april 1963 x. — St. 4 CINKARNAR GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja^ Cinkarna metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Mnogostranost in poglobljenost OB LETOŠNJIH OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC 13ZPF OBČNEM ZBORU SINDIKALNE ORGANIZACIJE PODJETJA. OBČNI ZBOR NA VRHU Pred občnim zborom sindikalne izacije podjetja so imele svo-'bčne zbore sindikalne podruž-v posameznih obratih oziro-1114 sklopi obratov, katerih imamo Pravilniku šestnajst. Med nji-?! sicer sindikalna podružnica la-26. irfj a^orUev, razvojnega inštituta te investicijskega sektorja sploh hove programe za prihodnje koordiniral, usmerjal in vodil v vsklajeno dejavnost celotne družbene aktivnosti v podjetju. NOVI PREDSEDNIKI lužka. Uvedla letnega občnega zbora, 36 re * nekatere podružnice so na obč-•tLina ,.m zboru ugotavljale, da je bila lakov, ?*andatna doba prekratka in niso 2 jjg)! J^ele na občnem zboru skoraj ni- ? glavar povedati. 49-. ( V nasprotju s takimi primeri pa —jjfe tiste sindikalne podružnice, ki Jk°d vseSa začetka delovale, lah-puca Ana občnem zboru temeljito pre-jjfdale svoje dosedanje delova-in izoblikovale načrte za delo J Prihodnje. Med takimi lahko Predvsem navedemo sindikalni 61161 J^^ržnici topilnice in valjarne, o m Pa še v vseb kemičnih obratih in orili, Na občnih zborih sindikalnih podružnic so izbrali tudi nove predsednike. Ti so v valjarni Pečnik Maks, kemija 2 Ivakič Drago, kadrovski sektor Kessler Pavel, superfosfat Feguš Karl, komercialni in finančni sektor Flis Zdravko, plinarna Vervega Slavko, gradbeni oddelek Krajnik Jože, kemija 1 Catar Rastislav, transport Kovač Jože I., kemija 3 Beričnik Peter, mehanična delavnica Hodcj Egidij, skladišča Jagodič Leopold, pomožni oddelek Karner Stane, topilnica Mraz Rudi, a v pražarni in laboratorijih še ni znano. Za občni zbor sindikalne organizacije podjetja so posamezne sindikalne podružnice izbrale delegate, ki so se udeležili občnega zbora podjetja. Občni zbor bi moral prvenstveno izhajati iz teženj posameznih sindikalnih podružnic, a še vedno se je videlo, da nismo povsem uspeli premagati nekdanjih oblik in občni zbor ni pomenil demokratičnega skupa v decentraliziranem sistemu. Občni zbor je bil še vedno občni zbor neke nadorganizacije, namesto da bi se pokazal kot občni zbor skupka vseh sindikalnih podružnic. Tovariš predsednik Viktor Skale se je v govoru izognil običajnega poročila, ker so vsi delegati dobili tipkano gradivo in je v svojem referatu skušal nakazati potrebe nadaljnjega dela. Pri tem se ni mogel izogniti vrsti vpra-(Nadaljevanje na 3. strani) .v Mi v mehanični delavnici, pra-,PrlSj‘ari>i in pomožnem oddelku. Dru- zam1 le . Podružnice pa so spet izvedle i ,■ občni zbor bolj kot formalno aV°kll*?reb0- a, . J Iz zapisnikov najbolj aktivnih il'ni^'kalnih podružnic lahko pov-T>#fh emo’ so v sv°iem okolju IporR ^ ,e odkrivati vrsto pohvalnih Sklepi letne konference in program dela komunistov v letu 1963 Komisija za sklepe, izvoljena reko' (U(*I negativnih postopkov, razmejevale so vso problematiko od rel?< r^vodnje do skrbi za človeka, prijaj .^tem ko so še druge, ki ne ve-L?’kaj bi pravzaprav počele. Prav ličjeHoni zbor sindikalne organizacije str(| Jdjetja pa bi moral biti tisti, ki • , , zaključke posameznih sindikal- na 4 '*h podružnic, njihovo delo in nji- raj. na letni konferenci komunistov Cinkarne dne 24. februarja 1963, je iz poročila sekretarja TK ZK in iz razprave članov ZK na orne njeni konferenci sestavila sklepe, ki jih je TK ZK s svojima komisi jama vskladila z dokumenti Zveze komunistov in postavil kot progr am dela za osnovne organizacije, aktive in posameznike — člane ZK v Cinkarni. Naloge vseh OO ZK in vseh članov ZK je, da temeljito predelajo priloženi program. Vsaka OO ZK v Cinkarni naj izvoli ideološko komisijo, ki naj po tem progr amu in drugih dokumentih ZKJ (Program in Statut, III. in IV. ple num CK ZKJ, Pismo IK CK ZKJ. izjava Aleksandra RANKOVlCA Uredništvu Komunista dne 30. 12. 1962, V. plenum CK ZKS, itd.) izdela program svojega dela in ga v roku enega meseca (do 1. ma ja) dostavi Tovarniškemu komiteju ZK v pregled. V delu OO ZK, njih vodst vih in posameznih komunistov v Cinkarni, se kažejo resne slabosti, tako da imamo osnovne organizacije, ki že več mesecev niso sklicale sestankov. Posamezni komunisti teh osnovnih organizacij pa skupno s sekretarjem neprizadeto opazujejo to nedejavnost ter ne reagirajo na dogajanja ter ne sodelujejo v akcijah v samem kolektivu, kakor tudi izven njega. Opozarjamo vodstva OO ZK, kakor tudi posamezne člane ZK, da so dolžna stalno obveščati To varniški komite (najmanj enkrat mesečno) o svojem delu in o izva janju priloženih sklepov in programa dela. Celje, dne 3. 4. 1963 TK ZKS »CINKARNE« CELJE DELO OSNOVNIH ORGANIZACIJ: 1. Komuniste mora osnovna organizacija seznanjati s splošno linijo ZK in stališči višjih partijskih organov in na tej podlagi spremljati sprejete sklepe in jih prila- Vrednost točke marec 1963 it m I. Ekonomska enota metalurgija: 1. predpražama in žvepleni kislini ........ 120,19 2. aglomeracija............................ 114,28 3. Skupne .službe (1 dai 2.).. .......... 116,90 4. topilnica surovega cinka............... 106,05 5. topilnica finega cinka ................. 120,00 6. oinkovo belilo ..................... 104,13 7. keramika ........................... ’ ld4,38 8. skupne službe celotne topilnice ............ 106,26 9. skupne službe celotne ekonomske enote... 109,44 10. kemijisko-metaluirški analitski laboratorij . . . 107,57 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. valjarna oinkove pločevine................ 103,60 2. cinkografija ...................... 118,02 3. oblikovalnica cinikove pločevine.......... 131,81 4. skupne službe ekonomske enote ............ 107,69 III. Ekonomska enota anorganska kemija: 1. obrat kromov galun ....................... 119,83 2. obrat natrijev hdidrosulfit in metalk' . . . . . . 100,18 3. obrat natrilje/v sulfid ..............'.. 120,20 4. obrat Utopom, cinikov sulfat in bamijev sulfid . . 100,00 5. obrat ultramairin......................... 101,44 6. olbrat svinčevi oksidi.................... 100,00 7. obrat modira galica .................. .......... 8. obrat superfosfat ........................ 103,77 9. obrat anorganske kemije III (Mozirje) ..... 115,00 10. skupne službe obratov — pigmenti ......... 100,49 11. skupne službe obratov — soli ............. 108^64 12. skupne službe ekonomske enote............. 104,84 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami ............................ 132,39 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. mehanična delavnica.......... 112 57 2. gradbeni oddelek............ 114,36 3. eleiktrodelavnica ............... 119 59 4. plinarna............... ....... . . . . 110,58 5. energetski in merilni oddelek............. 107,59 6. oddelek za pripravo dela ................. 111,54 7. skupne službe ekonomske enote............. 113,12 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe ...................................... 110,30 1. družbena prehrana......................... 116,44 VII. Celotno podjetje............................. 110,69 gajati na najvažnejše družbenopolitične in idejne probleme v svojem obratu. Opozarjati mora svoje članstvo na posamezne negativne pojave in voditi komuniste v boj za premagovanje le-teh. Pomagati svojim članom graditi in izenačevati merila in stališča o važnejših vprašanjih, vzpodbujati in podpirati njihovo delo za ideološko izobraževanje. 2. Naloga osnovne organizacije je, da vodi točno evidenco o delu in dejavnosti svojih članov (kakšen je komunist na delovnem mestu, v kolektivu itd.). 3. Osnovna organizacija mora delati za čimvečjo družbeno politično aktivnost slehernega svojega člana. Komuniste mora osnovna organizacija seznanjati s problemi celotnega kolektiva, komune itd. Tekmovanja za 1. maj (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem bravcem, delavcem, proizvajavcem iu upravljavcem I želimo l^dji in strešno ogrodje za prizidek topilnice so že gotovi, kma-i ho začela tudi irradnia samih noči. ki hmln ci-ii« K."" začela tudi gradnja samih peči, ki bodo stale že v novi vrsti, K°r to predvideva nov, mehaniziran zadovoljen 1. maj -naš praznik i Družbene organizacije in izpopolnjen sistem dela v topilnici. 