popolno nasprotje mene. Ali ga poznate?« Ona: »N7e, toda silno
rada bi se seznanila ž nj.m!«
*
Španski svetovalci so nekoč cesarja Karla V. nagovarjali, naj bi 'Nemcem prepovedal preobilo uživanje vina. Cesar je odgovoril: »Pri Nemcih bom s prepovedjo vina prav tako malo dosege! kakor pri vas Spancih s prepovedjo kraje.«
Francoski letalec Michel Detroyat si je priboril nagrado z brzino 222 km na uro
Toaleta siren
Na robu prepada
je ostal slovenski zastopnik v nacionalni ligi, ki ie v včerajšnji tekmi proti Haška častno podlegel i o:t - Jugoslavija in Bask — remis
Ljubljana, 12. novembra.
Morda m bno malo onih, ki so trdno upali, da bo danes naš zastopnik v ligi, ki je moral na tekmo proti Hašku v Zagreb, s požrtvovalnostjo in zavestjo, da gre zdaj rea zares, pridobil ono točko, ki ga tišči na tretje mesto od zadaj. Ljubljanski rezultat z istim nasprotnikom mu je dajal še moralno oporo n niti najmanj ne bi bilo presenetljivo, če bi bil vsaj po enem ustreljenem golu potegnil vse svoje sile v defenzivo in čuval rezultat. Toda vse priprave in vsi sklepi niso pomagali, Ha-škovci so dvakrat potresli mrežo in spravili obe točki. Primorje pa bo ostalo še teden dni na robu strašnega prepada, kjer čaka na dnu: podsavezna liga. Vsekakor so to za moštvo in vodstvo nogometne sekcije hude preskušnje kajti lebdeti med stereotipnim: biti ali ne biti in se obenem pripravljati za nastope, po katerih je — če ni uspeha — prepad vedno bližji, je stanje, ki ga vzdržijo samo ljudje zdravih živcev. Zato polagamo enajstorici tudi mi na srce, naj ohrani mirno kri in vztraja na najtežji poti. ki jo je pričakala v boju za obstoj v nacionalni ligi prav v zadnjem delu tekmovanja, v dosedanji formi do konca in prepričani smo. da ji bo še ta zadnji napor poplačan z uspehom, kakor ga je na splošno tudi v polni meri zaslužila..
Prihodnji dvakratni in zadnji nasprotnik našega ligaša je dosedanji neznanec »Jugoslavija-?, tretjeplasirani klub prestolnice in moštvo, ki krepko brani peto
mesto v prvenstven, tabeli Enajstorica s* preš,bak, ker .e kaznoval malenfcos*. hude vsaj v vsem poteku tekmovanja ni poka-zala najbolj stabilna, dejstvo pa je spet da je pravkai ooigrala tekmo z Baskom neodločeno, iz česar bi se dalo sklepati, da je trenutno v dovolj solidni formi. Ce računamo, da igra našega Ugaša proti Jugoslaviji na njenem terenu najbrž ne bo prinesla točk, bo torej prihodnjo nedeljo — v boju proti njej na ljubljanskih tleh — edina in morda tudi že zadnja prilika z? dcfeego one tako potrebne 16 točke v tabeli. V tem primeru bi bilo treba nato v Beogradu skrbeti samo še za rezultat izpod 0:6 če pa se nedeljska tekma v Ljubljani konči brez izkupička točk. je nada na rešitev iz izredno kočljive situacije že zelo, zelo maihna. . Tako enostavni so računi na papirju! Skoda pa bi bila v resnici mnogo, mnogo večja . .
Po današnjih tekmah se je stanje prvenstvene tabfle spremenilo le glede vrstnega reda za Hašk in Concordio. k' je po današnji zmagi Haška zaostal«) za njim na 7 mes
BSK
Hajduk
BASK
Gradjanski
Jugoslavija
Hašk
Concordia
Slavija (S)
Primorje
Vojvodino.
Slavija (O)
Hašk : Primorje 2:0 (1:
Slika ie	pa	ta-le-			
18	12	3	3	61:20	27
19	12	2	5	39:18	26
20	10	3	7	42:37	23
lfl	10	1	8	31:29	21
17	9	2	6	29:25	20
17	8	2	7	31:22	18
18	7	4	7	37:35	18
20	7	2	11	37:48	16
1&	6	3	9	37:42	15
18	3	4	11	22:49	10
20	4	2	14	22:54	10
fljl	8>				
Zagreb, 12. novembra.
Zd prvenstveno tekmo, na kateri ie bilo do 2000 gledalcev, ie vladalo veliko zanimanje, ker sta se v njej Hašk. še bolij pa Primorje borila za odločilne točke v prvenstveni tabeli. Tekma se je pričela z veliko nervoznostio. ki se ie posebno opazila pri Primorja. kar b: sa bilo že takoj v začetku lahko veljalo go'. Po odmoru so LiubHan-čani zaigrali rnvoso boHše. toda proti dobro razpoložerr enajstoric' Haška. niso mogli uspeti. Prvi gol ie padel v 10. min. iz kazenskega strela po tooilu. ki za je zakrivil Slamič. EksekucMo ie izvršil Medarič, Prirroriaši so postavili zid. žoga se je odbila od hrbta enega izmed njih. nato pa jo je ujel Medarič ponovno jn poslal s silnim strelom neubranljivo v gol. 1:0 za H. Minuto kasneje so bili v napadu Primoriaši. Zemljič je streljal ostro, Šijačič hranil zelo nespretno, tako da mu je žoga padla iz rok, Bertonceli jo zadene v naletu iz po! metra bližine z roko namesto s telesom in sodnik, ki je bil v neposredni bližini, ne prizna gola.
V drugem polčasu je bil tempo mnogo živahnejši. V 10. min. odda Petrak Horvatu, ki zopet iz neposredne bližine doseže drugi gol za Hašk. Po tem golu je bil poraz Primorja več ali mani zapečaten, toda gostje so kljub temu nadaljevali s svojo temperamentno igro in sem in tja prihajal' pred HaJkova vrata, toda tam n:so znali stre'jati.
O moštvih
Hašk je zaigral mnogo s.abšc kot v poslednjih igrah, najbrže zaradi tega. ker mu za rezuitat ni bi'.o toli-ko kot Primorju. Njegov napad ie imel najnevarnejšega igraica v Medariču in Horvatu V osta;em pa le ta napad zanemaril se marsikatero zrelo šunso
Primorje je zaigralo borbeno. iwavo n izredno požrtvovalno, toda tudi nekoliko preostro. Junak dneva je bil vratar Starec, ki ie bi! tudi danes daleko najboljši mož v moštvu. Branilca sta se pokazala kot slaba taktičarja; med njima je Bertoncelj mirnejši in tehnično boliš., Hassl pa izrazit igralec fizičnih sil. Igral je v tej obiski sta,-no, tudi takrat, kadar rni bilo treba Kriška vrsta Zem'jak - Slamič - Boncelj je bila s!:čna o-brambi. Siamič je izredno požrtvovalen igralec, toda prečesto zakrivila »foule« in zarad* tega zaustavlja :gro Njegova dva tovar ša zunaj sta se morala težko boriti prot: tehnično boljšim Haškovim krilom. V napadu je najbolj ugaja' Bertonce-ij II., ki je skušal spraviti v igro nekai sistema in se kombinacijami pretolči do na-sorotnikovega ^ola. toda pri tem n- našel
razumevanja med ostalimi napadalci. Napad je zato igral večinoma preko kril. ki Pa ni-so bila dovoli sgurna in v od'oeilnih momentih tudi ne dovoli „tna Tako ie Zemliič zarad; prema;hne prisotnosti duha v drugem polčasu co nepotrebnem zapravi-! zelo dobro ooziciio Ostali nanad ie zaigra' silno borbeno 'n nevarno, nredvsem seveda kadar ie bil že ored ?olom.
So-dTrk z Višniic 'e zadovoliM.
Jugoslavija : Bask f.2 (ZsO)
Beograd. \2. novembra
Kakor se\ie splošno pričakovalo, je bila današnja prvenstvena tekma med Baskom in Ju-goslaviio zelo ostra. Oba nasprotnika sta se z vsemi kripli" borila za zmago, posebno Jugoslavija, ki je nastopila kompletna, med tem ko je Bask igral brez desnega krilca Popoviča. Na igrišču je bilo okoli 3000 gledalcev Bask je bil v prvem polčasu deloma boljši, toda kljub temu je Ju-go slavij a ta de' igre z 2:0 odločila zase. in sicer v 37. min. po Miloševlču iz enajstmetrovke in v 42. min. po Lojančiču. V drugem polčasu pa se je Basku posrečilo izenačen ie. in sicer v 28 min. po Hrničku 'n v 32 m n. po Šariču. Tekmo je sodil g. Kai-man. ki ie b*T za to napeto igro neko-Mkn
prestopke pa ie spregledoval.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Reka : Grafika 6:0 (4:0), lars : Slovan 4:1 (2:0), Domžale : Zalog 5:1.	^
Celje: Olimp : Laaško 7:0 (4:0), Olimp je z lahkoto zmagal, ker je Laško igralo v vi,.	aoše in je razen tega mo-
ralo nastop 10 ljudmi, dietni igralec Majcen je tik pred tekmo padel r p polz-kem igrišču m si zlomil levo roko. Sodil je g. Oberlintner iz Laškega, gledalcev je bilo 200.
