Tu en taushent, fedemstou, devet, inu fhefdefetu letu po Christu- fovemu Royftvu. Na drugem listu je isti naslov latinski: Aeternae veritates | per Joseplium Hasl, | Societatis Jesu | Sacerdotem | Tertio anno sui concio- natorii | muneris | carniolico populo | Labaci | Tempore | Sacrorum exer- citiorum | propositae. | Anno salutis nostrae 1769. Totem sledi 144 stranij premišljevanj in na dveh poslednjih listih Synopsis Omnium Meditationum. Devet zadnjih listov je čisto praznih. Oblika je četverka; knjiga je v usnju vezana in ima rudeče barvan obrez. Ta rokopis, ki je bil do zdaj še neznan, prenesel je v Loko, kjer se sedaj v farovžu hrani, menda preč. g. Žičkar, preje župnik v Dolu (kjer je svoje dni pastiroval Hasl). Dr. J. Pajek. Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo. ^ko si ženin nevesto izbere sam ali če mu jo odločita roditelja, ta™ odbero dan ali večer, kdaj pojdejo snubit. Določenega dne na večer povabi ženinov oče kuma in kumo, pa bližnje sosede pod IT svojo streho. Tu se goste in vesele radi pozno v noč — in brijo ' burke. Radost je tem večja, smeha je tem obilnejše, čim dovtip- nejši so snubci. Ko so že židane volje, če imajo kaj dosti pijače, opo- zori jih ženinova mati, da je čas, da se dvigno. Pokropi jih z blago- slovljeno vodo, zato da bi srečna bila snubitev, in jih poprosi, da bi jej v hišo pripeljali dobro, pridno, pošteno snaho. A predno odidejo snubci, morajo vselej piti še šentjanževca, Bog varuj, da bi pozabili to! Ko- čevar je sploh ves zaljubljen v ta napoj. Po tej večerni gostiji in zabavi odidejo snubci mirno proti neve- stini hiši, ki je včasi blizu, včasi pa tudi precej daleč v kakem selu. V nevestini hiši, dasi znajo, kaj jih čaka, navadno vse spi in počiva. Snubci se vstopijo pred vrata in jamejo trkati. V hiši se vzbude, in kdor je, najrajši gospodar, oglasi se in popraša, kdo trka na vrata in česa bi rad. Snubci odgovore, da so popotni, da so se zakasnili in da bi radi prenočili pod to gostoljubno in pošteno streho. Gospodar opomni, če so dobri, verni ljudje in če imajo popotne liste, da jim hote dati prenočišča. 1 Prerano umrli I/. Gorenjec (L. Gojko) je bil pred nekimi leti več majhnih spisov poslal „Kresovemu" uredništvu. Rajnki je služil cela tri leta na Kočevskem ter je, kakor sam v pismu trdi, pridno opazoval njih šege in navade. WsJjkil/—, Spisal f Leop. Gorenjec- Podgoričan. Po tem razgovoru odpro snubcem, prižgo brž treske, svečo ali kar imajo in razsvetle hišo. Nevestin oče vpraša, kaj možje vendar tako pozno hodijo le-todi; jeden izmed njih, načelnik pa pove, da imajo med seboj mladega pajdaša, ki si išče tovaršico, a ta je baje njih hči. Oče pozove svojo ženo in vpraša: „Hoj, Mina, ali čuješ, kaj hote možje?" 1 Žena odgovori: „Slišim, ali jaz pravim, našaMinkaje še premlada; že sem jej rekla, naj še leto dnij počaka, da bode godnejša, — ali kako je začela majati z ramenoma, dejala je, da ni več premlada, — oče, učini ti, kar znaš, da je in bode prav; dekle le po svoji glavi živi!"2 Ko mati pripoveda svoje misli, v tem se hči kam skrije in posluša, kaj oče, kaj mati govore in kako snubci ugovarjajo. Ker hčere le ni in ni od nikoder, začno jo iskati prišleci. Nektera nevesta je hudo- mušna ter hoče podražiti snubce, zategadel se skrije tako, da je nikakor ne mogo najti. Možje pa se razsrde in opomnijo, da ne bodo več iskali, temveč da odidejo k sosedu, saj ima tudi pridno hčer. Nevesta se pre- straši in oglasi: „Možje, tu eem tu!" 3 Snubci nevesto primejo, peljo za mizo in posade k ženinu. Oče in možje se jamejo razgovarjati in pogajati o uzajemnem venu, in ko je to določeno, da ženin nevesti tolar, nevesta pa ženinu robec — to je za- stava. Naposled se jame vse gibati po hiši. Prikažejo se lonci izpod klopij okrog velike