1 ftl uprava in uredništvo Dne 2. aprila 1963 je bila druga redna seja IO sindikalnih podružnic Cinkame-Celje. Na seji se je prvo obravnavalo vprašanje za proslavo 1. maja. V ta namen je bila izvoljena petčlanska komisija. Komisijo sestavljajo tovariši: Predič Stojan, Su-pek Ivan, Veselko Štefan, Jordan Hinko in Dom. Poleg tega je izvoljena komisija za tekmovanje, katere člani so tovariši: Catar Rastislav, Hladin Vili, Jurhar Edo, Malinovsky Rudolf in Spat Vilko. Tekmovanje bo od 22. do 27. aprila 1963. Tekmovali pa bodo obrati med seboj v pogledu čistoče, ureditve in čim lepše ureditve svojih področij. Določene so tudi tri skupinske nagrade in sicer: 1. nagrada — 30.000 din 2. nagrada — 20.000 din 3. nagrada — 10.000 din Nadalje se je razpravljalo o regresu za oddih delavcev v predsezoni. v glavnem je sprejet sklep, da se obdrži isti način regresiranja, kakor prejšnja leta. IO sindikalnih podružnic je obveščen, da mora v mesecu aprilu organizirati za delovni kolektiv Cinkarne dvoje predavanj o eventualni atomski vojni. Predavatelji na teh predavanjih bodo re-nomirani vojni strokovnjaki. Na kraju so razpravljali še nekatera druga manj važna vprašanja. CINKARNAH 15. april 1* '5. ap Vedno več enakopravnosti Četudi šteje valjarna med težja delovna mesta, se mnoge žene pogumno in vztrajno postavljajo v enakopraven položaj z možmi. Ob letošnjem 8. marcu, mednarodnem prazniku žena, so tudi naše žene slavile svoj dan in sodelavci — tovariši — so se jih spomnili s skromnimi darili. Tudi majhne slovesnosti, ki so jih pripravili ženam v raznih prostorih podjetja, so dokaz, da vsaj enkrat letno javno priznavamo našim ženam, da so enakovredne ustvar-javke sodobnega življenja. Svečanosti ob dnevu žena so sicer bolj spominskega značaja, saj združujejo vse spomine na dolgo vrsto let boja naprednih žena za primeren položaj v družbenem življenju, posebej še na obdobje v drugi polovici minulega stoletja, ko sta revolucionarki Klara Zetkin in Roza Luxemburg vodili gibanje naprednih žena, vse dokler niso na kongresu v Hamburgu sklenili, da imenujejo 8. marec za mednarodni dan žena. Dandanašnji upošteva ves svet ta sklep. Ponekod sicer slavijo samo materinski dan (n. pr. ZDA in Kanada — drugo nedeljo v maju), a povsod morajo iz leta v leto priznavati več pravic ženam v družbenem življenju. Nam ne gre, da bi tega dne morali popuščati pred zahtevami žena — mi jim tega dne posvečamo samo še večjo pozornost kakor med letom in znova obljubljamo, da ne bomo zapostavljali njihove enakopravnosti, da jih bomo spet in znova upoštevali v proizvodnji, v samoupravnih organih v družbeno-političnih organizacijah in povsod — kjer smo ljudje. Minili so časi, ko smo ob misli na Druga delovna mesta v predelovalnih obratih so sicer nekoliko lažja, a kljub temu terjajo precejšen napor, predvsem pa natančnost, ki jo imajo žene čestokrat več kakor možje. Tudi sede je mogoče opraviti delo, a zato so potrebni tembolj spretni in natančni gibi s prsti, pa natančno opazovanje — vsekakor dostikrat bolj utrudljivo kakor najtežje fizično delo. ženo pomislili samo na kuhalnico, likalnik in metlo! Kaj takega je danes vse manj. Žene srečujemo povsod — v vseh poklicih. In ob tem, ko priznavamo ženam vso enakopravnost, moramo poudariti, da imajo tudi moški v domačem gospodarstvu enakovreden položaj, in če žene ni sram, da vihti kramp, prevaža samokolnico upravlja stroj, vozilo, analizira sestavine v laboratoriju, prevzema odgovorna mesta v administraciji — in upravljanju, potem se tudi moški ne bi smeli sramovati, če bi jih videli kdaj s kuhalnico, likalnikom ali metlo, kajti tudi tu moramo izraziti vso enakopravnost in enakšno požrtvovalnost, če hočemo veljati za napredne, socialistične občane, proizvajavce in upravljavce. (Nad; Tovariš SOTOŠEK, ki je 1. aprila letos proslavil petintrideset nico dela v naši topilnici, se je s tovariši zbral k prisrčnemu menku o zgodovini topilnice, ki je v veliki meri tudi del njegove zg* dovine Sklepi in program ZKJ Cinkarn (Nadaljevanje s 1. strani) 4. Osnovne organizacije v EE morajo zaradi boljšega poznavanja situacije v podjetju posvetiti vso pozornost: — notranjim odnosom in vzdušju v kolektivu, — delavskemu samoupravlja- — organizaciji dela in delovni disciplini, — perspektivnemu razvoju podjetja, — vsak mesec sproti spremljati ekonomiko poslovanja svoje ekonomske enote. DELO TOVARNIŠKEGA TEJA ZK: KOMI- — 1. Delo komiteja naj se kaže v budnem spremljanju in analiziranju dela osnovnih organizacij. Komite se mora zanimati in spremljati, kakšen je odnos komunistov do partijskega dela; pomagati osnovnim organizacijam pri usmerjanju dela za boljšo politično vlogo in idejno aktivnost svojega članstva. 2. Politični sklepi komiteja so obvezni za vse komuniste. 3. Komite naj ima stik z osnovnimi organizacijami samo preko sekretarjev OO ZK. V pomoč delu OO ZK pa naj komite za posamezna vprašanja zadolžuje svoje člane. 4. Sestanki sej komiteja morajo biti dobro pripravljeni, naj ne bodo dolgi; seje naj pripravljajo vsi člani komiteja na podlagi predhodnih analiz strokovnih služb ali za to določenih aktivov komunistov. 5. Člani komiteja morajo na sejah jasno povedati svoje mišljenje; zaradi tega jih je potrebno takoj v začetku mandatne dobe usposobiti za samostojno delo. 6. Za intenzivnejše delo po določenih strokovnih vprašanjih ali intenzivnejšim delom na določenem problemu, naj se ustanovijo aktivi komunistov (n. pr. mladih komunistov — upravljalcev). IDEOLOŠKO DELO KOMUNISTOV: 1. Osnovne organizacije morajo pristopiti k trajni akciji za rast idejno-političnega nivoja članstva in to; — s programom študija idejnopolitičnih vprašanj, dokumentov ZK in napotkov vodstva ZKJ ter konkretnih nalog na področju svojih ekonomskih enot; z minimalnim planom individualnega študija posameznega člana (osnovati občasne študijske grupe za vsako posamezno organizacijo); — z ugotavljanjem in preverjanjem idejno-politične ravni članov, pri čemer se naj poslužujejo oblik kot so; testi pri preverjanju osnovnih dokumentov, oziroma z zahtevkom po podajanju preštudirane snovi v študijski grupi za primer postavljanja stališč do trenutnih aktualnih problemov; — s potrebnimi ukrepi proti vsakemu članu ZK, ki zanemarja svojo osnovno dolžnost lastnega idejnega izpopolnjevanja kot to določa statut ZKJ; — še nadalje upoštevati in zaostriti osnovno načelo, da je vsak novosprejeti član seznanjen s Statutom in Programom ZKJ, za kar naj napravi Tovarniški komite interni seminar za člane kot tudi za kandidate za sprejem v članstvo Zveze komunistov Jugoslavije. 2. Izkazalo se je, da mnoge akcije niso uspele v popolnosti vsled premajhne informiranosti članov v smislu doseganja enotnosti stališč do smotra predvidene akcije. Zato je predvideti krajši informativni sestanek pred vsako večjo akcijo in to za vse člane ZK| kolektivu. Omenjeni informati' sestanki naj bi bili predvideni * di v primerih temeljitejše razji nitve glede aktualnih dogodk' v komuni, republikah in zun dogodkih. Pri tem ne gre za g®1 informiranost pač pa za obrazi žitev vzrokov in posledic v si slu doseganja enotnih stališč d1 dogodkov in problemov. 3. V smislu splošnega izobr; vanja je še naprej predvidevl predavanja o določeni problei tiki za vse člane kolektiva, v dar v tem smislu, da se naj teži če izobraževanja prenese na i' braževanje v študijskih grup; . Ideološka komisija bo nudila 0® ZK vso pomoč v smislu izobraŽ® vanja v študijskih grupah. 4. V sklopu Centra za izobraž® vanje in Delavske univerze je vesti seminar o osnovah ekonomi' ke za člane UO IN DS. Nadalje je izvesti kratek sem'' nar za člane komiteja in sekre* tarje osnovnih organizacij o tel niki vodenja sestankov in tra) nejšega vodenja grup s potrebni mi organizacijskimi prijemi. KADROVSKO DELO: 1. Kadrovska politika mora P®' stati temelj za notranjo rast nas organizacije. 2. Sprejemanje novih članov n sme biti le naša občasna nalog* temveč stalna skrb. Kriteriji sprejem naj bodo taki, da bom* v naše vrste dobili mlad, spos®-ben in družbeno aktiven kadet’ Zlasti moramo posvetiti vso P®! zornost strokovnemu kadru, opravlja odgovorne dolžnosti proizvodnji in drugih službah. 3. Tovarniški komite naj nad: ljuje začeto delo kadrovske kom sije pri kadrovanju za vse funt' cije v družbeno-političnih orgam' zacijah. (Nadaljevanje na 5. shJ Del kc 9♦♦♦♦♦♦♦♦4♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦' Kako preprečiti izgube, raztros in nepotrebne odpadke Namesto uvoda: Boj izgubam, raztrosu in nepotrebnim odpadkom. Izgube, raztros in nepotrebni odpadki (izmečki) povzročajo neprecenljive škode. Pri tem ni samo vprašanje denarja, čeprav je mogoče ta faktor najvažnejši, pač pa nastopijo težave v nadomeščanju izgubljenega ali raztresenega materiala, orodja in opreme. Čas je kratek in material ter oprema sta draga. Orodja in raznih delov ni vedno v takšnih količinah, katere išče vedno večja proizvodnja. Delovni prostor je omejen. Vaša je naloga, da stalno kontrolirate, da ne pride do nepotrebnih odpadkov, raztrosa in izgub vseh vrst. Od preddelavca, nadzornika oz-mojstra, obratovodij in ostalega nadzornega osebja, več kakor od kogarkoli zavisi, koliko pozornosti bodo delavci posvetili preprečevanju nepotrebnih od padkov, raztrosu materiala in opreme, prekomerni obrabi raznih delov in okvar opreme. Kontrolirajte vsako mogočo postavko v odnosu na raztros, na nepotrebne odpadke in mogoče izgubev vašem oddelku oziroma obratu. Razvijajte najbolj praktične metode kontrole, ki bi zmanjšale izgube, raztros in nepotrebne odpadke in dovedite jih na najnižjo stopnjo. Ta priročnik vam bo pomagal, kje in kako se ti pojavljajo. Prenesite njegove nasvete v vaše delo. PRVI DEL RAZLIČNE VRSTE IZGUB IN NJIH VZROK I. IZGUBE DELOVNE SILE Dobre in kvalificirane delovne sile ni nikdar dovolj in to dejstvo zahteva, da na najučinkovitejši način uporabimo znanje, spretnost in inteligenco vsakega posameznega delavca. Izguba delovne silo ima lahko nedogledno škodo. Zato kontrolirajte učinkovito uporabo delovne sile po sledečih točkah: Kontrolni list: 1. Postavljanje delavca na delo, katerega on ne more obvladati brez težjega napora. 