Subotica: Bačka : Hajduk 4:1 (1:0), Jand : žak 3:3 (2:1). Prvenstveni tekmi.
Kragujevac: BSK : sumadija 0:0.
Dunaj: FC Wien : Wacker 3:2 (2:0), Hakoach : Libertas 1:1 (0:0), Austria:Ad-mira 2:1 (2:1), Rapid : FAC 4:1 (1:0), Sportklub : Donau 4:1 (3:0).
Pariz: Vienna (Dunaj) : Racing C. 4:2 (2:0>.
Pragu: Slavia : Sparta 2:1, Kladno : Teplitzer i?tj o:l, Nacnod : Viktoria t. i-zen) 3:0, Viktorija Žižkov : židemce 2:2, Cechie Kari in : Bohemians 2:2.
p--"-. Berlin : Južna Amerika "*:1 (2:0).
Budimpešta: Ujpest : Nemzeti 2:1, e-renezvaros : Fispest 4:0, Hungaria : »11« 4:1, Ph&bus : llx okraj 2:1.
Smučarke, organizirajte se! Za ženski smuški šport se dosedaj pri nas ni skoraj nihče briga:, zato tudi že več let nimamo dobrih smučark. Ker pa je potrebno, da dvignemo tudi to športno panogo, da se bomo mogli meriti z drugimi narodi, se je smučarska sekcija Ilirije odločila, posvetiti letos ženskemu smučarstvu prav posebno pažnjo. Posebno pažnjo bo posveča >a slalomu in smuku, izogibala pa se bo sm-uškim tekom, ker ti z« ženske niso pri. uierni Kot priprava za trening v terenu se bodo vršili v drsaiiščni garderobi Ilirije gimna8tični večeri, b katerim je dovoljen vstop vsem smučarkam, ki se zanimajo resno za smučarski šport SK Ilirija vabi v svoje vrste vse še neorganizirane smučarke, prav tako pa tudi vse članice Ilirije, ki doslej niso še bile včlanjene v smučarski sekciji. Prijave se sprejemajo prt blagajni kavarne Evropa, odnoBno pri gimuastičnih večerih Prvi gimnastični ve čer bo zvečer ob 18.30 v garderobi na dr-sališču Ilirije. Tam se dobijo tudi vse potrebne informacije glede včlanjenja. opre me itd _ Smučarska sekcija 'Ilirije.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Načelstvo sklicuje za nedeljo dne 19. t m. s-eikcijski občni zbor. na kar opozarja vse sekoijsko članstvo, m sicer ob 10. uri predpoldne v
garderobi drsališča na Oolsposvetski cesti.
SH it rija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 20. bo v klubski sobi kavarne Evrope ibčni zbor sekcije. Rzdelitev nagrad lit tekmovanja. Udeležba za vse članstvo ob-ve?- a.
ZSK Hermes (uprava igrišča), seja odbora uprave igrišča ob 19. Beliču
Danes uri pri
Ilirija na vrhu tabele
Z včerajšnjo rekordno zmago nad Mariborom se je Ilirija z 8 točkami in boljšo razliko golov dvignila na 1. mesto — Drugi dve točki je dobil železničar
razločen in otožen Potem se je razlila mučna tišina, mrzla in trpka Barje se je pred njo razprostiralo kakor zaklet ta pokrajina, kjer se odmikajo popot* niku trdna in varna tla. Skoraj se ni mogla več nikamor ganiti! Vedno ji je prekrižal pot nov jarek ali nepre* Cledna močava. polna bičja in teme. Tako je vedno bolj zgubljala pravo smer Neka omotičnost ji je naoolnila oči, da je le še nejasno zaznavala. Vse je bilo zabrisano z bolečo temač* nostjo. poti. mrakovi. breze, skrita jezerca, zapuščena šotišča. Oblaki so viseli nizko nad Barjem, podobni pre» vrnjenim čebričem, iz katerih se bo hipoma vlila nesreča Tako je dospela lučarica Mreta do osamele ielše. kjer se je zgrudila od slabosti in dolgega tavanja Prijetna srbečica ji je oblila sence, solze so zalile .oči. srce že ni čutilo težav poslednje ure. k' je napo* čila sredi samote in Duščobe Belkasta mračina se je razgrnila pred nio. bole* čina, čas in prostor so za njo minili Smrt se je sklonila nad starko m ji v?ela iz onemoglih rok mrliško sve« M'iko...
Tako je umrla lučarica Mreta Z ju* trai so jo našli pastirji: mrzla, ugasla svrtiljka je ležala pri njenem vzalaviu Mreta si je sama posvetila v večnost.
uijubJjand., 12. novembra.
t-i^ušavezno prvenstvo je danes napredovalo ra dve jesenski tekmi, ki sta ueko-liko spremeni,! piveiustveao tabelo. Ilirija je na domačih tleh s bazenskim rezultatom obvlada1* enajstorico Maribora in se s to bogato razliko golov povzpela na prvo mesto v tabei;. v Mariboru so se prvič na tujih tieh borili za točke Celjani, toda to pot brez uspeha.
Prvenstvena ta Deta je po današnjih te. mah naslednja:
Ilirija	5 4 0 1 25:11
CSK	6 3 2 1 20:18
Hermes	5 2 2 1 11:14
Železničar	4 2 0 2 15:1J
Celje	5 12 2 12:15
Rapid	2 1 J 1 6:5
Maribor	4 0 0 4 5:20
Ilirija : Maribor 11:2 (7sj)
Ilirija: Rožič -Francot. Kveder— Bogme, Unterreiter žitnik—Ice. Lah Svetic V., Svetic R., Pfeifer.
Maribor; Majer—Oven, Kukanja— Kokot, Gomolj Stanko—Milo«, Ruško. Pubi. Konič. Jurgec.
Na tekmo ni bilo prav velikega navala vendar je prišlo nekaj stotin ljudi gledat borbo zadnjega z lanske prvenstvene tabele s prvim Po papirnati formi in po zadnjih rezultatih je bila Ilirija velik favorit. toda nihče se ni nadejal, da bo našla v prvakovi enajstorici tako slaboten odpor Igra je bila le v začetnih fazah toliko borbena, da je bilo v njej spoznati prvenstveni značaj, pozneje pa se je pretvorila v
igračkali je mačke e mUem, m goli so padali pc mili volji ilinjanskega napada. Obe moštvi sta nastopili z neka terimi rezervami, mariborsko s kopico igralcev iz mladine, ki se v glavnem niso pokazali kot borci.
Ilirija je prestala uvodoma nekaj kritičnih si*.u8cij, ki so nasprotnika postavili v vodstvo 2.0. in takrat se je odkrila ranljiva stran ilirijanskega moštva: ožja obramba, navezana nase, je bila prešibka v borni s tehničarji iz Mariborovega napada. Ko je pa uveljavila srednja vrsta in je krepko pognala svoj napad naprej je močno razbremenjena obramba ostala brez pravega posla težišče situacije se je preneslo v napad in bitka nI bila samo odločena, temveč je mariborsko moštvo doživelo strahovit poraz, kakršnega že dolgo ne beleži v borbi z domačimi moštvi čim se 1e ilirijansko moštvo znašlo, se je opazilo, da ima v dobro vigranem in ho-
mogenem napadalnem kvintetu močno formacijo, ki bi bila
kos tudi resnejšim nalogam.
Izbornc sUj bili razpoloženi krili, Ice oolj v pripravljal uem delu, Pfeifer po dolgem presledku tudi kot realizator. Notranji trio je oain dosegel osem golov in s tem otipljivo dokumentiral svojo prodornost in odločnost pred golom Skoraj vedno je bil aa mestu Rafko ki je vsak ko-ičkaj uporaben »centerpas« spravil v mrežo. Vili ni ime' spričo akcij po krilih pravegs dela kot vodja napade in je bolj držal vezi z zvezama. Lah je poskušal s streli Lz prevelike razdalje, toda že v času ko je bila zmaga z visokim rezultatom v žepu. Krilci so imel: »prva nalogo raz biti lepo proizvajane kombinacije Mariborovega napada, pa te naloge niso rešili prav dobro šele ko so vrgli ostrejši start na tehtnico, se je situacija bistveno iz-premenila in odslej je mašinerija funkcionirala brezhibno Ko so bile nasprotnikove vrste zrahljane, je šlo delo samo od sebe naprej, srednja vrata je potem mimogrede preprečila še tistih nekaj nevarnejših napadalnin potez nasprotnega napada, v glavnem pa je 'ahko posvetila svojo pozemost lastnemu napadu, ki ga je nenehoma pošiljala naprej.