peči ter začno kuhati meso in kar je drugega dobrega, gostje pa se vesele z domačimi vred, jedo, pijo, popevajo, vriskajo Tako snubijo, ki snube še po starem običaju. Najnovejši čas pa, žalibože, ne snube več tako modro in priprosto! Vse je rajši v nekaki zapravljivi bliščobi, vse prenapeto. Mladi Ko- čevar, mladi košar je zadolžen, pa mora biti, ko snubi, v dragi obleki, odičen z di-agoceno žeparico, rok okovanih z dragimi prstani in sicer obogačen, da se še bolj zadolži s svojo ženitvijo, vzlasti z mnogodnev- nim svatovanjem, ki je nekdaj le malo časa trajalo. Take objestne že- nitve hudo zatirajo uboge Kočevarje dandanes. — Pred poroko pridejo ženinovi svatje pod nevestino streho in seboj pripeljejo godce, ki pridno citrajo in igrajo na velike in male gosli. Na nevestinem domu, kolikor morejo, goste svate, zelja in prosene kaše Bog varuj, da ne bi dobili na mizo. Ko odhajajo v cerkev, plače jako nevesta in se brani, kakor da bi še rada ostala doma in dekličevala, naposled pa se vendar le uda vsa 1 Hoi, Mingl, horšt du, vois di mander velt ? 2 I hör jo, ofr i žog a ho, inžer Minkele išt noh cu jung, ih hon irs šon gežoit, ši žol noh a jorle vorteil, hiš ši elter vert žain, — ofr ši žoget, ši išt et mer eu jung, — foter, thu, vie du vilšt, s dirndle tet žišten kein gut et mer. 8 Mander, do hin i do! objokana. Pri odhodu je vse resno, nevestina mati in oče sta sama rosnih očij in nekako žalostna. Ženin strmi in se boji, da bi se ne- vesta ne skujala, kar se včasi pripeti. Dever (Brautführer) prejme od nevestine matere poln sveženj na kose narezanega kruha. Ta kruh razmečejo na potu mladim in starim spremnikom, ki se hlastno pulijo za-nj, včasi celo stepö. Nekdaj je ženin imel na glavi klobuk z velikimi krajci, na telu pa rokavač iz belega surovega sulcna (loden) in platnene hlače. Ogrinjali so se s plaščem, ki je o takih prilikah romal od ženina do ženina. Ker so ga obilo rabili, zato je bil skoro brez vsakojake barve — in nekov hudomušen godec je o neki ženitvi vpričo vseh svatov opomnil in pošalil se, da bode treba plašč obesiti v dimnik h klobasam, da bode vsaj črn. Nevesta je imela tudi črno ženitovanjsko jopico na sebi, in tudi ta jopica je romala od neveste do neveste. Sicer ima glavo s krono iz cvetek odičeno in trakovi jej raz glavo vise po plečih. Po poroki odidejo na nevestin dom, kjer jedo kruh, pijo vino. Ženinu in nevesti so nekdaj za mizo odločili prostor; na tem prostoru sta morala ves božji dan molče sedeti, svatje pa so vsak na svoj dom odšli iskat kruha in mesa in drugih jestvin, a spremljali so jih godci s svojo godbo. Ko so bili zopet vsi zbrani pod nevestino streho, začeli so se gostiti, pod mizo pa so jih vaški otroci ščipali, šegetali in opo- minjali, naj se spominjajo i njih, ne le samih sebe. Ta običaj se je ohranil do današnjega dne, le to je drugače, da ženin in nevesta ne mrlita več za mizo ves dan vsak na svojem pro- storu, temveč da se razgovarjata in kratkočasita sama kje na strani, kjer jima je drago in kjer ju nihče ne moti. Predno nevestin oče nevesto izpusti iz svoje hiše, morajo svatje z nevesto vred zaplesati in plešo ter pričajo, (bi nevesta ni hroma, niti sicer bolna, temveč da je zdrava, čvrsta. Po vsem tem svatovanju se poslove in odidejo na ženinov dom, kjer dalje ženitujejo, dostikrat po celih osem dnij, da res ni ne konca ne kraja. Tako abotno dolgo- trajno svatovauje pokvari marsikoga, tako da potlej dolgo časa čuti svoi pir. Zrn Kovač. Narodna pripovedka dolenjska. — Zapisal v Škoeijann pri Dobravi f Leop. Gorenjec- Podgoričan -fffeka mati je imela sina, ki je bil jako šibek, ali vendar strašno močan. Ko je bil že dosti star, dala ga je, da se je učil črevljarstva. Pa nastavnik (mojster) ga ni mogel imeti na uku; nikoli mu ni bilo 12*