2. Brez potrebne kvalifikacije in sposobnosti potrebne za gotovo delo. 3. Postavljanje delavca z iniciativo na monotono delo, ki se stalno ponavlja. 4. Dodelitev k delu dva delavca, ki se skladata in ne moreta delati skupaj učinkovito. 5. Postavljanje delavcev na nevarna dela, ne da bi jih predhodno ustrezno podučili o zaščitnih merah. 6. Uporaba metode dela, ki zahteva neugoden položaj telesa, pi-emočno nategovanje rok in telesa, kakor tudi nepotrebno dviganje bremen. 7. Prepust pazljivega kontroliranja, če delavec temeljito razume vaše instrukcije, kakor tud;, če je sposoben, da jih izvrši. 8. Dovoljenje delavčevih navad, pri katerih obe roki nista popolnoma koristno uoporabljeni. 9. Neugodna lokacija delovnega mesta. 10. Neugodna razmestitev orodja, materiala in drugih potrebščin, 11. Proti vi j en j e delavca vsled uporabe nepravilnega orodja. 12. Vključevanje odvisnih m nepotrebnih kretenj v neko delovno eperaoijo. 13. Neugoden redosled operacij pri izvrševanju nekega dela. 14. Dovoljevanje, da se transportno sredstvo ali celo roke delavca vračajo prazni, ko bi lahko prenesli nekaj v obe smeri. 15. Nepotrebno vračanje ali menjavanje smeri pri izvrševanju nekega dela, kar bi se lahko preprečilo. 16. Nekoristno uporabljanje stimulativne plače, ki ne uspeva, da poveča napore delavca. 17. Nesorazmerne nagrade za posebne napore. 18. Pomanjkanje interesa delavca za delo zaradi slabega nadzora. 19. Dovoljevanje, da ostanejo pritožbe neraziskane. 20. Opuščanje jasnega odrejanja, kaj se pričakuje kot proizvodni učinek vsakega danega dela. 21. Zanemarjanje točne obrazložitve vsakemu delavcu posebej, da bi razumel svojo osebno **' dolžitev pri doseganju proizvod' nje oddelka. 22. Neenakomerna razdelite'1 delovne naloge med delavce. 23. Pristranost pri razdelitvi n®‘ loge tako, da občuti delavec, je obremenjen s preveč težkim d1 lom, ki mu pripada, ali z večji' številom nalog, ki izvajajo neg« dovanje. 24. Zanemarjanje, da bi se PM delavcu razvil občutek ponosa P® izvrševanju naloge oddelka K® celote. 25. Zanemarjanje skrbi o 1$, menjavi sposobnih delavcev 0 časa do časa. 26. Premočno »izigravanje *n fa« in pomanjkanje inteligentni ga upravljanja. ' 1 27. Neizpolnjevanje obljub, bi se lahko izpolnile. : 28. Zanemarjanje, da bi od n® vih delavcev dobili čimprej J mogoče polno proizvodnjo, K* se uporablja nepazljiva in bre brižna metoda uvajanja v delo- 29. Pomanjkanje zanimanja napredovanje delavca in za W gov položaj. 30. Opuščanje, fia nekoga P° hvalimo, ko je ta pohvala zaslu' na. (Nadaljevanje prihodnjič) MNOGOSTRANOST IN POGLOBLJENOST ZK mati' leni tf razja5' godKO* manj®1 za gol® brazi^-v sffli' lišč ^ >bražf id e val' blera? i, vc«-j teži1' la i2ff rupat1, i!a O® ib raž«" braže" je if* nonii' (Nadaljevanje s 1. strani) j*Hj, ki jih morejo reševati in se * njimi ukvarjati sindikalne orga-Jizacije in je tako govoril o učvr-•nju sindikalne organizacije, da kos vsem nalogam, našteval je lovne uspehe podjetja, ki so _ scejšnji, a narekujejo še večjo Hjzadevnost in predvsem večje plansko uveljavljanje decentrali-panih oblik upravljanja, pri če-®Cr bodo lahko v veliko pomoč razni strokovni odbori. , Posebej sc je še dotaknil vpra-Sanja zavzetosti vsakega posameznika za napredek podjetja, to je J* vsako najmanjšo misel, ki lahno koristi razvoju in izboljševanju delovnih pogojev kakor tudi 'ožji proizvodnji. Kritiziral pa je fjstvo, da so v podjetju še ved-k zanemarjeni problemi izkoriš- čanja časovnega fonda, v kar lahko poleg nepravilne organizacije dela, ko ljudje na delovnih mestih ne dajejo toliko cd sebe, kolikor bi lahko, štejemo še zamujanje in neopravičljivo izsiljevanje bolniškega staleža. V tej zvezi je navezal misel na HTV probleme, kjer je ugotovil; da so ti problemi sicer očitni, vendar še vedno niso dosledno in dovolj strogo obravnavani, kar pomeni nepotrebne nezgode, ki so znova samo v škodo vsej skupnosti. Ob vsej tej številni problematiki je postalo jasno, da vsega tega posamezni člani sindikalne organizacije ne morejo uspešno reševati, če nimajo dovolj izobrazbe in bo prihodnje nujno potrebno, da izobraževanju posvetimo posebno pozornost. V to vključujemo tudi sestavljanje statuta pod- semi' sekrC" 3 teh' traj* rebni' -a P»' t naše ov n« alogai iji & bom« ;posO" iadef’ o po; u, 10 sti f nhad> kom>' iunk' -gan>' 5. stri Plovno predsedstvo na zadnjen. občnem zboru sindikalne organi-leije O Z3' zvod' elite'1 "elegati in gostje na občnem zbiru sindikalne organizacije poslu-*Ujo govor tovariša Viktorja Skaleta. V prvi vrsti z leve proti des-:1:v Franc Tovornik, srlavr>» dmoMor ing. Drago Ceh, tajnik ObSS .ozko Plahutnik, predsednik OSS Vlado Črešnik in tajnik IO SPC Stefan Veselko vi na' *c eia m’ de-ečjf se Pf, ja p0 , k«- j & n vne' b, * d n "»grama ZKJ. ZK ne more v jr piše, * ^ojih vrstah dovoliti nobenih ele-v. Veš 1 ^ntov koalicije s pojmovanji, ki a ^orn m ** *uja marksizmu in smeri naše-dinarjO’ & socialističnega razvoja, car po P *• Idejno politični in moralni r pa Iellj "Sled ZK pri delovnih ljudeh je W nas neprecenljiva moč in dra-z sem f P*®na vrednost. Zato ne smemo mike sfl jjjroliti, da bi se za tem ugledom ibrav ffljl Rivali in da bi ga kvarili kakrš-ihko vidjf Joli nedemokratični in nesocia-'are borf j|jčni postopki posameznikov, ki /izgubili poglavitne lastnosti ko-a pohii Zla ljudi s takšnimi de- , vsj gi ^nacijami ni prostora v Zvezi Usek) iha.« veš, Tort je pa i pa dant z, i, veš, kte — * sem gW eš tam < nam bi 1,25 dii miang•* tulk ur« r ju, pa I1 •hunistov. 3. Kazni naj imajo za člane ZK '*8ojni namen. Liane je sproti ®®°*arjati na njihove napake in Trosti. Komuniste, ki niso do-ojstet, *] hsli zahtevam in delu ZK z moč-* dokazovanja in prepričevanja pval š1 bo spl tjeb š veš /« mam k' k' boriti se za socialistična načela, naj osnovne organizacije črtajo iz svojega članstva. Člane, ki obiskujejo razne šole, seminarje itd. se ne opravičuje pri izostankih na sestankih v osnovni organizaciji. DELO V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH: 1. Komunisti v družbeno-poli-tičnih organizacijah in društvih se morajo nenehno izgrajevati v v raznih seminarjih v cilju vedno boljšega poznavanja problematike organizacije, v kateri delajo. 2. Vztrajno in nenehno morajo razvijati zavest članov organizacije ali društva. Razlagati in boriti se morajo za izvajanje politike načel Zveze komunistov. 3. Razvijati morajo aktivnost in iniciativnost članov organizacije ali društva v vseh oblikah socialistične demokracije. 4. Aktivno se morajo boriti proti vsem dejanjem in nazorom, ki so tuja komunizmu. 5. Boriti se morajo za utrjevanje organizacije ali društva, da se le-ta utrdi in bo sposobna izvajati naloge, katere se pred njo postavljajo. 6. Obveščati morajo svoj kolektiv o nalogah, dogajanju in perspektivi podjetja in mobilizirati ga za dosledno izvajanje vseh sprejetih nalog in obveznosti podjetja. 7. Stremeti morajo za dosledno izvajanje sprejetih nalog v skrbi za delovnega človeka. 8. Poglabljati morajo stike z vsemi družbeno-političnimi faktorji v podjetju. 9. Nadalje morajo skrbeti za decentralizacijo družbenega upravljanja v novih, za kolektiv naj- bolj primernih oblikah. 