Črno-beli iz Maribora so svoje moštvo pomladili preveč in — premalo r Kajti obleaele zvezde iz prejšnjih časov, ki so Se ostale v moštvu, n. pr. Kokot, Konič, so bile mladim samo v spodtiko in niso z njimi našle pravega kontakta, tako da je bilo tatcoj opaziti, da prav za prav ne sodijo v to mofitvo; izmed mladih moči so sicer nekateri prav dobri igralci, ki bodo imeli še oodočnost, toda niso dorastli rutiniranejšemu nasprotniku in ne vzdržijo dolgo. 9e najboljše se je uveljavi) napad, kjer je same Konič »sodeloval« negativno. pač pa so ostali štirje pokazali solidno m lepo tehnično znanje. Ni njihova krivda č« so premladi; Čimbolj proti ozadju — tembolj se je kvaliteta moštva slabšala, v srednji vrsti je bil samo ievi krilec kolikor toliko na mestu, ostala dva nista bila resnejši oviri. Branilca sta v teku borbe pokazala začetniške sposobnosti. izmed vseh pa je bil najšiokejšl Majer v golu, ki je spuščal vse kar je mora) m <*esar ne bi bil smel! Moštvo je gotovo zaslužilo porrz. v toliki meri pa mu ga je preskrbe! — vratar
O serlH golov.
Spočetka Je skoraj kazalo da bo Iliriji predla huda. Mariborov napad se Je kar za 10 minut vsidraJ na ilirijansko polovi-
co in že v 4. min. j« srednji napadalec izkoristil Rožiče vo napako ln pori&l mimo njega v mrežo. V 10. min. je po vrsti lepih kombinacijskih potez RuSko, mnogo obetajoči tehničar, zaključil napad s pametno plasirano žogo in M. je bil v vodstvu z 2:0! Potem se je igra počasi odpirala, ne da bi bil M. še bistveno popustil. V 20. min. se je Majer obiral in pomišljal, ali bi segel po žogi, medtem mu jo je Pfeifer pognal v prazno mrežo in minuto kasneje je potisnil Rafko lep Icetov center mimo vratarja ter s tem izenačil. Sedaj šele se je M. vdal in v naslednjem se je igralo po večini na en sam gol v 30. min. je dosegel Vili vodstvo, Pfeifer je v 33. min. povišal na 4:2, par minut kasneje isti na 5:2, v 41. min. Rafko na 6:2 in tik pred žvižgom je posnel Le h žogo, na kateri je Majer že skoraj ležal, in postavil rezultat polčasa 7:2.
V nadaljevanju igre je Lah že v 4. min. riskiral rahel strel na gol, ki je Majerju »ušel«, potem je po dveh treh naglih prenosih pred goiom Rafko kar s prsmi sunil žogo v mrežo, tako da je bil rezultat že v samem uvodu drugega polčasa 9:2. Do konca prve četrt ure sta Rafko in Pfeifer poviSala še na 11:2, nato pa je sledila igra, ki že davno ni bila več prvenstvena, saj se ni nikomur več prav ljubilo. Par poskusov, da bi se igralci pomenili ostreje med seboj, je sodnik v kali zatrl, poslal je na »odmor« žitnika, potem še Kukanjo. Ruško je moral zaradi preostrega starta Francota predčasno z igrišča, in tako so bile vrste v drugi polovici igre močno razredčene.
Sodil je g. Cimperman dobro.
Železničar : Celje 4:3 (2:0)
Maribor, 12. novembra.
Celje, ki je doslej vse jesenske prvenstvene tekme -digralo doma, je danes nastopilo v .ariboru v zadnji prvenstveni tekmi jesen proti železničarju. Tekma se je vršila na novem igrišču železničarja na Tržaški cesti in je privabila precej občinstva v glavnem zato, ker je imelo Ce-
lje r zadnjem času doma lep« rezultat«.
Prvenstvena tekma
nI bila na veliki višini. Sam stil igre je bil mlačen in medel in če bi ne bilo sem in tja prišlo do preostre igre, bi ae ji skoraj ne poznalo, da je 4io za točke, železničarji so trčili v prvem polčasu na plašnega nasprotnika in ao bili v tem delu absolutni gospodarji na polju. Kljub stalni premoči sta oba gola tega dela igre padla šele v 41. in 42. minuti. V drugem polčasu je moštvo pokazalo še večjo borbenost in svoj značilni elan, toda preko tega se ni moglo povzpeti niti kot celota niti posamezniki. V napadu je bil še najbolj aktiven Habiht, med tem ko je notranji trio igral precej indoletno. Tudi med krilci ni bilo posebnih veličin in je defenzivno zadovoljil samo Frangeš I. V obrambi je bil najbolj siguren Mahajnc, ki je budno čuval svoje svetišče in ga za dobljene gole tudi ne zadene nobena krivda.
Celjani so imeli
najboljše moč v vratarju, ki mu je razen tega pomagala tudi še sreča. Branilca sta bila zelo požrtvovalna, toda nikakor ne nepremagljiva ovira za domače. Najšibkejši del moštva so bili krilci, ki so zlasti slabo podajali napadu, tako da je bil preveč navezan sam nase. Ce bi bil dobival boljšo podporo od zadaj, bi bil gotovo lahko zaigral z večjim uspehom. Moštvo se je dvignilo do odločnejše in bolj smiselne igre šple po odmoru, v katerem času je tudi zabilo svoje tri gole. Zmaga Železničarja je povsem upravičena in bi bila lahko še večja, če bi bil imel v moštvu koga, ki bi znal streljati.
Igra je zelo trpela zaradi zelo slabega sodnika g. Ramovša iz Ljubljane, ki je v nekaterih primerih odločal prav v nasprotju s pravili. Fo tekmi je prišlo med njim in gledalci tudi do incidenta.
V predtekmi sta mladini Maribora in železničarja odigrali prvenstveno tekmo neodločeno z 1:1. Dopoldne pa je bila odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med Svober-> in Panonijo iz Murske Sobote, v kateri so zasluženo zmagali domači s 3:1 (2:1).
Predpoldan lahke atletike
Lahkoatletski miting Ilirije. — Gozdni tek za dame z rekordom Sla-parjeve (U.) — Gozdni tek Smuč. kluba Ljubljane z lepo udeležbo
v dveh skupinah.
Ljubljana, 12. novembra
Letno telovadi&če ljubljanskega Sokoia je bilo dopoldne prizorišče treh uspelih lahkoatletskih prireditev, ki so bile spet dokaz, da naša lahka atletika kljub omejenemu zanimanju pred širšim občinstvom stalno pridobiva na privlačnosti med an-tivnimi športniki Na telovadišču je bil start in cilj za dva gozdna teka. raaen tega pa se je vršil zanimiv lahkoatletski miting, aa katerem so startali nekateri znani atleti Ilirije, medtem ko atletov lokalnega nasprotnika ni bilo na start.
Lahkoatletski miting Ilirije
Ilirija je priredila od 10. dalje svoj miting, na katerem so startali atleti Ilirije, iz neznanega viroka pa uiso sodelovali na prireditvi člani Primorja Program tekmovanja je bil zaradi stalno slabega vremena zmanjšan na minimum, prireditelji so se prevarali, kajti vreme je bilo našim atletom to pot zelo naklonjeno in je lep solnčni dopoldaD samo dvignil razpoloženje naših vztrajnih tekmovalcev Tudi publike se je zbralo na telovadišCu lepo število, bilo je navzočih kakih 200 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili posameznim disciplinam Vodstvo se je v letošnjem letu odločilo. da prireja sličue prireditve brezplačno z namenom da dobi tudi naša lahka atletiKa svoj stalni krog obiskovalcev Zaradi propaganda lahk* atletike je bila to edina rešitev in le vsaj delno gotovo dosegla svoj namen Grajati pa moramo sodniški zbor JLAS; zopet smo imeli prite-ditev, na kateri je sodelovala samo četvo rica. Vemo, da so bili sodniki pozvani po dnevnem tisku, vemo tudi, da ima sekcija v Ljubljani preko 20 sodnikov, a za izvedbo dveh prireditev, mitinga in gozdne«« teka dam četvorica ne zadostuje Treba bo tudi tu napraviti red; na en strani vidimo propagandno delo kluba, k'< ga ua drugI strani ovira sam sodniški zoor ker se razvija prireditev počasi m odbila zainteresiranost publike, ki si želi rempa
V športnem oziru je prireditev vsekak^j uspela, omenimo naj zopet dober skok v daljino Stepišnika s 6 32 m. čeprav je bila deska za o<lgon v zeLo slabem stanju in met krogie Jegliča 12.59 m ni je eden iz med najboljših metov uašib atletov v le tošnji sezoni V splošnem smo pa opazil' ari v&eh tekmovalcih da so v kondiciji po pustili kar je večji del krivo deževno vre ne in s tem zvezana predolga pavza v •eningih
Posamezni rezultati s« sledeči:
Met krogle: Jeglič 12 59 m. 2 Stepišn k i 12.08 m. 3 Banko 10 29 m
Skok v daljino z zaletom: 1 StepišniK i.32 m. 2 Outrata 5 89 m 3 Griinfeld Ja •tez 5 39 m
Met kopja: 1 Brunett M 42 25 m. 2. Ste pišnik 40 49 m, 3 Banko 37 «0 m
Tek 200 m: 1 Svetek 24 8 sen.. 2 Gruo-tel d 27 sek.. 3 Pletersky 27.2 sek., 4 Trobec 27.3 sek V Svetku je dobila Ilirija odlično moč in bo v prihodnji sezoni med našimi šprinterji nekaj pomenil
Met kladiva: 1 Stepišnik 38.33 m, 2 Jeglič 33.24 m Stepišnik je nastopil z bie suro na roki. zato mu ni U6pel met preko 40 m
Met diska: 1. Stepišnik 25.66 m. J. Je? lič 31 84 m, 3 Banko 31 70 m
Dekliški gozdni tek
Ob številni udeiežbi občinstva je LHF priredil prvi dekliški gozdni tek za !.ate rega je razpisal posebno darilo Za stari se je prijavilo 23 atletinj Ilirije in Aten*, od katerih jib je prišlo na start samo 14 Točno ob 1102 je dal starter znamenje za odhod Proga se je vila od telovadlsča po tivolskem drevoredu do ortrepa vozn* poti proti Bellevue nato preko travnika as gornjo pot. ki vodi od brezovega goz •Ho k a do Be"evuea Sredi »p poti se je pro ga obrnila skoz' gozd nazaj na soodnin vozno not in od tu na'a' na te'ovnd1$če Proga ie bila dolea 2000 m N7a startu zač'ie;< "ri'anKe takt:čv< nravilno. na sprotfi' pa «o se	nekatere Atenašici
znppMaf'	M 'e o-*o'o 7 divlin'
tempom s čimer sp jp takol s početk* obsodila na neuspeh Prvo kontrolo nasi rajo atletinje v sledečem vrstnem redu:
Meri (A.), Zaje (I.), Jurkovič (A.), Slapar, Perdan (obe I.), Simončič, Bizjak (obe A.), Anči, Angelca (obe I.), Milena, Mara (obe A.), Darinka. Janežič in Pirš (vse Ilir.).
Pri drugi kontroli je vrstni red že znatno spremenjen. To kontrolo pasirajo teka čice takole: Meri, Slapar, Zaje, Perdan. Jurkovič, Anči, Darinka, Angelca, Janežič, Milena, Pirš, Simončič, Bizjak, Mara. Vrst ni red se kasneje še nekoliko menja. Na čelu je še vedno Meri, sledi pa ji že tik za petami Slaparjeva, te pa se vztrajno drži novinka Zajčeva. Tretjo kontrolo pa sirajo v istem vrstnem redu z izjemo An-če, ki je prehitela Jurkovičevo. Pri četrti kontroli je vrstni red zopet znatno spremenjen Na čelo ekipe se pomakne Slaparjeva, sledi ji Meri, Zajčeva, Anči, Perdan, Jurkovič. Angelca itd. Vrstni red se kasneje ne spremeni več, povečajo se samo razdalje med posameznimi tekačicami.
Na cilj pridejo v razmeroma dobri kondiciji v temle redu:
1 Slaparjeva v rekordnem času 7.57, 2. Meri 8.12, 3. Zaje Slavka 8.20, 4. Anči 8.21,
5.	Perdan Silva, 6. Jurkovič Ema.
Doseženi čas Slaparjeve je iznenadil tuli največje optimiste. Dosedaj se v Jugoslaviji tako dober čas še ni dosegel. Izvrstne čase so dospgle tudi Meri (A.) ter Zajčeva in Anči (I.). Ako upoštevamo, da so vse tri novinke, je njihov uspeh še pomembnejši.
Prvi dekliški gozdni tek je uspel torej nad vsako pričakovanje Menda bomo tudi pri dekletih igrali Slovenci prvo vlogo v tekih na dolge proge.
V končni klasifikaciji je dosegla Ilirija 13 točk _ to je prvo, tretje, četrto in peto mesto, Atena pa 30 točk _ to je dn«-go šesto, deseto in dvanajsto mesto. S tem si je Ilirija priborila zmago in darilo podsaveza
Gozdni tek »Ljubljane"
T o č u o ob 10., kot je pri smučarskem Klubu Ljubljani po načelu njegovega predsednika Gnidovca pravilo, je startalo 29 tekmovaicev-smučarjev v dveh skupinah. Seniorji so imeli progo 9 km, juniorji pa
5	km; obe sta vodili po Rožniškem hribu in spet na telovadišče na cilj. Vreme je oilo kljub včerajšnji bojazni prav ugodno, tla sama pa so bila le zaradi prejšnjega izdatnega dežja precej razmehčana, kar je :x*iekod deloma zadrževalo tekmovalce.
Podrobni rezu.tati v seniorski skupini so bili naslednji:
1 Starman N. 43:56. 2. Senčar Lado 45:30 3 Starman Lado 46:20, 4. Oster-man Milan 46:48, 5 Ošabnik Maks 51:16,
6.	Sramel Bogo 51:30, 7. Ogrin -Ivan 51:35, 8 Moi-nik Cveto 52, 9. Bervar Stane 54:48, 10 Kneževič Stevan 54:58 (vsi sm. klub Ljubljana).
Med juniorji so se tekmovalci plasirali naslednje:
1. Svetina Blaž 39:26, 2. Mihalek Otmar 39:49, 3 Zuccatto Rem (I.) 40:21, 4. Primožič Ivan 40:32, 5. Legovič Franc 41:31,
6	Močnik H. 42:32, 7. Mibelič Stane 43:33. 8 Sojar Lado 44:05, 9. Pribošek Ivan (I.) 44:22, 10. Cvenkelj Marjan 45:24 (razen dveh vsi sm. klub Ljubljana).
Prireditev je dobro uspela — izstopi na progi niso vredni omembe — in je škoda, da se tega dobrega treninga uiso pos'u žili še nekateri naši bolj znani vozači.
TEDEN DNI FILMA
Obleke v filmu
Jako važno in težko vprašanje za vsakega filmskeg'1 režiserja kakor tudi za igralca je vprašanje obleke. Spraviti jo je treba s celoto filma v sklad, da tvori dobro premišljeno enoto, ženske obleke se delajo navadno po načrtih znanih modnih slikarjev. Obleka in njena oblika se za vsakega igralca posebe; odloča na posebnih sejah režiserskega kolegija. Od dobro zamišljenih oblek je dosti odvisno, kakšen bo zunanji uspeh. Posebno veliko pažnje se polaga na ženske obleke. Pri moških vlogah ni to tako važno. Navadno se pripušča, da igralci sami določajo obleko, ker pa ni vedno dobro. Mnogo je mož, ki nimajo okusa za izbiro obleke in barve; tu pa je predvsem potrebno, da so oblika, kraj in barva v skladu z osebnostjo igralca
Mnogi mislijo, da jim obleka po zadnji modi more pristajati. Ne vedo. Kar je pri enem naravno je pri drugem smešno. Vsak ne more nositi obleke krojene po meri, kakor si tudi ne more kupovati vsak mesec nove fazone, da ostane vedno v »formi«.
Vprašanje barve je tudi zelo važno. Do sedaj še nimamo barvastih filmov. Zato tega igralci ne morejo upoštevati, kako se uveljavi njihova oseba ako so oblečeni svetlejše ali temno Temne oblike pristo-jajo vsakemu, ni pa tako s svetlimi. Debeli ljudje v beli obleki so smešni. Problem obleke za filmsko snimanje je najbolje rešil do sedaj Gustav Frohlich v filmu »Noč velike ljubezni«. Kljub temu. da v Orientu prevladuje bela barva, je vendar s svojo belo obleko zbudil pozornost vseh. Oči ženskega sveta so se obračale za njim. Vse je občudovalo njegovo bel: avto-dres___
Vsekakor: Gustav Frohlich dolguje zahvalo za svoj uspeli predvsem svojemu o-kusu pri izbiri oblek O njem lahko trdimo, da je vedno in ob vsaki priliki »v formi c.
Noč velike ljubezni
Xa platnu filmske umetnosti je spet za-blestela Jarmila Novotna. Ves njen blesk in njena dražestnost sta se pokazala v filmu »Noč velike ljubezni«. Romantična ljubezenska zgodba. Orient z vso svojo ta-jinstvenostjo in lepoto stopi pred nas. Zdi se nam, da sanjamo, ali pa resnično doživljamo lepoto Carigrada. Jarmila Nov°t-na in Gustav Frohlich. glavni osebi, se po-kažeta tu v svojem elementu. Malo opernih del poznamo v filmu, ki bi bile res na vrhuncu. Tu moramo, ako smo še tako kritični, priznati, da je Geza Bolvary kot režiser rešil svojo nal°go odlično. Ustvaril je
s skladateljem Robertom Stolzom delo, ki jima je v čast.