10. Stremeti in boriti se morajo za večanje vloge proizvajalca pri sprejemanju nalog in obveznosti v svojem kolektivu. DELO KOMUNISTA NA DELOVNEM MESTU: Vsak komunist se mora na svojem delovnem mestu za boljše ekonomsko poslovanje svoje enote in preko nje za boljše poslovanje celotnega podjetja. Boljšo ekonomičnost poslovanja moremo doseči: — da se borimo dnevno za izvrševanje planskih nalog in na ta način zasiguramo izvršitev mesečne in letne proizvodnje; — odločno se moramo boriti proti raznim zastojem, ki nastajajo zaradi malomarnega odnosa do mehanizacije ali nepravočasnega remonta, odnosno nepravočasne nabave rezervnih delov in reprodukcijskega materiala; — dnevno se moramo boriti proti razsipavanju materiala in čuvati moramo vsak kg surovine ali gotovega produkta; — dnevno se moramo boriti za hitro nakladanje in razkladanje vagonov, da nam ne nastajajo nepotrebne ležarine, ki včasih presegajo deset milijonske zneske. Prav tako se moramo boriti za hitro odpremo naših polproizvodov in hitro poravnavo računov; Ker za ekonomsko enoto organske kemije še ni izdelan razvojni program, je istega potrebno v letošnjem letu izdelati in imeti pri tem v vidu ekonomičnost take proizvodnje. — Boriti se moramo za čimprejšnjo izvedbo predvidenih rekonstrukcij v metalurških obratih, kajti proizvodnja cinka je skozi in skozi pri sedanjih pogojih nerentabilna. Prav tako se moramo boriti za novogradnje in re- konstrukcije pri obratu anorganske kemije; — pri vseh teh rekonstrukcijah moramo imeti pred očmi dejstvo, da je delo v nekaterih naših obratih fizično izredno težko in izčrp-Ijivo ter je v vseh obratih potrebno do maksimuma zamenjati fizično delo z ustrezno mehanizacijo. — velike napore moramo vložiti v nadaljnje povečanje produktivnosti dela z uvedbo nove, in boljšim izkoriščanjem postoječe mehanizacije, šolanjem vse večjega števila tehničnega kadra in postopnim uvajanjem avtomatiza- cije in elektronike v naše proizvodne procese. Nenehno moramo izpopolnjevati organizacijo proizvodnje in ostalih služb v podjetju. Izobraževati moramo kadre na vseh nivojih preko rednih šol, seminarjev, predavanj, izobraževanja na delovnem mestu itd. Predvsem je treba izobraževati mlad in sposoben kader. — V naši komercialni politiki mora še več, kakor doslej, polagati pozornosti našemu izvozu, kajti le na ta način si bomo osi-gurali plasman za vse naše proizvode ter osigurali rentabilno poslovanje podjetja. Slika prikazuje mehanični kolovrat za katerega je dal pobudo raziskovalni laboratorij OOB, zamisel za izdelavo modela pa je dal tovariš Marjan Strnad, načrte je izdelal ing. Anton Jezernik. Kolovrat pa je izdelal strojni krožek LTC. Doslej smo navijali vzorce na navadnem lesenem kolovratu. Mehanični kolovrat služi za navijanje bombažnih vzorcev, ki jih dobiva laboratorij v velikih klopkah. Bombažne niti s klopke se navijajo v male vzorce na vrtilnem bobnu kelovrata. Bombažni vzorec mora tehtati 5 g, za kar je potrebno, da se boben zavrti 90- do 95-krat. Tako normiran vzorec je pripravljen za poskusno barvanje. Na vrtilnem bobnu lahko hkrati navijemo 14 vzorcev po 5 g. Tako navite vzorce potem barvajo v laboratoriju organskih barvil pa n ve« la je iberšil šlucal, da lo ilačat * Gospodarski sistem (6) 1. Delitev čistega dohodka odbitku prispevka od do-a in morebitnega prispevka ^ izrednega dohodka ostane gozdarski organizaciji čisti doho-Pc. Na podlagi svojega pravilni-** o delitvi čistega dohodka razpredi gospodarska organizacija jj*ti dohodek na sredstva za oseb-J6 dohodke in sredstva za skla-Komuna je pri delitvi čistega Ika udeležena le na delu tila čistega dohodka, ki ga gozdarska organizacija nameni za klovni Sklad in sklad skupne iz Altr Porabe dov poudariti pa je treba, da mora-ijega. v h prj razdelitvi čistega dohodka t k nO" Priti do izraza programi nadalj-I p robi j)jega razvoja gospodarskih orga-i tovcf nizacij, kajti le-ti naj bodo la.« j JZlerjevalci razdelitve na del, ki al jjaj ^ namenjen skladom gospo-Td , Jurske organizacije in preko njih • ^ iur z^*rieni reprodukciji in družbe-'e v Su standardu kolektiva. 0jPkPri vsem tem pa je tudi misliti 3\ pravilno organizacijo obračuni v ania uspeha po ekonomskih r^tah, kajti le kvalitetni obra-% po teh enotah daje osnovo za [ktVilno porazdelitev čistega do-j ,i°dka na osebne dohodke in ’ *^3de. ..Kompleksen način nagrajevanj ^ se je v naših gospodarskih Li Ionizacijah zelo uveljavil ter č^azuje, da je le preko njega L°žno pravilno nagrajevati de-kolektive. I Cisti dohodek se torej v skladu j. Pravilnikom o njegovi razde-,,_yi razdeli na osebne dohodke in *ltlade. organizacija določa višino osebnih dohodkov in višino skladov. V tem je ravno vsebina dela delavskega samoupravljanja. Na osebne dohodke plačajo gospodarske organizacije razne prispevke. Ti prispevki so izraženi v procentih na bruto osebne dohodke ali pa na neto osebne dohodke in so naslednji: spevka vplača v šolski sklad občine. Rezervni sklad Ko smo zagotovili osebne dohodke, nastane obveznost formiranja rezervnih skladov, in sicer rezervnega sklada gospodarske organizacije in rezervnih skladov teritorialnih enot. Vsaka gospo- m ah bi tulk, tuki >oma * id .. A , sliši v ipb' zato lelo.“ e ima(\ o se Prispevki od osebnih dohodkov Procent od bruto osebnih dohodkov Procent od neto osebnih dohodkov 1. Proračunski prispevek 2. Prispevek za socialno zavarov 15 23,81 anje 22 34,92 3. Stanovanjski prispevek 4. Prispevek za socialno zavarova 4 6,35 nje po splošni dopolnilni stopnji 5. Prispevek prometnim gospodar 2 3,17 skim organizacijam 1 1,58 P | r re<-" nonM, pa še\ Dopolnilni proračunski prispevek Poleg proračunskega prispevka imajo občinski ljudski odbori pravico, da predpišejo še dopolnilni danska organizacija mora vsako leto vložiti v svoj rezervni sklad sredstva v višini 2% od obratnih sredstev. Obveznost vplačevanja v rezervni sklad gospodarske organizacije obstoja vse dotlej, do- pnoračunski prispevek. Ta smekler višina rezervnega sklada ne I !>',£■» VI Doir-oNLI oq. Vj ri ka R*{ o je ^ ni lab** Poill v Osebni dohodki v.° SJ J-2 čistega dohodka ‘n , ^gotoviio osebni dolu a da*"! irado TJ' se najprej j--wOvijo osebni dohodki delav-in uslužbencev v podjetju, [jjgani delayskega samoupravlja-določijo že v svojem pravi 1-l*u o delitvi čistega dohodka, jphkšen del čistega dohodka bo penjen za osebne dohodke. Vi-torej, da sama gospodarska znašati največ 15% proračunskega prispevka. Ce občina določi, da znaša dopolnilni proračunski prispevek 15% proračunskega prispevka, je obvezana, da vsa sredstva nad 10% proračunskega pri- doseže 10% obratnih sredstev podjetja. Rezervni sklad gospodarske organizacije služi za premostitev raznih nepredvidenih primerov in omogoča gospodarski organizaciji določeno stabilnost. Rezervni sklad teritorialnih enot se formira tako, da se izloči 3% od čistega dohodka po odbitku osebnih dohodkov in rezervnega sklada podjetja v rezervni sklad občine in republike. Občinski LO sme procent v višini 3% povečati na 5%. Rezervni sklad občine in republike ima v glavnem isto funkcijo kot rezervni sklad gospodarske organizacije in omogoča večjo gospodarsko stabilnost občini in republiki. Poslovni sklad Ko se od čistega dohodka odštejejo osebni dohodki in rezervni skladi, se preostanek čistega dohodka razdeli na poslovni sklad in sklad skupne uporabe. Poslovni sklad je sestavljen iz sklada osnovnih in sklada obratnih sredstev. Sklad je enoten in se uporablja tako za povečanje osnovnih kot za povečanje obratnih sredstev. Delitev na sklade je docela prepuščena gospodarskim organizacijam. Gospodarske organizacije same po potrebi formirajo tiste vrste skladov, ki so potrebni za razvoj in poslovanje gospodarske organizacije. Sklad skupne porabe Sklad skupne porabe lahko upo- rablja gospodarska organizacija za izgradnjo stanovanjskih hiš, dečjih domov, za vzdrževanje teh zgradb, za štipendije, za kulturno razvedrilo delavcev in za druge potrebe. Gospodarske organizacije marajo plačati tudi prispevek v družbene investicijske sklade od vseh sredstev, ki jih namenijo za svoj poslovni sklad in sklad skupne uporabe. Ta prispevek v letu 1962 znaša 20%. Celotni znesek se deli tako, da 10% dobi občina, 10% pa republika. Tako smo razdelili celotni dohodek naše gospodarske organizacije. Zaradi določnejšega pregleda udeležencev pri posameznih elementih delitve si oglejmo še prikaz uporabnikov delitve celotnega dohodka za primer našega podjetja: Ce združimo posamezne uporabnike dobimo naslednji prikaz deležev celotnega dohodka: Uporabniki Delež reprodukcija 68,2 združenja 0,2 soc. zavarovanje 3,4 federacija 11,4 republ., okraj in občina 2,6 podjetje 14,2 Skupaj 100 15. april J MLADINKE IN MLADINCI! 