Že sam libreto je posrečen. Kakor da je pisan nalašč za Jarmilo Novotno in Gustava Frohlicha. »Noč velike ljubezni« se odigrava v Carigradu, polnem vzhodne mistike in skrivnosti, kakor si t° predstavlja naš povprečen človek. Lepota tega mesta nas očara, zdi se nam, kakor bi brali in živeli v pravljicah »Tisoč in ene noči«. Gustava Frohlicha najdemo v krogu senza-cij in pustolovščin željnih dam. Mlad, a poln življenja pride kot mornariški oficir, iep in zapeljiv, tak, da l°mi srca ženskam. Vse je zaljubljeno vanj Ali kakor je že G°ethe rekel: »Kratka je ljubezen, vroči so poljubi in mornarji odplujeio,« tako je tudi tu. Ljubezen vzplamti, vžge in že je ločitev tu
Zakaj si je Geza Bolvarv izbral baš Carigrad za središče svojega filma, ni težko uganiti. Carigrad je bil vedno privlačna točka, mesto vročega hrepenenja marsikaterega popotnika. On hrani v sebi tisto, o čemer sanjajo oni ki hrepene v svet. Ta kos sveta nam je h°tel Bolvarv pokazati vsaj na platu. Posrečilo se mu je. Ustvaril je delo, za katero mu je filmska publika iako hvaležna. Hvaležna mu je tudi zato. ker jc poveril glavno žensko vlogo .Tar-mili Novotni. Ona je kakor nalašč ustvarjena za to. Njena lepota, njen stas in eleganca morata očarati vsakega gledalca. V tej vl°gi bi io lahko impr>ovili Msdame Butterflv od Zlatega roga. Tudi njo zapusti njen drzni mornar. A ona ne obupa nad ljubeznijo. Zapoje krasno arijo »Mogoče nekoč se vrne mi spet...« Njena pesem je močna, lepa in prikupna kakor je pevka sama. Glas njen je tako ljubek in nežen, da m°ra zadiviti vsakega. Zato je film »Noč velike ljubezni« na zmagovitem pohodu po svetu.
MarSena Dietnshova
O njej vemo že mnogo. Ni ena izmed tistih igralk, ki se skrivajo v polmrak tajinstvenosti. Govori se o njej, ko smo jo navajeni videti v filmu kot demonično žensko, polno zapeljivosti in mikavnosti, da je v svojem domačem krogu jako skromna, v gotovih pogledih celo zelo malomeščanska. Njen zakon z Rudolfom Sieberjem služi kot vzor marsikateri ženi. Izven filma ima še samo en svet: dom, hčerko in moža.
O Marleni se sicer precej govori. Vsako toliko časa slišimo o kaki njeni aferi. Aii pri vsem tem moramo biti oprezni. Ker nihče ne ve, kje se pri filmu konča resnica in začne reklama. To nas zanima samo v toliko, v kolikor je njeno življenje v zvezi z njenim filmom.
»Plavolasa Venera« — tu je pričetek Marlemne kariere. V malomeščanskem
okolišu, pri vzgoji otrok, pri kuhanju, šivanju in pranju. Kdor pozna pot Marlene Dietrichove k filmu, se mu bo tu vsililo vprašanje, ali ni mogoče to ona sama. — Idila njenega malomeščanskega življenja mu postaja sumljiva. In je tako. Nekdanja služkinja Marlena postane blesteča zvezda revij, katere lepota ruši marsikatero moško srce. Brez vsake sentimentalnosti; ona je vtelešena lepota, večna zagonetka poosebljene ženskosti. To je sfinga. Zdi se, da ima ta ženska samo telo. Da je brez duše in srca. Vendar pa lahko trdimo, da je v duši tako razgibana, kakor redko katera njenih sovrstnlc. živa materinska ljubezen.
Ameriška publika se ni kmalu ogrela za njene kreacije Bila jim je preveč ta-jinstvena, pretežko razumljiva za nje. Njen režiser Sternberg ji je ugladil pot. Ustvaril je iz nje umetnico svetovnega slovesa, silno in mogočno. Privlačnost njene osebnosti je taka, kakršne še ne pozna filmska umetnost.
Zakaj sni je ugajala »Ekstaza"
Na vaš raspi« ocen filmov v >Ponedelj-skem Jutru« 7 dne 30. oktobra t. 1. pošiljam naslednjo kritiko.
Izmed štirih filmov, o katerih ste razpisali kritiko, mi najboli uiraia »Ekstaza«. Režiser je film izdelal kot .celoto, v njem ni prav nič nebistvenega in nepotrebnega Krenil ie na pravo pot filmske umetnosti, k mimični umetnosti. Dialog je skrčil na najpotrebnejše ga zgostil in mu tako odredil pravilno mesto v filmu. Poudarek je bil na mimiki in nemem isr.inj j. Poleg mimik* je režiser upošteva' film kot živo fotografsko umetnost Ustvaril je simfonijo slik, ki so simbolično žive spremljale dejanle. Karakteristika oseb s predmeti je bila dovršena. Omeniam filistrsko razporeditev predmetov na Emilovi nočni omarici, igro s čebelo, veliko važnost konjev, simbolično ponazoritev ljubezenskega akta z rožami v dežiu. Počasno, lahno kretanje '*»eb je dalo vsemu filmu enotno, ubrano občutje. Glasba ie bila primerna. In — i .st not least — scena, ki se ie videla malomeščanskemu miši jen in tvegana, scena Ev~ v aktu: iz nje je dihala odkrtost in resnest. ki nam je tako potrebna. Ta akt ie resen in zdrav, vse drugače kakor »moralnejši« girlsi v operetah. ki si obesijo preko prsi in bokov krpo blaga. Posamezne scene so se vrstile z neko notranjo nujnostjo in ni bilo razbitosti v scene iz nairazFčneiših krajev, kakor ie to napaka drugih filmov. — Pomanjkljivost: Po Evinem odhoda manjka scena n.iene vrnitve in srena, kako Adam čaka ves v strahu pred Evinim porodom. Zato je kasnejša vesela pesem delu spočetka nerazumljiva Ne vem. kdo je te scene iz filma izločil
Opozorim naj še na ameriški film »Fraiks«. ki ga je predvajal kino Dvor pod noodgovarjajočim naslovom a>Ki*ava tnane-ža*. Film zasluži več pozornosti, ker ni običajni senzacijski film cirkuškega življenja marveč je v njem mnojo življenjske psihologije. Prikazuje dve skupini ljudi iz cirlcisa. Prvo skupino tvorijo zdravi, mirni ljudje, drugo pa ljadje. ki jih je narava zapostavila: pritlikavci. n?donošenei. siam. dvojčka, človek pol moški, pol ženska, ljudie brez rok. brez nog. Vsi ti se čutijo en ji in živijo skupno v svoji bedi. Zdravi in močni jih ne maraio. zapostavljajo jih in zasmehujejo, prerivajo iz koti v kot. To zapostavljanje od narave in ljudi boli te revne stvore, jih dela odljudne, vzbudi v njih sovraštvo in bes zatiranih, ki se stopnjuje v zločin. Žensko, ki jih je ranila in zasmehovala v njih bednem življenju, narede Sfbl enako. Film je pretresljivo delo, ki bi v svoji človečnosti zaslužil več pozornosti Mislim, da je izposojevalnica priporočila vodstvu Ij.ibljanskih kinematografov film Fraiks« kot »velenapeto senzacijonalno do-lo« in je tako prišel film med pustolov53> ne, česar ne zasluži.
Emil Smasek. stud. phil.
Iz akvaristove torbe
O RIBJEM MEHURJU IN DRUGO
Ribe spadajo v skupino vretenčarjev. Naj večjo stopnjo razvitka so dosegli med njimi sesalci, za temi ptice, potem dvoživke (žabe. punki in drugi). nji.m slede p'e-zavke in slednjič rbe. Vsi organi, ki jih imajo sesalci, so zastopani tudi pri ribah, samo pljuč nimajo; nadomeščajo pa jih škrge. Vendar imamo pri ribah organ, ki nas deloma tudi po mestu, kjer je v telesni duplini, spominja pljuč in kjer so se pri sesalcih tudi razvila pljuča, a ta organ imenujemo ribji mehur. Kdor je kdaj gledal, ko so v kuhinji čistili ribe, je goto^ vo opazil ter.kokožen, prozoren, z nekim plinom napolnjen mehur. Pri krapu n. pr. je razdeljen ta mehur na dva dela, pri mnogih ribah je enostaven, a nekatere ga sploh nimajo.
Zakaj imajo ribe mehur? V glavnem zato, da izenačijo svojo težo z vodno. Na podlagi tega se riba ustavi v vodi in čeprav ne deluje s plavutami, ne pade na dno. S nomočjo mehurja zavzame rba brez sodelovanja plavut poševno ali pa navpično lego. Če pritisnejo ustrezne mišice na zadnji del mehurja, se prestavi nekaj plina v sprednji del in telo se vrti okoli zamišljene osi, ki je v repni plavuti, navzgor. Če pritisne z miškami sprednji del je pa narobe.
Plin, ki je v mehurju, ni zrak, temveč zmes dušika, ogljikove kisline in kisika. Ti plini pri ha ia io po krvi v mehur. Da ribe lahko izločajo nepotrebno količino plina, je mehur zvezan s tenko cevko z želodcem. So pa ribe, ki nimajo te cevi. Pri
njih absorbira prekomeren plin poseben organček na mehurju. Če prebodemo z iglo mehur, pade riba na dno, čim se pa luknjica zaceli, plava riba spet normalno. Zanimivo je. da lahko poči mehur ribam ki nimajo odvodne cevi, in to le takim ribani, ki žive stalno v morskih globinah Če nrivlečemo tako s trnkom ujeto ribo na gladino, se raztegne plin v mehurju, ki je bil doslej pod jakim pritiskom, kožica poči, plin uide v telesno duplino in potisne navadno želodec skozi gobec.
Naši krapovci in vse ostale sladkovodne ribe, ki žive v slovenskih vodah, imajo ta mehur razen rodu činkelj, kapljev in piškurjev. To spoznamo že na plavanju. Kajti slednje ribe se gibajo pri plavanju z vsem telesom in ko prestanejo, se pogrez-nejo na dno, na katerem se premikajo, sunkovito.
V	morju je, kakor rečen«, mnogih rib brez mehurja, kar se jim pa ne pozna pri plavanju. To pa zaradi tega. ker je morska voda gostejša; v sladki vodi bi se pa takoj opazilo, da so brez mehurja.
Akvariste opozarjam na pojave pri ribah. če jih denemo v pretoplo ali premrzlo vodo, ker jih vieče navzgor ali pa navzdol, dokler se množina plina v mehurju z izpuščanjem ali pa z nadprodukci-jo ne prilagodi razmeram, ki so pokvarile ravnovesje.
Često pa vleče ribe navzgor, ne da bi se temperatura vode naglo zvišala. Take ribe so pobrale nekaj na gladini in pri tem pogoltnile nekaj zraka, zaradi česar jih vleče navzgor. To nima zveze z mehurjem.
V	članku z dne 30. oktobra sem omenil razstavljene akvarije ljubljanskega muzeja. Opozarjam ljubitelje na najnižji akvarij, kjer sta 2 pezdirka, mlečnik in ikrnica, v dnu sta pa zarita 2 ledvičasta škržka. Zaradi školjk je mlečnik vedno v rdeči oblekci. Tudi dva blistavca sta v akvariju, ki jih spoznamo na temnih progah ob bokih. Manjši je iz Želimeljšcb, drugi je pa iz Bobnovke, ki je zadnji pritok Ljubljanice na levi obali. Če zavijemo v Zalogu na levo ob obali Ljubljanice, smo kmalu pri mlinu ob Bobnovki. Če opazujemo ribe pod jezom tega mlina, vidimo postrvi, lipane, poduste, blistavce, ki ne zrasejo čez 15 cm, in druge ribe. Bli-stavci plezajo radi po poševni ravnini jeza navzgor. Vrhu tega sta v akvariju še dva koreslia, ostrižek in polzača.
Klub akvaristov je dobil letos dva nova akvarija. Enega je podarila naša vrla akva-ristka ga. Fana Pugljeva, drugega pa profesor g. Milan Šerko iz zapuščine bivšega Zoa. Klub ima zdaj štiri, za razstave jih pa potrebuje mnogo več. Obžalovanja vredno je, da se ni ljubljanski Zoo ob razpustu spomnil Kluba akvaristov in pri-rodoslovne sekcije ljubljanskega muzeja, katerima bi, mislim, solidno izdelani akvariji Zoa gotovo dobro došli.	O. S.
MAL
C LA
Službo dobi
Vsa&a beseda 90 pu; za dajan;« naslova aH u Šifro Do 3 Din. fll
Kravarja
ki *ina dobro militi in opravljati druga poljedelska dela. sprejmem s 1. januarjem. — Pismene ponudbe e prepihi spričeval d-medanjib služb na '>£:«■■ oddelek »Jut.ra« ocmI šifro »K-avar«.	: »32 1
Domača učiteljica
s pei-fek :n m znanjem cem škega. francoskega jezika tn klavirja. se sprejme tu koj la podučavanie 13 !et-oe leklice gimnazijke k ugledni rodbin; v Pri-epn, Vardari*k3 banovina. Na tančnejSe informacije daje o*j'asni oddelek »Jut-a«.
40851-1
Rudarski inženier
1 odgovarjajočo prakso, «e išče za rudnik z nastopom takoj. Izčrpne po-nudbe z navedbo prakse, zahtev in referenc poslati pod »M on ton i« t -2804« na PublieHas. Zagreb. Il;ca 9.
4.13.1.1-1
Kino-operaterja
t dobrim sipričevalom tečem. Nasio>v v "»'asnein oddelku »Jutra«. 41335-1
Hotelsko kuharico
vajeno gospodinjstva, eta-ro 36 let. sprejmem takoj v stalno »lužbn I^-tna in z mska »e?-ana P'«nmrki hor.el l« Korenskem sedlu oh avstrijski meji. Pisane ne ponudbe 6 sliko na naslov: Te^Mtor Pristaveo. me ear v Kranteki gori
41382-1
Frizerko
eami perfekt.n-o in ^vnvrst-Do delavko sprejmem s 1. decembrom za P u j Ponudbe na naslov: Fran No vak. brivsjji «alon v Sla riboru.	41-159 1
Mesar, pomočnika
poštenega it) treznega ki je vn jen vseb le.! rv*leg mesarske o-brhi »preimem 6 1. dwembr"m rvotr plači ln vsem d ni jem po Izgovoru F-anc Dohlšek »r in 2vwt.ilttif.ar M
41554-1
Dekle
Cedn<> '<n orkurVive žitna njnst.i vajerni senilne n vn»-h iomii^h 1"' .-prejm-m takoj v služb* Statist 23
Nasl-^vv j> -v»- i's m - n -
oddrfek .Jutra« 41628 1
Služkinjo
w vsa dela. pridno io pošteno iščem. Nnslov v ogl iddeiiku »Ju.t>rac.
41694-1
Boljše dekle
mlado, marljivo, za v&e hišne p<vle sprejme manjše boljša obitelj. Ponudbe 6 sl.iko n3 Kolodvorsko re ■ira v racijo, Virie, Hrva-t ska.	41637-1
Vajenca
s primerno šolsko iz obraz bo in dobrim spričevali -prejme '.vrdka No^hert Zan.ier S snn r.rg.-vina z me-šanim olajom Sv Pe rer v Sa v dolini. 11238 44
Vajenca
sposobnega za krojn^fco obrt. sprejmem Preskrba po dogovoru. Ponudbe na n.islo-v: Venčes!av Nemec.. 5'i-šta.n.j — Sl»ve™ja.
" 116812-44
Ključav. vaienca
sprejme Heg.ič. KarWška cesta 22.	41722 44
14Ietni mladenič
iobražt-n. krei|«.k in pošten se želi izučiti kro'aštva a'i mehanika. Naslov v ogl. od-lel. »Jutra«.
4)1551-44
Učenko
7« trgovino mešanega b!a gu sprejmem. Pogoj: prid "•ost. poštenje i>n veselje do trgovine. Naslov v .-»g!, od del. »Jutra«. 4i'671-44
Služkinja
vajena ?«ni'ifwii> kuhe. posprav'jan!3 P-n:h	in
likanja, zelo natančna ;n snažno 1->b' mesto pr treh
osebah P.-nudbe -*a>tn" p-
v->v-s'nh 71 'H*: na p-druž n?c-> »J'.'-i« v Celjn :>'>d »Pridnost«.	41641 1
Uradnika
blagajnika
verziranegs knjigovodjo s kavoijo in vo-Ior'erko s T ^•»vsko šol« a.li akademijo »prejmemo. — Ponudbe na )?!as. oddel. »Jut™« pod »Zahtevek«.	116M 1
{ Vsaia beseda 5(1 pa.r. I ! M dajenje naslova ali > za 5ifr« p« 3 Din. f2~i !
Kuharica
dobra. poštena, (»opolno ma eam-stojiia. dobra in varčna gosuodun.;« te-ii mesta v večji žandarmer stanic.i ali podoficiir me •m aii ali ver.-eni podjetju Gre tudi v S'b io alr ka morkolti. Izvedba na vse «t"anskn v vseh gosoodin.i sk"h poslih. Ponudbe na "glasni oddelek »Jutra« r>nd »Varčna gospo-d;n:a«.
41397 2
Brivski pomočnik
20 let star dober de'avec. soliden :n zaneslj^-v fel* službo v h!>«,ni Nastopi 'flhko takoi ali po dog^vo -n — Ponudbe na naslov: Fran N>vak Ma"'bor
41646 2
Šivilja
išče službo z vso oskrb" Pomagala bi tudi pri go spodi.njstvu. Naslov v og. oddel. »Jutra«. .41624 2
Izučen brivec
išče v več-jem salonu brez plačno nameščeuie. v &vrhf» izpopolnjen'« prakse v dam skem saloou. Poti itd be na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Brezplačen«. 41631 2
Mehan. mojster
z obrtno pra^co. šofer in elektromon-ter. s šest-lenno del»T.vodsko pra.kso. išče nameščenje — Ponudbe na ogias. ->ddelek »Jirtra« pod ina6ko »30 iet«. 41685-2
Kot knreovodja
išče mes'.o absove.n't trg šole z maturo Naslon? v og'osnem vldeliku »Juta.