5. api V prejšnjih številkah Cinkar-narja ste brali o nedejavnosti mladine v Cinkarni. Vsem je jasno, da tako dalje ne gre več. Mislim pa, da ni odveč če poudarim, da za stanje, kakršno je, ni krivda na sedanjem TK, temveč je to dediščina nedejavnosti dosedanjih TK. Sedanji TK ZMS se trudi, da bi popravil to nevzdržno stanje nezainteresiranosti mladine. Zadnjič ste brali, kakšnih načinov »intervencije« se je TK ZMS poslužil, da bi spravil sedanje stanje z mrtve točke, a vse brez uspeha. Kaj sedaj? Kaj je naša mladina res pozabila na prednike - mladince, ki so se z ramo ob rami z odraslimi borili v hostah in mnogo je bilo takih, ki so tam ostali za vedno. Kaj smo res pozabili, da so bili ravno mladinci tisti, ki so pomagali graditi porušeno domovino? Mislim, da to ni res in da bi se s pravilno organizacijo dalo sedanje stanje popolnoma spremeniti. To svojo trditev podpiram Z naslednjim dejstvom: Iz občinskega komiteja smo dobili nekoliko pred drugo uro obvestilo, da mora naslednjega dne deset mladincev iz Cinkarne na delovno akcijo. Čistili naj bi sneg po mestnih ulicah. Bila sem prepričana, da bo moral na delovno akcijo celoten TK ZMS, da izpolnimo nalogo občinskega komiteja. Na moje veliko presenečenje pa se je vsa stvar drugače obrnila. V prav kratkem času sem imela ne le deset, temveč štirinajst mladincev, ki so obljubili, da pridejo na delovno akcijo. Od tega je bilo deset mladincev iz mehanične delavnice. Pri tej akciji je pokazal veliko razumevanje za delo mladine tov. Lužar. Mislim, da bi bilo potrebno, da bi ga tudi ostali obrato-vodje posnemal. Razveseljivo je pa dejstvo, da sem ta dan v pogovoru z mladino ugotovila, da so pripravljeni sodelovati pri delovnih akcijah. Mladinke in mladinci! Zavedajte se, da so prav delovne akcije tista oblika dejavnosti mladinske organizacije, ki mladino združuje, ji gradi in dviga njen socialistični polet. Zato vas pozivam, da se udeležite delovnih akcij in to zveznih ali lokalnih še najbolj pa občasnih. Občinski komite ima letos nalogo, da pošlje dvakrat več mladine v brigade kot lani. Levji delež je tu seveda na srednješolski mladini. Vsa večja podjetja pa imajo nalogo, da pošljejo na akcijo deset mladincev. Nas je okrog 300! Prepričana sem, da je med vami mnogo takih, ki si želijo v brigado in to mnogo več kakor de- Ker gre na zvezno akcijo »lahko« le omejeno število mladincev, smo sklenili, da bo za vso ostalo mladino organizirana občasna akcija. To naj bi bila pomoč mladine pri gradnji samskega doma. Mladinke in mladinci! Upam, da med vami ni nikogar, ki ne bo sodeloval pri gradnji samskega doma. Zakaj zavedati se morate vrednosti te pridobitve za nas vse. Zima bo kmalu minila in že spomladi bomo verjetno začeli Z delovno akcijo. Mladinke in mladinci! Pomi- slite na dolžnost, ki jo imamo do tovarne in vse naše socialistične družbe. Dokažimo, da smo vredni zaupanja, ki nam ga družba daje in da smo dostojni namestniki naših herojskih SKOJ-evcev sedaj s tem, da se odzovemo pozivu TK pri gradnji samskega doma! Vse sile za dvig mladinske zavesti, ki naj se izrazi v skupnih naporih nas vseh pri gradnji samskega doma! Brigadirski pozdrav! Ho-ruk, ho-ruk, ho-ruk, tresk-bum-pa Cin-kar- nar-ji! Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Veliko Britanijo set. Zato smo sklenili, da bomo vse prijave analizirali in potem poslali na zvezno akcijo res mladince, ki to zaslužijo, tako da bi Cinkarna nanje res lahko bila ponosna. Zaradi razširitve blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Veliko Britaumjio, je Interexport iz Beograda organiziral poslovni dogovor zainteresiranih joigoslovanigkiih podjetij o sodelovanju na tern tržišču. Na en-i izmed zadnjih sej upravnega odbora je tudi Cinlkama sklenila, da pristopi k sodelovanju za- radi napredovanja im razširitve blagovne izmenjave z Veliko Britanijo. Člani upravnega odbora so istočasno imenovali tovariša Vilka Li-puša, direktorja (komeroialnega sektorja, za predstavnika našega kolektiva v odboru te skupnosti. Spoznajmo naše obrate Predelovalni obrati stavljeni iz treh različnih obratov, katerim je skupna predelava cinka v polizdelke oziroma gotove izdelke. Hrbtenica predelovalnih obratov je valjarna, katera oskrbuje s surovinami ostala dva obrata cinkografijo in oblikoval-nico cinkove pločevine. Noben od vseh treh obratov pa ne izdeluje samo po en izdelek, temveč pošljejo vsi trije obrati mesečno na inozemsko in domače tržišče najmanj štirinajst različnih izdelkov glede na potrebe trga. Med predelovalnimi obrati ima največjo proizvodnjo in največ zaposlenih obrat valjarna. ti, da nam bo dala še več in kvalitetnejših izdelkov. Po rekonstrukciji bomo imeli sodobno valjamo, ki bo sposobna izdelati cin-kovo pločevino v formatih in kvaliteti, ki je danes običajna v svetu. Kaj in kako delamo v valjarni? Glavne surovine, katere dobimo v valjarni so surovi cink in fini cink iz naše topilnice ter elektro-litni cink iz Šabca. Glavni izdelek valjarne pa je cinkcva pločevina. Pot cd surovega cinka do cinkove pločevine pa si bomo sedaj ogledali. Valjarna 2e kapitalisti, v času rajnke avstroogrske, so kmalu po zgraditvi topilnice v Celju spoznali, Surovi cink, ki ima okoli 98% cinka ima še do 2% Pb (svinca). Zato je treba surovi cink rafinirati ali očistiti in pretaliti. Rafi-nacijo opravimo v rafinacijski peči, ki je pravzaprav sestavljena iz dveh peči, povezanih med seboj tera sme biti samo 10° C višja ali nižja od predpisane. Rafinirani cink izliva livar iz umirjevalnega dela peči v kalupe na vrtljivi livni mizi. Glede na to, kakšna dimenzija pločevine se bo valjala, vliva ustrezno količino cinka v kalupe in s tem dobi debelejše ali tanjše bloke. Posne-malec blokov posname nečistoče — oksidi, žlindra itd. z bloka, tretji livar pa kalup takoj pokrije s pokrovom zaradi pravilnega hlajenja blokov. Kalupi se od spodaj hladijo z vodo. Samo bloki, vliti pri pravilni temperaturi cinka, vliti po predpisih v kalupe in pravilno hlajeni, bodo lahko dala dobro pločevino. Toda do te je še. dolga pot in še marsikateri pogoj mora biti izpolnjen, da dobimo iz bloka pločevino, ki bo prevzeta v skladišču. Ohlajeni bloki se odkrijejo, snamejo iz kalupov in naložijo na kup. Ta se odpelje ali odnese na tehtnico. Delo livarja je zelo odgovorno in težko. S slabim delom poveča delo valjačem, pa tudi njemu se maščuje, saj je napravil več izvržka in mora zato več izliti, da bo dovolj pločevine__ Stehtani bloki se še naprej hfa-dijo na temperaturo, ki je potrebna za valjanje. Če pa so se bloki že ohladili, se morajo pred valjanjem ponovno ogreti v ogrevni peči, kurjeni na plin ali električna tok. tine, zavisi od njegove strokovne usposobljenosti in fizične vzdržljivosti. Izvaljane tople platine se nato obrežejo in stehtajo. Platina mora imeti točno določeno težo, da se lahko na gotovi progi izvalja zahtevana dimenzija. Odrezki toplih Škarij in defektne platine se vračajo v rafinacijsko peč. Se tople platine se zlagajo v paket. V kolikor so se platine ohladile se morajo enako kot bloki zagreti v ogrevni peči. Paket ima približno 15 platin. Pločevina Večidel vsa pločevina valjarne ja šip skozi škarje na sliki. Zdaj pričakujejo v valjarni nove škarje, ki bodo še pospešile proizvodnjo in dokončno izdelovanje pločevine na zgledih iz Šlezije in od drugod, da je premalo, zaslužka s surovim cinkom. Ni trajalo dolgo, da so postavili prvo valjalno ogrodje za valjanje cinkove pločevine. To je bilo na začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja. Ker pa je bila kupčija dobra, so 1905. leta postavili dve valjalni ogrodji na parni pogon, ki še danes delata in ju imenujemo blok proga, ker valja bloke. In šele lansko leto smo začeli našo staro valjamo rekonstruira- s pretočnim kanalom. Kuri se z generatorskim plinom. Prvd del peči je talilna peč, drugi del pa umirjevalna peč, kjer se dokončno izvrši rafinacija s tem, da se specifično težji svinec zbira na dnu peči, nad njima pa je rafinirani cink. Kurjač pri peči mora stalno šaržirati v talilni del peči bloke surovega cinka in odrezke ter odpadke cinkove pločevine in to okoli 15 ton na izmeno. Najvažnejše pa je, da pazimo na temperaturo staljenega cinka, ka- Bloki se morajo najprej pred-valjati in to vsak blok zase. Iz enega bloka se izvalja ena ali dve plošči, ki jih imenujemo platine. Da se dobi platina iz bloka, mora ta preiti med valjema predvaljčne proge približno osemkrat. Z vsakim prehodom med valjem izgublja blok vedno bolj svojo obliko nizkega kvadra in dobiva obliko pločevine, je torej vsakokrat tanjši in bolj razpotegnjen. To dosežemo z zmanjšanjem odprtine med zgornjim in spodnjim valjem za kar skrbi drugi vaJjač. Prvi valjač pa kontrolira njegovo delo, potiska bloke med valja in jih prijema od tretjih valjačev, ki mu jih podajajo preko zgornjega valja. Kako bo prvi valjač izvedel vse te operacije, opazil vsako napako ali razpoko v platini in še mnogo drugih važnih pogojev za izvajanje dobre pla- Sedaj smo prišli že do najvažnejše zadnje faze predelave cin-kovih blokov. Valjanje platin na končno debelino in format se vrši v paketu ne pa posamezno na gotovi ali parni progi. Prvi valjač s svojimi sodelavci potisne paket med valja tolikokrat, da doseže zahtevano debelino cinkove pločevine. Paziti pa mora, da dobi tudi istočasno potrebno širino in dolžino pločevine. Odprtino med valjema počasi zmanjšuje s spuščanjem zgornjega valja. Ker mora biti vsa pločevina v paketu enakomerno debela, mora večkrat paket premenjati tako, da pridejo platine iz sredine na vrh in dno paketa. Te operacije zahtevajo od valjača veliko znanja in fizičnega napora, saj mora predvsem drugi valjač prenesti na svoji rami preko zgornjega valja v eni izmeni najmanj 50 ton teže, pred vsakim vtikom med valja pa vsakokrat do 100 kg. Če se že med valjanjem pokažejo na pločevini napake, se takšna platina odvrže in se vrača v rafinacijsko peč. Z malomarnim delom in neupoštevanjem tehnološkega postopka si px-vi valjač sam zmanjšuje osebni dohodek, posredno pa tudi celotni izmeni. Moramo pa pohvalita vse naše valjače, predvsem na prvi progi, da delajo vestno, pridno in kvalitetno. Izvaljana pločevina se na Škarjah še obreže na končno mero, kjer pa so važni milimetri. Največ pločevine se obreže na format 1000 mm X X 2000 mm. Nekateri kupci pa zahtevajo tudi manjše ali večje formate od našega standardnega formata. Odrezki se vračajo v rafinacijsko peč. Obrezano pločevino mora še prevzeti in pretehtati naša kontrola. Ta pa je zelo stroga. ne sme biti valovil ampak popolnoma gladka in ril 4jca na. Debelina se kompletira na sij tinke milimetra. Luske in vkljt? ki na pločevini so smrtni greh./ še bi lahko naštevali kaj vse kontrolor, predno prizna, da pločevina dobra za prodajo, p*e vsem v inozemstvo. Takšno p čevino šele prevzame skladišče jo odpremi kupcu. Naša pot skozi valjamo od s1 rovega cinka do pločevine je lri* j čana. Ostane nam še ogled ost^ izdelkov valjarne. Poleg pločevine so še najv^ nejši izdelki trakovi iz Ž0 h cink iz topilnice in elektroliti litij1*” cink. Zato se ta material preri jSfn lja posebej v električnih indUJjVai cijskih pečeh. Raztaljena zliti se izlije v iste kalupe kot rafi L"opuk rani cink. Nadaljnja pot biol (J^vien je delno ista kot za cinkove pl1 vJJJ?111 čevino, samo da se ne valjajo 1 V* g gotovi progi razen plošč za ofP bJk«noi Trakovi za čašice pa se še 1 iw0vi predvaljčni progi izvaljajo na P %-’ta trebne mere. Platine za in zlitine cinka z bakrom se u =— samezno hladne valjajo na poS< nem valjalnem ogrodju tako ■ Ivin novani mali elektroprogi. Škarjah se trakovi obrežejo -i a potrebne dimenzije in gredo J Vn. kontrolo in prevzem. Predno j platine za cinkografijo izvaljj|%(/' na mali elektroprogi, se predWPlf{, k no prebrusijo. O tem pa prih'* tekstti njiič. IV Povedati moram še, da v '•’< Jlj?. t trak 1 jarni izdelujemo še cinkove . tektorje za zaščito ladij pred i9%“ grizom morske vode, anode ‘ S**, - . Ski. spodinje, ki nimajo pralo® stroja itd. L nija Res je, da v valjarni ni Pr |9c2i“'' ker ga ne sme biti, da ni vel'3' ■=■--- -------- ■■— --------- u 'hneu galvansko prevleko raznih metov s cinkom, pralnice za tir*»a >an vročine kot v metalurških tih, a se vseeno lahko opečete,y G Jj j pa je zelo raznoliko delo, ki % v®taPi , 6Crk teva bistrega in iznajdljivega?. % lavca z veliko fizično vzdrži'ti vostjo poln delovni čas. , kVn (Se nadalje Huk„ "Sn »utm. ,s fiz aprili 1 .5- april 1963 CINKARNAH Andorra v SLG v Celju Od 1. do 3. V. NEMIRNA LETA, ameriški einemascope Od 4. do G. V. KARTAGINA V PLAMENIH, italijanski barvni einemascope Od 7. do 9. V. VSAK ME LAHKO UBIJE, francoski Od 10. do 13. V. SMESNO lice, jugoslovanski Od 14. do 16. V. HAMT ET, angleški MATINEJE: 21. IV. ZDRAVNIK IN MAZAČ, italijanski 28. IV. BOLJE JE RAZUMETI, jugoslovanski barvni 5. V. MAIGRET POSTAVLJA PAST, francoski 12. V. ZAKON PRERIJE, ameriški barvni valovil lndri (volodja Peer) in Barblin (Zora Hudalesova) v predstavi 1 'n a ''•carskega dramatika Maxa Frischa v SLG Celje »Andorra« — a na - »e v pjrjnejjh marveč v katere mkoli kraju na svetu ... l vklj* greh. a, da ijo, Pr' :šno pl ladiščej 10 od s e je kd id ostal« ■ najv^ z zli«*1 kom i n n innnnnn NOVOSTI IZ NAŠE KNJIŽNICE •an°va o. S. In dr. Russko — an-iJkrJSKij slovar, Moskva 1962. O ClI\t j!erer E.: Tehnika fizičeskoga eks-za i4mfimenta, Moskva 1962. oviTia imo x /sem k troji pre rafl 0-russkij politehničeskij kva 1962. in slovar, t * J. M.: Industrial Organic Nitro-Compounds, London 1961. Jv*han M. J.: Energosilovie para-J*etri neprerivnih zagotovičnih sta-..®v» Moskva 1963. -; a j‘opukov A. K. in dr.: Litje pod t bld* ijjjjleniem, Moskva 1962. :ovo F v?ann K-: Mass Spectrometry, New iliiio «C,5.k i962- " ■l3«.,, »i15 S.: Englesko-srpskohrvatski za O« , rječnik, Sarajevo 1959. e še « J^vič M.-J. Jernej: Hrvatskosrp-10 na P*CJ'.taIJanski rječnik, Zagreb 1963. . ur,\ i k,°PcdlJa lekslkografskog zavoda trak^ 2agrcb 1962. n se flt/Sotehnologičeskoc ispolzovanle TrfUva, Moskva 1962. 1'trotehničeskij sprovočnik (Tom (j/Moskva 1962. °gi. jjactlve Metallurgy of Copper, Ni- ižejo ia po® ako i* frodo cdno C. ."■ ———oj — — , i.i k 'I and Cobyalt, New-York 1961. Jjtengolc G. M.: Kurs differencial- v i intergralnogo lsčislenlja, rzvaicn; M°skva i962- predS r k F#: Ionit,» Moskva 1962* . A P. i. in dr.: Nemecko-russkij Kstiinij slovar, Moskva 1962. *,!*an P. E.: Teoretičeskie vesa čer-cevnih metallov i metalloiz- pri ovc pred node za pralfl l*3akse cevnih metallov 1 Moskva 1962. kadrovske službe, Zagreb (In!***® J.: Srbohrvatsko-slovcnski ^°var, Ljubljana 1955. Ia?.tkln 1. G.! Montaž, remont i vaazka metalurgičeskogo oborudo-. nlJa, Moskva 1961. li pl’a|l^i>e2'l,,aJa zaSi;ita ot korrozll, Moskva ii ve» * ih obd 1(n!rmaM c- H" Handbook of Orga-.Ao.ti> ‘Teh etaIllc Compounds, Toronto 1961. logr_G. _L.: The principles of Metal »čete, j ki A vega vad idalj^ / a W y*faphlc. Laboratory Practice, New-■ rk 1949. Rireev V. A.: Kratkij tizlčeskoj himll, Moskva 1962. V' A,: Kratkij kurs fizičeskoj Moskva 1962. 9aako v- M.: Ispitanja svobodno-snevijh generatorov gaza, Lcnin-Sfad 1961. Kotnik J.: Slovensko-francoski slovar, Ljubljana 1959. Mondolfo L. F. - O. Zmeskal: Engi-neering Metallurgy, New-York 1955. Mechanical Properiies of Engineering Ceramics, New-York 1961. Merrej A. - D. L. Uiljams: Sintezi or-ganičeskih soedinenij. Metallurgija redkozemelnih metallov, Moskva 1962. Nekrasov B. V.: Kurs obščej himli. Moskva 1962. Obyradovie J. — m. Cudina: Psihološke metode u praksi, Zagreb 1963. Obrabotka metallov davleniem, Moskva 1962. Organic Syntheses, New-York 1960. Popovič T.: Zbirka propisa o higijen-sko-tehničkoj zaščiti, i,—II. del. Beograd 1963. Panov D. J.: Scetnaja linejka, Moskva 1962. Pretnar J. — J. Kotnik: Francosko-slovenski slovar, Ljubljana 1960. Priročnik za ozobraževanje delavcev v gospodarstvu, Ljubljana 1962. Poljanec R. F. in dr.: Rusko-hrvatsko-srbski rječnik, Zagreb 1962. Putanec Valentin: Francusko-hrvat-skosrpski rječnik, Zagreb 1957. Rasčet i konstruirovanje oborudova-nija metallurgičeskih predprijatij, Sverdlovsk 1962. Rant Z.: Verdampfen in Theorie und Praxis. (Dresden 1959). Routh J. i.: Fundamentals of Inorga-nic and Biological Chemistry, London 1959. Rutenij i osmij, Moskva 1962. Sarmatov M. I. in dr.: Brikctirovanic torfa, Moskva 1962. Savremenc metode planiranja u proizvodnji preduzeča, I., II. del, Beograd 1962. Semenko N. A.: Vtaričnie energore-sursi i cnergotehnologičeskoe kom-binirovanie u metallurgii, Moskva 1962. Spravočnik mašinostroitelja, Tom 4. knjiga II. Moskva 1963. Standardizacija, Ljubljana 1963. Tarnovskij I. J. in dr.: Prodolnaja prokatka profilej peremennogo se-čenija, Moskva 1962. Uzance za blagovni promet. Ljubljana 1961. Valcumnaja metallurgija, Moskva 1962. Vigodskij M. J.: Spravočnik po ele- Novo delo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, ki so ga začeli uprizarjati v mesecu aprilu, je »Andorra«, igra švicarskega pisatelja Maxa Frischa. Za premiero dela je bilo leta 1961, ko je bilo prvič uprizorjeno, tolikšno zanimanje, da so bile v Zurichu kar tri premiere zapored. Odtlej igrajo »Andorro« že po vsem svetu, trenutno kar 80 gledališč hkrati (v Sloveniji troje poklicnih gledališč). Vsako delo lahko označimo z neko idejo, ki nam pojasni, za kaj pravzaprav gre v tem delu. In če lahko prav na kratko — to pa temeljito — odgovorimo, za kaj gre v nekem delu, potem je to vselej znamenje, da je delo dobro. Tudi za »Andoro« lahko na kratko povemo: gre za mladega fanta An-drija v namišljeni državici Ando-rri. O tem mladem fantu si ljudje iz različnih razlogov (iz strahopetnosti, dobačkaželjnosti, nesposobnosti itd.) napravijo podobo o Zidu. (Žid je v tem delu le simbol, oznaka za vse politično ali drugače preganjane). In ko Andorro zasede tuja vojaška država, spravijo Andorci Andrija na kol, da bi tako zaščitili svoje kože. Čeprav nas vse v tem delu spominja na. nedavno nemško okupacijo, vendar avtor Frich tega noče. Andorro je napisal za bodoče rodove, v svarilo, da se lahko vse to v vsakem času in po vsem svetu zgodi. Kaže nam prikrite značajske poteze v ljudeh, tiste lastnosti, ki tolikokrat pripomorejo, da se lahko zločin legalizirano razbohoti v vsej svoji nesmiselnosti. Celjsko Andorro je zrežiral Branko Gombač, scensko podobo ji je dal akad. slikar Avgust Lavrenčič, kostume je zasnovala Saša Kokolova, glasbo je napisal Lojze Lebič. V igri nastopa ves ansambel, pomnožen pa je še z mnogimi statisti. jž mentarnoj matematike, Moskva 1962. Volkenštejn V. S.: Sbornik zadač po obščemu kursu fiziki, Moskva 1962. Voprosi fiziki metallov i metallovede-nija, Kiev 1962. Uvedenie v neftehimiju, Leningrad 1962. REVIJE: Angewandte Chemie, 1962 št. 24, 1963 št. 1, 2, 3, 4. Arhitektura, urbanizem, 1962 št. 17. Avtomatika, 1962 št. 6. Basf, 1962 št. 4. Bilten dokumentacije, 1962 št. 11 (Ai Cj Di). Chemical Abstracts, 1962, Volume 56 št. 1—13, Volume 57 št. 1—7, 13. Chemical Engineering, 1962 št. 25, 26, 1963 št. 1, 2, 3. Chemical Engineering, 1962 št. 25, 26, 1963 št. 1, 2, 3. Chemiker — Zeitung, Chemische Apparatur, 1962 št. 24,. 