41681-2
Priden fant
žel? sloižbo sluge, skladišč nlka. raznašalca, delavca v sktad'šču aii tova-ni. — Gre tudi k d'«b'emu gospo darju za hlapen. Za uspe? no posredovane p'ača 700 Din. Najraje bi šel kam v Tj'nb' •■fl.ncn Ponudbe na ogl odd-Mek »Jutra« pod š;f-o »Zanesljiv 1530«. 11674 2
Trgov, pomočnik
izvežKi.n v mešani stroki, z večletno pra.ksn. želi s 1 d^cemb-om al* pozneje
premeniti <lužbo Gre tudi kot. sk'adišč-n:k Zmožen ie nemščine ;n kavcije Na ^lov pove ogi;asnn o.diIe'ek »Jutra«.	41679 2
Dekle
pridno i,n pošteno. va;eno vseh hišni:h del in n^ko.';ko kuhe. išče	za ta.koi,
G"e tii^i iz mesta. — Ponudbe na <Mr!asni oddeVk J n t-a« pod sTiačko »7a rves' M vo 118«.	4'ifiS9 -2
Postrežnica
m'ada. pridna polena — 'šče 7.iipns'itve za ves da.n. Nas'-ov r ogl. oddel. »Jirtra«.	" 41706 2
Sluga
izučen šo-fer :-n boV.iča delaven, moč.i.n in 'zd-av. CTre t;iko; v p-lme^n-o službo. T Ka«-te'ic. Za«r-ad'-c št. 7. Grosuplje. 41562-2
Postrežnica
zdrava, pridna, snažma i® [»oštena. išče sluibo. Nasipov: Idirijsika ulica št. 9.
41859-2
Šivilja
jačetnica išče ia.p1 isl-enj e Gre tiudi na dom. Krekov skd na« p 14.	11770-2
Kd«t i i fc © plača z* vsa-ko be.s<yiu j iti par: u naslov i Šifro 3 Din - Kdor j a d d i saslužek. p« za j v*ako besedo 1 Diii
I ca dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (S)
Vsako prepisovanje
ua stroj prevzamem na lom Naslov pustiti v «g ►ddelku »Jutra«. 41130 3
Entlanje I m 1 °in ažur i m 2 Din
:>isiranje montaža br-dge «wr oranje in ikanj«- ve ienin ~>čno vezenje m-f« 'i"g-am: stnjO" veze in pre-itiisk na im >dern>-jš vz»>rcev — Duna i^kfl št. Ia. IV	155 3
Nove obleke
"n vsa popravila spre mem po nizkih cenah — Franc Kraigher. Cankarjevo na breije 7, Ljubi ja-n«.
4158.-3
tte»»l» i Diu. «a	da
:anj* oaslo>va ali	u
šifro 5 Din Dijaki	ki
šče j-<> uiatrukc.ij«.	pla vajo vsako besni« 5f'
ja.r, za šifro ali z«	da
janje naslova 3 Dj-n	(4)
Akademik
instruira vse predmet« — predvsem matematiko. Ponudbe na og'asn-i oddelek Jutra«	»Inštruktor«.
41574 i
1000 Din
plačam >akoi ti«temn k1 mi presk-b; -skalno s'nžbn ^k'a liščn ka vratarja a.li elično v vpč:eni r^nijetii! ki'"ko!i. Ponudbe na po-drnž Jn'i*s v Mririb-iru pod »1000«
4164S 2
Gospodična
trgn.vs.ko izoh^až-na. ki obvlada p^le?' f-anciiskega perfektn« slovanski hrvat. sik-' i,n nemšk' jez'k pnjis" zaposlitve v krain r r.im »ko serono Po.nudbp na ■vsr'«so; oddelek »Jut-a« tww) »Evelin«« 414?fi 2
Izurjena	kroinč'c3
se n—'ooročn	coni damam
n« d um oo	D!n dnevno
P^Hnudbe na	rvld^l-ek
»Jnt-a« pod	značko -7.Mo
natančna«.	4'737-9
Mlada vdova
■šče mesto po^-trežnice. »I-kak-^"ckol.i zaooslenje. — Ponudbe ni> o<rT-as. odde'ek »Jutre« pod »Delavn«'
417 40-°
Natakarica
? dobrima spričevali ;n np. kaj kavcije, išče «t?ižbo v bo'"ši gost:ln; Ponudbe na "T'ns. oddiJ.pk »Jutra« r>od •Kavcit««.	4(1 R14-?
P^rfek^na kuharica
vajena tudi restavracl-le. želi službe. Gre tudi kot Kospodinia. Po-D^.td^e t>od »Perfektna« .ia podružnico »Jutra« Trbovlje.	41874-2
Učiteljica
državn.0 izprašana, poučuje kla>v:r tu nemščino. P'Va-m.-znik p'oča za dvakrat tpde.nsko 60 Di-n mesečno. Marta Oigoj. Gosposka tri. št. 10'J	41746-1
Iščem inštruktorja
(dijaka) ki bi me v srbskem je-z.iku poučeval v vseh predmetih 3. in 4. g; m.muzi je. ponudbe z navedbo pogojev, ozir. cene na og'a*n.i cddekk »Jutra« pod »Inštruktor«. 4.S* 9 4
Ogia« trg. značaja po I 1 Dio beseda; za da : janje naslova ali ea šifro 5 Din. — Oglasi -ocialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za tajanj« naslova ali ta -i foo p» 3 Din. (6
Pieskano spalnico
z madrac iti mrežam; are hovo jediloico in predsob no steno poct-'«i r ad,; od|ei tov a n a dovodna cesta 46
Otroški vozički
:gralmi vozički in tricikU najn «vejš m^dHi. n.zke <-e ne M Tomšič Sv Petra c št 52.	41148 6
Železen štedilnik
in železno belo emailirana >tr«iška postelja naprodaj F-orjanska nI. 12. trafika 11736-6
Predtiskarij{y
ročnih del. kompletno, ta koj prodam. Pou.k zrav<"«. Ponud'be r.a oglas oddelek »Jutra« pod ši.fro »500«.
11747-6
Svetilko
za kuhinjo električno, svetilko za spalno sobo. aparat za čiščenje par-ketov. novo kuhinjsko kišto za smeti prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	41517-6
Peč na žaganje
ve iko. za večji lokal, poceni naprodaj v gostilni »Štefan«. Miklošičeva c. 4.
41834-6
Kuhinjsko opravo
novo. moderno, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41841-6
Razne starine
in umetnine ugodno proda Tribuč, Glince, Tržaška 6.	41847-6
j Vsaka oeseila | Diu. ■ za lajanj« naslova ali : >A šifro rw S Din 15'
Orehove hlode
ku.pujem stalno Ponudbe na Ska a Brežice 11404 15
Kostanje vina
do 1000 vagono-\ ia suik C es!'V n,r. dobavo je na.pro daj. Naslov v ogr!. odd »Jut.ra« [wh! »Zl«'htna«.
41553-15
Mizarji pozor!
Va;c»nejš • ezane p
^e jelše-bikove k ume it «ne.| v v« •kosti 22i«12i tu 122 .. lajniijih »enab rvormik -k;a tišč> < Ljuh iaai D>. »si :ski	31 ?46 !-'
prodam — Vn pritličje. 41725 6
GEGB3320
Vsaka Oese^lj, 1 Din M dajanj« naslova ali <ifrn in K Din flžl
Jedilnica
ga™ntira.im čista. poceni naprodaj. Naslov v og as. d del. »J jtra«. 41<i93-]c2
Pohištvo
jireiprosto. po nizki ceni prodam. Ogled samo v ne Mjo no,p.,.'dne. FIo-rja.ns.ka ■ti. 19/1., desno 116-.K) 12
Spalnico
s ps'bo in kuhinjsko opna vo prodam prav poceni. — Poljanski nasip 58.
41703-1S
Spalnico
mehko, špera no. poceni proda A B'tenc. mizarstvo Gosposka ulica štev. 10.
4:182 IS
Kompl. jedilnico
staronem-ški stil. oreh. roč no rezljano. preproge, di van. mtomamo itd ugodno prodam. Naslon? v oglasnem oddelku »Jutna«. 41689 12
Oblačila
I rjf. oglasi po 1 Dio beseda; za dajajtj« na ■ilova ali za šifra 5 D' Oglasi socialnega tna ■Vaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ili m šifro 5 Din. f!31
Stanovanje
en.isobno aJi dvosobno — komfortno, oddam e 1. de c.embrom v Zeleni jam: Tovarniška 14. 41713 21
Za krojače!