1963 št. 1, 2, 3. Export Markt, 1963 št. 1. Gospodarske informacije, 1963 št. 40. International Potver Equipment News, 1963 št. 25. Iron Age Metaltvorking International, 1963 št. 1. Kemija u industriji, 1962 št. 12, 1963 št. 1. (Nadaljevanje na 8. strani) Tovarišica Eva je zdaj vesela in dosti bolj zadovoljna, kakor je bila nekoč v starih in omejenih prostorih. Pa saj tudi dosti laže ustreže v novih in okusno urejenih prostorih okrepčevalnice Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v letnem kinu ob 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Spored objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Občni zbor šahovske sekcije Meseca marca je bil občni zbor šahovske sekcije za obodobje od 1. januarja 1962 do 28. februarja 1963. Iz poročil, ki sta jih podala predsednika sekcije in tehnični vodja posnemamo tole: Delovanje sekcije je bilo v preteklem letu uspešno, čeravno ne tako bogato kot v prejšnjih letih, za kar so bili objektivni pa tudi subjektivni razlogi. K najiepšemu uspehu si štejejo šahisti delitev tretjega in četrtega mesta na republiškem prvenstvu v Portorožu. Naša sekcija je odigrala 18 tekem, v katerih smo 13 zmagali 3 izgubili in 2 igrali neodločeno. V teh tekmah so naši igralci osvojili 81 točk, izgubili pa 31 tačk oziroma uspeh v procentih 72,3%. Nadalje je bilo odigranih 13 brzo-turnirjev s povprečno udeležbo 6,7% igralcev. Največ tekem je odigral Dečko in sicer 17. Najbolj uspešen igralec pa je bil ing. Pipuš, ki je na stopil v 13 tekmah in dosegel 88,4% točk. Ing. Pipuš je zabeležil tudi največ zmag na brzotur-nirjih. Občni zbor je sklenil, da bo v prihodnje voli! odbor vsaki dve leti. Tako so v odboru ostali še vnaprej dosedanji člani, predsednik ing. Franjo Klinger, tehnični vodja Ježe Snajder, člani odbora: Franc Dečko, Ivan Zorko in ing. Slavko Vrhovec. Sprejet je bil delovni načrt, ki vsebuje deset točk, za katere-ra so se člani obvezali, da ga bodo lOO” 0 izvršili. Sklep občnega zbora je bil, da je treba dvigniti kvalitetni nivo naših članov, zaradi česar bodo morali v prihodnje vsi igralci pri tekmah pisati partije, ki jih bomo potem na skupnem študijskem sestanku analizirali. Ob koncu vabijo člani šahovske sekcije, da se prijavijo v naše vrste vsi člani kolektiva, ki jih zanima lepota šahovske igre! Brzoturnirji Izidi v zadnjem času odigranih štirih brzaturnirjev so takile: Na prvem brzoturnirju, katerega se je udeležilo šest igralcev, je zmagal ing. Pipuš s 4 točkami. Sledili so: Pcčivalšek, Snajder, Jovanovič, Dečko iin Šmidt. Na drugem brzoturnirju, ki se je igral dvokrožno, je zmagal Snajder s 7 točkami. Na ostala mesta so se zvrstili: Dečko, Poči- valšek, Jovanovič in Smeh. Na tretjem brzoturnirju, ki se je igra! na dan občnega zbora, je sodelovalo 8 igralcev. Prvo in drugo mesto sta si delila Dečko in Arh s 6 točkami. Razvrstitev ostalih udeležencev pa je: Poeivgj-šek, ing. Marjanovič, Persolja, Krašovec, Zorko in Smeh. Izid četrtega brzoturnirja: Prvo in drugo mesto delita Primožič (CSK) in Snajder, tretje in četrto ing. Marjanovič in Dečko, peti je Smeh. Redni mesečni brzoturhirji šahovske sekcije so vsak prvi torek v mesecu. Vabimo k udeležbi vse šahiste Cinkarne, ki se zanimajo za ta način tekmovanja. Poleg rednih brzertumdrjev so tudi izredni brzoturnirji kot je to razvidno iz zgoraj objavljenih rezultatov. Kino spored Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. aprila do 15. maja letos: KINO UNION: Od 13. do 17. IV. MED ČASOM IN VEČNOSTJO, zahodno nemški vistavision Cd 18. do 23. IV. RIO BRAVO, ameriški barvni vistavision Od 24. do 25. IV. V SENCI VESAL, ameriški barvni Od 26. do 29. IV. ŠIROKOGRUDNI LOPOVI, francoski Od 30. do 3. V. MOŽ Z ZLATIM KOLTOM, ameriški barvni einemascope Od 4. do 8. V. GUSARJI, ameriški barvni vistavision Od 9. do 11. V. SREČALA STA SE NA POTU, ruski KINO METROPOL: Od 13. do 16. IV. MOŽJE, jugoslovanski Od 17. do 20. IV. DRAGA, OSTANI Z MENOJ, nemški Od 21. do 25. IV. SABRINA, ameriški barvni vistavision Od 26. do 30. IV. PROTI JAMAIKI, francosko-španski barvni Od 1. do 5. V. SASA, jugoslovanski Od 6. do 8. V. POMANJKLJIVI ALIBI, češki Od 9. do 11. V. RACIJA NA DRAGE, francoski Od 12. do 15. V. GARSONIERA, italijanski LETNI KINO: maj KADROVSKE VESTI V marvu 1963 so: PRIŠLI V PODJETJE: Cernejšek Stanislav, Culibrk Milan, Jerič Jože, Milošič Vinko, Videc Ivan, VoAčina Anton, Anteševič Novak, Katalenič Andrija, Kramar Gabyrijel, Napotnik Anton, Pavič Milan, Kolar Albin, Ba-rtolič Blaž, Hrastnik Martin, Ilekovič Ivan, Kontrec Franjo, Nikolič Petar, Patafta Vlado, Pereč Tomo, Cevizo-vič Marko, Djekič Milenko, Gojkovič Slobodan, Madjar Borislav, Marijič Mato, Radovič Ljubislav, Škoflek Alojz, Bregar Pavel, Kosreševič Ljubomir, Gobec Anton, Drekonja Avgust, Vengust Stefan, Anolin Janez, Ferenčak Mirko, Vukosavljevič Milo-rad, Fideršek Anton, Jelen Ivo, Tan-kosič Staniša, Karlič Pero, Žagar Branko, Novak Edi. ODŠLI IZ PODJETJA: Lagundjija Ante, Marošan Stipe, Mršič Stipe, Du-ronič Radovan, Krasnič Nikola, Cosič Marjan, Tatič Borislav, Višekruna Vlado, Blaževič Mato, Vončina Anton, Vodišek Franc, Kramar Gabrijel, Cernejšek Stanislav, Perkovič Matija, LJžmah Ivan, Krajinovič Risto, Katalenič Andrija, Ramadani Rahim, Napotnik Anton, Kavčič Ivan, Ilekovič Ivan, Todovič Mirko, Djekič Milenko, Patafta Vlado, Madjar Borislav, Djekič Milenko, Radovič Ljubisav, Gojkovič Slobodan, Ovter Leopold, Plohl Jože, Laljek Ladislav, Otorepec Jurij, Sibanc Mihael, Kokanovič Velimir, Črešnar Jernej, Rašič Ivan, Čebular Franc, Jevševar Mihael, Kranjc Edi, Pungartnik Peter, Vutkovič Mihael, Grilec Edo, Kovač Stefan, Lipavec Martin, Crešnjar Anton, Ozu Franc, Štajner Cvetka, Zelič Franc, Solero Jože, Zisič ing. Mihajlo. ODŠLI V JLA: Kufner Viktor, Simič Milovan, Kranjc Stefan, Plankar Peter, Skolnik Tomaž, Novak Ivan, Ohnjec Stjepan, Romih Ivan, Kolarič Tomo, Mulej Martin, Povrženič Mijo, Robida Ivan. V POKOJ SO ODŠLI: Golež Franca Avgust, topilnica, invalidska upokojitev, Žnidar Ivana Henrik, kemija I., invalidska upokojitev, Bračko Ivana Ivan, skladišče, starostna upokojitev. POROČILI SO SE: Pajk Ladislav in Tacer Marica, Cigler Alojz. V aprilu 1963 praznujejo OBLETNICO ROJSTVA: Krajšek Martina Anton (19. — 58), Klopotan Ivana Djuro (15. — 56), Ca-ter Blaža Ivan (21. — 55), Eržen Antona Franc (2. — 55), Teršek Franca Franc (8. — 55), Vegelj Jožeta Janez (17. — 55), Filač Antona Karel (17. — 55), Šešerko Antona Ivan (26. — 54), Turnšek Ivana Anton (20. — 54), Jakoby Antona Rudolf (12. — 53), Brvar Gotharda Franc (11. — 53), Selič Antona Jožef (3. — 53), Spremo Gjorge ing. Vojislav (18. — 53), Špes Antona Ivan (9. — 51), Tratnik Avgusta Viktor (4. — 51), Vedlin Franca Jože (9. — 51), Spat Avgusta Vilko (17. — 51), Cevzar Franca Adolf (3. — 51), Jordan Ivana Stanislav (15. — 50), Mojstrovič Jožeta Fanika (18. — 49), Bajec Andrije Ivan (15. — 49), Bric-man Jakoba Franc (2. — 48), Naglip Andreja Ciril (14. — 48), Založnik Ivana Ivan (19. — 48), Leben Ferdinanda Anton (19. — 47), Malinovsky Edvarda Rudolf (9. — 47), Černič Janeza Janez (17. — 47), Hruševar Jožefa Jožef (15. — 44), Cater Blaža Karol (4. — 43), Čretnik Ivana Avgust (27. — 43), Jakob Matevža Rudolf (5. — 43), Tavčar Leopolda Ervin (26. — 43), Žele Ivana Pavel (26. — 43), Kranjc Maksa Rudolf (7. — 42), Krošl Franja Slavko (30. — 42), Mihevc Ivana Stanko (9. — 42), Novak Antona Stanko (22. — 42), Raspotnik Jakoba ing. Jakob (17. — 41). Gradič Franca Stane (5. — 40), Jančič Gašperja Stanko ((26. — 40), Marcivš Ivana Zvonko (18. — 39), Selič Franca Franc (2. — 39), Zorko Mihaela Jožefa (30. — 39), Bogičevič Milojca Mila (9. — 38), Brilej Franca Franc (2. — 38). Grabar Franca Franc (29. — 38), Šeško Jožefa Stanko (28. — 38), Zalar Matka ing. Bogdan (24. — 38). Belina Lovrenca Anton (27. — 37), Medved Janeza Stanko (6. — 36), Cater Jožeta Jože (9. — 35), Lazar Alojza Anton (22. — 35), Smonkar Leopolda Ivan (20. — 35), Sibanc Alojza Rudolf (21. — 35), Vujaklija Steva Milenko (28. — 35), Lešek Simona Karl (3. — 35). Brumec Franca Slavko (25. — 34), Hrovatič Mihaela Ivan (5. — 34), Mlinarič Jožeta Jože (14. — 34), Pustoslemšek Jožcla Branko (11. — 34), Rednak Franca Angela (8. —■ 34), Esih Jožeta Jurij (21. — 33), Kučiš Jožefa Stanislav (10. — 33), Vidovič Martina Martin (6. — 33), Zag-majster Terezije Ludvik (12. — 33), Malec Simona Franc (16. — 32), Novak Leopolda Stanko (8. — 32), Pan-gerl Martina Stanko (26. — 32), Plahuta Antona Jožef (22. — 32), Ramšak Jožeta Božidar (20. — 32), Verbič Jože (26. — 32), Cater Ivana Bernard (11. — 31), Lazar Ivana Alojz (28. — 31), Maurič Pavla Marko (27. — 31), Perger Mihaela Vinko (4. — 31), Zupanc Ivana Franc (14. — 31), Križnik Franca Stanko (30. — 31), Cakš Martina Anton (30. — 29), Cater Matije Mirko (6. — 29), Pulko Jožefa Franc (22. — 29), Smukovič Franca Rudi (10. — 29), Vidmar Jožeta Viktor (13. — 29), Zupanc Karla Slavka (2. — 29), Arčan Franca Ivica (28. — 29), Dobo-višek Emila Emil (20. — 28), DobroŠ Dragoljuba Dragutin (24. — 28), Jakulin Blaža Alojz (10. — 28), Krkalo Milana Ivan (17. — 28), Miljevič Vaskr-sija Milan (25. — 28), Mirnik Antona Stanislav (10. — 28), Ocvirk Franca Jožef (13. — 28), Pajk Antona Ladislav (10. —- 28), Pungaršek Vinka Stanko (19. — 28), Stojakovič Luke Rado (21. — 28), Bezgovšek Karla ing. Karl (15. — 28), Ljubič Ante Marko (4. — 27), Selič Antona Stanislav (17. — 27), Hribernik Maksa Anton (23. — 26), Maj-storovič Stipa Mile (23. — 26), Obrez Franca Janez (19. — 26), Pavlin Jožefa Anton (15. — 26), Plevnik Jakoba Jože (14. — 26), Strajher Blaža Stanko (25. — 26), Cerjak Alojza Jelka (17. — 26), Stakne Martina Stanislav (10. — 26), Korošec Jakoba Jakob (23. — 26), Otorepec Ivana Jurij (9. — 25), Blazina Stefana Stefan (5. — 25), Fegeš Ivana Ana (25. — 25), Kaker Martina Helena (17. — 25), Muškotevc Ivana Durdica (25. — 24), Ažman Jožeta ing. Kristina (2. — 24), Veselko Stefana Stefan (29. — 24), Zurej Mihaela Slavko (6. — 24), Šalej Franca Marija (29. — 23), Ščuka Viljema Alojzija (7. — 23), Drgajner Vinka Angela (3. — 22), Darda Gojka Mirko (7. — 21), Cernejšek Maksa Anton (2. — 20), Kosu Franca Franc (29. — 20), Viegele Edgara Hilda (21. — 20), Guček Janeza Jože (11. — 19), Knez Rudolf (14. — 19), Medved Alojza Vilijem (22. — 19), Ju-ričko Andreja Marta (9. — 19), Gobec Leopolda Ferdinand (16. — 18)), Pavlin Jožefa Ljudmila (16. — 17). ČESTITAMO! OBLETNICE DELA V CIN^RNI 5 LET: Bedič Stefana Evgen (15), Kokanovič Zivojina Velimir (7), Vogrinc Ivana Katarina (15), Matej Antona Jože (14), Mlinarič Franja Franjo (16), Podgoršek Franca Ludvik (21), Verdev Ivana Stanko (4), Arčan Franca Ivica (2). 10 LET: Filipič Jožeta Jože (2), Laj-ler Antona Jože (13). 15 LET: Kajič Ivana Anton (3), Lampret Jožeta Rudolf (1), Ljubič Franca Marija (16), Rancinger Martina Mirko (9), Rozman Franca Franc (16), Stip-lovšek Antona Nežika (9), Potočnik Franca Albina (6). 35 LET: Sotelšek Mihaela Jože (1). HVALA ZA SODELOVANJE! V primeru, da kakšni podatki niso popolni, prosimo prizadete, da pomote prijavijo v uredništvo glasila! Novosti iz naše knjižnice (Nadaljevanje s ?. strani) La metallurgia italiana, 1962 št. 6, 10, 11. Maschinenmarkt, 1963 št. 1. Metali Industry, 1963 št. 1—7. Metali Gesellschaft, 1963 št. 5, 6. Naša stvarnost, 1963 št. 1. Nova proizvodnja, 1962 št. 6. Ogneupari, 1962 št. 12. Pregled, 1962 št. 12, 1963 št. 1, 2, 3. Prikazi in študije (Zavod Lit Slovenije za statistiko), 1962 št. 12. Process Control and Automation, 1963 št. 2. Point’ Oil & Colour, 1963 št. 3351—3357. Produits Chimiques, 1962 št. 1502, 1304. Produktivnost, 1962 št. 12. Tehnički pregled, 1962 št. 6. Tehnika, 1963 št. 2. Zavodskaja laboratorija, 1963 št. 1, 2. 1963 št. 1, 2. Zaščita materiala, 1962 št. 12. Zeltschrift ftir Erzbergbau und Me-tellhuttenwesen, 1962 št. 19, 1963 št. 1, 2. Tehnika, 1963 št. 3. ČASNIKI: Chemische Rundschau, 1963 št. 1, 2, 3. Naši razgledi, 1963 št. 2, 3, 4. Vprašanja naših dni, 1963 št. 3, 4, 5. 4. jul, 1963 št. 31, 32. I. T. novine, 1963 št. 1. Rešitev križanke ________CG III Vodoravno: 1. tiger, 3. sr, 4. Ig, 6. Leo, 7. grk, 9. Senj, 10. AMZ, 11. usta, 12. an, 13. es, 15. RTV, 17. fes, 18. ona, 19. sa, 21. Ba, 22. Atos, 24. som, 27. Trst, 28. Ida, 29. ino, 30. lek, 31. av, 32. Br, 33. otava, 34. Haifa, 36. ko, 37. NL, 39. Don, 40. dan, 42. HIMO, 43. Ind, 44. eter, 45. ta, 46. Ca, 48. eta, 50. get, 51. ona, 52. ve, 54. LZ, 55. neon 57. las, 60. argo, 61. Ike, 62. gaj, 63. par, 64. re, 65. ar, 66. napor. Navpično: 1. Trojane, 2. Riga, 3. senta, 5. grm, 6. les, 8. KZ, 9. suiperfosfat, 14. stena, 16. vsa, 20. Lastovo, 21. Bosna, 23. tiri, 24. Silba, 25. oder, 26. mak, 34. honorar, 35. Andi, 36. komet, 38. lan, 39. DIT, 41. ND, 42. Hercegovina, 47. Atene, 49. ata, 53. oznojen, 54. logar, 56. erg, 57. kipar, 58. Ikar, 59. ser. KRIŽANKA KEMIČNI ELEMENTI v križanki je skritih 25 kemičnih elementov Vodoravno: 1. kem. el. — W, 2. kem. el. Pt, 14. italijansko mesto ob Tiberi, 16. pristanišče v Maroku, ki ga je pred leti prizadejal močan potres, 17. predlog, 18. krajša oblika osebnega zaimka, 19. izumrla žival, 21. sto kvadratnih metrov, 22. utežna enota, 23. tuje žensko ime, 25. mesto v Sibiriji, kjer je velik športno-letalski center, 27. ime našega politika HUMA, 28. kesanje, 30. Kartaginski junak, ki je s sloni prodiral preko Alp proti Rimu, 32. del tedna, 33 ia-vi-^ka denarna enota, 34. divja mačka, 37. sintetično vlakno, 38. zanos, 40. rdeči križ, 42. nekdanja kratica za otroški vrtec, 43. jadranski otok, 44. gredosovina, 45. vek, 47. angleško moško ime, 49. velelnik glagola dati, 50. rimski pozdrav, 51. šport, 53. naša največja divjad, 55. ulov, 56. tuja denarna enota, 57. deseta in enaindvajseta črka abecede, 59. beneški veljak, 60. kazalni zaimek, 61. pomožni glagol, 62. kem. el. — Cl, 64. ključavničarjevo orodje, 66. iz kože devljen, 67. glavno mesto balkanske države, 69. kis, 71. moško ime, 73. dva samoglasnika, 75. deseta in dvanajsta črka abecede, 76. pravoslavni duhovnik, 78. nikalnica, 79. dva enaka soglasnika, 80. število — srbohrvaško, 82. afriški zaliv v sredozemskem morju, 84. pogorje v Švici, 85. francoska teroristična organizacija, 87. velika ujeda, 88. kratica za močan eksploziv, 90. kraj v Vojvodini, 91. mednarodni auto-mobilski znački za Lihtenštajn in Norveško, 92. nedelaven, 93. lahko atletska disciplina, 95. primorski vzklik, 96. velikan, 97. kem. el. — O, 99. število, 101. šahovski izraz, 103. obrtnik, 105. izumitelj, 108. kradljivec, 110. jadranski otok, 112. kem. el. — Rn, 113. ljubkovalno žensko ime, 114. osebni zaimek, 115. skrajšan podredni veznik, 117. sorodnik, 118. mednarodna značka za avtomobile — Turčije, 119. kazalni zaimek, 120. vrsta papirja za kopiranje načrtov, 123. vzdrževanje ceste, 125. kem. el. — Sn, 126. mineralna voda. Navpično: 1. kem el. — H, 2. zadirčen, 3. ljudska tehnika, 4. smokva, 5. oksidirano železo, 6. ad acta, 8. simbol elementa pod 102 navpično, 9. turški plemenitaš, 10. reka v Črni gori, 11. deseta in peta črka abecede, 12. prislov časa, 13. kem. el. — Ar, 15. kem. el. — N, 19. bodica, 20. jadranski otok, 24. Murska Sobota, 25. kem. el. — V, 26. vrsta avtomobila Opel, Rešitev rebusov Doslej naše glasilo ni objavljalo rebusov — slikovnih križank. V prejšnji številki smo objavili dva in prav tako bomo z objavljanjem nadaljevali. To pot objavljamo rešitev prvih dveh rebusov. Sindikalni rebus rešujemo: S — IN — D(L) — IKALNI — (K) — POD — OD — BOR je sindikalni pododbor. Drugi, rebus organ delavskega samoupravljanja, pa rešujemo: DEL — A — V — KSI (zamenjamo SI v IS) S — V — E — T je delavski svet. Morda vam bo ta ponazoritev v pomoč in boste prihodnje rebuse že laže reševali. J)oftisu\te v Vaš lis)! mmmmssmms 28. vršilec dolžnosti, 30. kem. el. — He, 31. kem. el. — Li, 33. kem. el. — J, 35. mednarodni klic na pomoč, 36. kem. el. — Ag, 39. kem. el. — X, 41. kem. el. — Cr, 44. žito, 46. akademski klub, 48. proizvod čebel, 49. padavina, 50. aluminij, 52. kem. el. — Si, 54. živalska maščoba, 55. kem. el. — Pd, 58. dan v tednu, 60. trinog, 62. vprašalnica, 68. žival z dragocenim krznom, 70. kem. el. — B, 72. albansko mesto ob istoimenskem jezeru, 74. kem. el. — U, 76. isto kot 64. navpično, 77. pošta, telegraf, telefon, 79. polotok v Črnem morju, 81. isto kot 44. vodoravno, 82. član senata, 83. kem. el. — Sb, 85. mrčes, 87. kern. — Se, 89. gradbeni delavec, lesno industrijsko podjetje, 94.1 bak, 98. kem. el. — Fe, 100. k® el. — Ra, 102. kem. el. — La, 1® majhna rečica, 104. oziralni imek, 106. majhno naselje, 1® glasbeni pojem, 108. kazalni *L imek, 109. papeževa krona, Indijski otok, ki ga je pred kim razdejal potres, 113. Italijjjf! sko pristanišče, ki bi moralo ^ naše, 116. isto kot 94 navpi' 118. tuje žensko ime, 121. igri karta, osebni zaimek — kn oblika, 123. simbol kemičnega menta pod 62. vodoravno, osebni zaimek. 1* Mala kombinirana izpolnjevanka o o o o q n 1. A — C Na j večji slovenski pisatelj, B — C Površinska mera, B — D Zdravilna rastlina. 2. A — C Mesto ob rudniku živega srebra, B — C Naša armada, B — D Mesec v letu. 3. A — C Običaj, B — C Angleški biolog — evolucionist. PALINDROMNI REBUS (Rešitev berite od zadaj naprej). 4. A — C Fino bombažno za obveze, B — C Pogojni vezaji B — D Slovenski sladatelj, k>Jj uglasbil prvi slovenski celove^ I ni film. I V vertikalah prvega in zad|l ga stolpca beremo znano indus«” | sko podjetje v Celju. m mts