Nekaj kosov Doublt- sukna 'nemško blago) pod eenn proda 2eleznikar Marjin trg	11469 13
Moško suknjo
čnoo. novo in več damskih oblek prav poceni prodam. Gregorčičeva ul. 17VI.
41715-13
Reven dijak
prosi kakega dobrega go-sp.vda da bi mu prepustil umsko suknjo. Dopise ua pod-užn:co »Jutra« v Celju pod »Hvaležen«. 41527-13
Zimsko suknjo
dobro ohraa.ieno. po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41812-13
Dva plašča
obleko za moškega ln Dlašče in obleko za žensko poceni prodam. Slomškova 9'in levo.
41762-13
V najem
Vsak« OmimIji i Din J
ta lajanj« nanova aH j
'.» šifro tm 1 Din f17 |
Vllzarsko delavnico
< s'nn-wafljeni dd;im v na jem event. jo s hiio vred prfhda-m Ponudbe na po-lnižn;co »Jut.ra« v Celju •y>d inačk.1 »Pro.meto- k-a « 41526 17
Trgovino
-nešane^a blaga na dobri to*ki v LiubUanl -adi prezaposlitve oddam za daliSo dobo v -talem Ponudbe na oel iddelek »Jutra« pod ši->0 »Momentana p-ili-ka«.	41807-17
Špecerij. trgovino
na zelo prometnem kraju v centru mesta prodam. Po nudbe na og«as.ni oddelek Jutro« pod značko »R-n ta bilo os t«	41742-10

Vsaka beseda ( Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31
Dvosob. stanovanje
s pri.tiklmam« takoj ali s 1 decembrom oddam v Rožni doln-oi. e. IV/22.
41741-21
Dvosob. stanovanje
* parketi. elektriko, soupo 'abo kopalnice in prit:klii nami takoj oddam v Zgor nji Šiški 231. 41752-21
UJA
Vsaka beseda 50 pa.r: za dajanje oaslova ali ta Šifro S Din. (33-a)
Stanovanje
pritlično, kpo in zračivo. obstoječe h sobe. kuhinje, kopalnice ter shrambe, ta koj oddam v Ljub jani — Strossmaverjeva 5. Poizve se isr-otam v pone-ieljek sredo in i>etek od '/s 2 io 3. popoldne.	11751 -21
tanovanja
Dvosob. stflnovj»n;e
solnčao. parketi.rano, viso k "pritlično, i balkoni in pri tik linam.i proti onmerni ceni oddam 1 decembrom ia Bežigradom Ei.nspieier eva IH ca il	4.»45 21
Vsaka oeseda 50 par. i j M dajanj« naslova aJi j ta Cifro S Din (21-a) j
Stanovanje
sobe in kuhinje »vent. tn di z 2 sobami 00 mr»žn» sfli s ':o;ia.lnico -šče mi* na stra.nka dveb oseb ta koj ali za februar P.«nud be na 02'asni oddelpk »Jo tra« pod »Dober plačnik« 41394 21 a
Stanovanje
sobe in kuhinje, išče tr govka Ponud.be na og'as oddelek »Jutna« pod šifro »Sama«.	11757-21/a
Stanovanja
eno a!i d-vo-obno. iščem za d-ecember Ponudte na Mr'as. oddel. »Juira« pod »Bližina centra 500«.
41595-31«
Tročlanska rodbina
mirna, išč-e stanovanje 2 Hirketi-anih sob s kopal nioo m pribiklinaini za 1. iecemh"r raven centruma mesta Ponudbe na oglas •dde'. »Jutra« pod značko •tidobnost«.	41691-31a
Vsaka tieseda 50 pa: oa dajr.nj« naslmr« ali «« šrfro S Din (23
Kabinet
dobro opremljen, oddam z razsvetljavo In postrežbo za 300 Din meseno takoi. Ogledati: Knafljeva 13 n.
41853-23
Dve pisarniški sobi
takoj odda imgerija H»r mes oa M'fc'o5iŽPvi e 30.
41520 23
Opremljeno sobico
majhno, suho 10 sotečno, t lončeno pečjo, v centru metst«. po zmerni ceni šče solidna io mirna gospodič na za 15 november ali 1. december Dopise Da oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna in točne plačnica«.
41600-23/a
Sobo
za dv« osebi v sredini mest« Iščem Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod značko >Na<ved'ba ».ene«.
41717-233
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, kopalnico, vo dovodom in vsemi pritrikld nami. podeg cestne želez niče oddam takoj mirni stranki. Po potrebi soj>o z* služkinjo. Naslon pove oglasni oddelek »Ju.tra«.
41733-21
Prazno so1"' v bližini centra oddam *ni o«ebi Ntslov pove »glasni >"delek »Jutra« 41535 23
<N>bo
eipo oji-emijeno. j -»jtombo k n>ainice jep oddam boljšemu in »'indn-mu a >si»odu na Vodovodni nest1 5t 5/1. ori artiljertjsk.i vojašnici
41536 33
Opremljeno sobo
i*-po. seipanrano. oddam gospodični v vili pri Tivo Min _ gkrabčeva ui. 6^1 41730 ?3
Vsaka 6<«e<la I Din. f 'A dajanj« naslova ali ( ta šifro 1« S Din (19 i
Lep vogalni lokal
za vkiot/oč 1 delčka t-eso. v prometu riiid bnzu centra oddam. Ponudbe na ^glaso: oddelek »Jutra« p>d 5:frf> »1500«.	'41569 19
Zelo ugodna prilika
Prodam trgovino t nvfca nim b'a.gom krasni) oprem ijeno. n«. zelo prome:n-točki, križišče d-v»h točk Potrebno 30.000. Fornezzi Vič.	41744 1C
Vsaka beseOa I Dvn. «a dajanj« naslova aii
ta iifro r» * Din (29'
Pletilni stroj
oknogel. 3 mest<e robl.jein, ugodno proda Novak B.v-goniir. Rečica 29 — Bled II 416S7-29
Šivalni stroj
za 500 Din prodam. Ma-sa.rvkova cest« 16-
4160S-29
Dva šivalna stroja
dobro ohran :ena kročaš-ki in žensk.i, ugodno na .prode j na žaJ>;akn 10. 11792-29
3 šivalne stroie
krojaškega ln čevljarskega (flah) poceni, ln ženskega zp 400 Din prodam. Linhartova 14. I. ndst., Novak. 41804-20
Prodam večjo količino purjega in kokošjega
po najnižji ceni.	11975
MARKO FUHRMANN
eksport jajc in perutnine, Sunja.
OROŽARNA J. PASTUOVič
ZAGREB, Zrinjevac 15, telefon 88-49
Za vse orožje, municijo in lovske potrebščine znatno znižane. cene. Zantevajte brezplačni od oktnbra t 1. 11205
Kako si Dunajčanke ohranijo svojo
MLADOST ia
LEPOTO
Šivalni stroj
pogreznjen, krojaški šivalni stroj poceni naprodaj. Dvorakova ulica 3T levo. 41759-29

• saka Oese.la 1 Din. a dajanj« naslova ali a šifro r>a 5 Din (31)
Preklic
Tem potom javno preklicu jem m obžalujem d« se« [w>pomoma neopravičeno ia HI gospo Klemen io njen*
Si očete v gostilni Bantan ie 1 no.v"mbra t. 1. ter se' njima zahvaljujem, d« sta oistoipila f»d »-.duega posto.[>anja. V Hrastniku, dne 10 novembra 1933. — J K o m 1 a n o. steklar, j Hrastnik.	41515-31
Dunajčanke so bile vedno na glasu zaradi svoje lepote. Se več pa je to, da se lepoto dolgo ohrani, ko imajo druge žene istih let že nabrana in uvela lica. Njihova skrivnost je v čudovitem hranilu za kožo, imenovanim Biocel, ki se pridobiva od mladih živali na poseben način po izumu prof. dunajske univerze dr. Stejskala. On je na ženami od 55 do 72 let napravil poizkuse s tem kožnim hranilom in v 6 tednih so gube popolnoma izginile. (Glej tozadevno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Biocel divno vpliva na kožo, ko hram in krepi kožne celice, ojača ohlapne mišice lica ter oživlja krvni obtok. Poleg tega očvrščuje in osvežuje kožo, da-jajoč ji pri tem videz mladostne lepote. Iz-gladi tudi najgloblje brazde in gube. Ta čudoviti Biocel, hranilo za kožo, lahko sedaj uporablja vsaka žena, da na ta način pomladi in olepša svojo kožo. Biocel je namreč sestavni del kreme Tokalon rožnate barve, ki se dobiva v vseh trgovinah s kozmetičnimi preparati Nabavite si še danes lončič te kreme. Uporabljajte pa jo redno vsak večer in dala bo Vaši polti v najkrajšem času mladost in lepoto.
s-inj« i>av.irii Kavijcn izdaja ta itouzorci »Juira« Adoli tu unikat. Za Natoano tiskarno d. d. kot tiskaruarja Franc Jezeršek Za inaeratai del je odgovoren AJojz Novak. Vsi v Ljubljani