jiMERišK/i Domovina 2947,9 °'2; e- O/iio 440g2V* AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN liAHGUAGE ONLY c SLOVENIAN Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Buluth, Joliet, San Francisco, MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, *11 Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1979 Teror v Italiji se nadaljuje in stopnjuje , TURIN, It. — Teroristični r ftapadi na ugledne osebe ita-. lijanske družbe so že dalj časa vsakdanja stvar v tej državi. Nekateri teh napadov, ropov in ugrabitev so delo navadnih kriminalcev, druge zločine pa zakrivijo pripadniki raznih revolucionarnih skupin. Večina teh organiza-cij je levičarsko usmerjena, ostali pa pripadajo eni ali ’ drugi vrsti fašistične ideolo-gije- Najbolj zaželjene tarče za levičarske teroriste so direktorji in drugi eksekutivi mogočnih italijanskih korporacij, visokih policijskih uradnikov in sodnikov. Od časa do časa tudi napadajo ugledne politike. Najbolj znan primer je seveda ugrabitev in u-mor prejšnjega ministrskega predsednika italijanske vlade Alda Mora leta 1978. Direktorji in visoki uslužbenci avtom obilske firme Fiat so tudi bili večkrat napadeni. Poslovno središče Fiata je severno italijansko mesto Turin, V zadnjih štirih letih so levičarski teroristi u-strelili kar 15 visokih uslužbencev Fiata, 4 druge so pa ubili. Pretekli teden npr. so teroristi umorili 51 let starega Carlo Ghiglieni, ki je vodil oddelek za planiranje pri Fiatu. Napadli so ga, ko je zapustil svojo hišo, da bi šel v službo. Njegova žena je bila priča umora. Kar posebno vznemirja italijansko javnost, je nezmožnost policijskih oblasti te morilce zasledovati in val terorja zatreti. Včasih pa le pride do uspeha. V ponedeljek so policaji v Rimu aretirali enega najbolj iskanih italijanskih terorističnih voditeljev. Oseba je Prospero Gallinari, ki ga italijanske o-blasti obtožujejo vodilne vloge pri ugrabitvi in umoru Alda Mora. Gallinari naj bi bil Voznik avtomobila, ki so ga teroristi uporabili pri ugrabitvi. Med napadom na Mora so teroristi ubili pet njegovih stražarjev. Nekaj časa je bil Gallinari član italijanske komunistične stranke, kjer so ga končno izključili zaradi “radikalizma”. Prvič je bil aretiran leta 1975, ko mu je bilo 28 let, ampak mu je uspelo pobegniti iz zapora leta 1977. V ponedeljek so se Gallina-ri in trije sopotniki v avtomobilu skušali upreti areta-ciji. Prišlo je do streljanja in Gallinari je bil huje ranjen. Njegovo zdravstveno stanje le resno in zaenkrat ni znano, abo ga bodo zdravniki lahko mšili. Teroristka Mara Nanni le bila aretirana, medtem ko sta dva druga terorista uspeš-no pobegnila. ------o----- te še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! VKEME Pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 73 F danes, lutri delno oblačno z do 10% možnosti krajevnih neviht in nekaj toplejše. Novi grobovi Joseph Tominc V Women’s General bolnici je včeraj umrl 64 let stari Joseph Tominc, rojen v Št. Joštu, v Sloveniji, mož Cilke, roj. Kalan, sin Josepha in Ivane, roj. Jesenka, oče Janeza in Marjance, brat Štefke Demšar in pok. Ivane Raztresen, Marije Jezeršek, Ludvika in Alojza, član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Baragovega doma, Slovenskega doma na Holmes Ave. in DS-PB, zaposlen kot'tesar pri Victor Tominc, Inc. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 in nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 7. do 9. izvečer in v petek od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Andrew Braidich Preteklo nedeljo zjutraj, 23. septembra, je na svojem domu, 1019 E. 145 St., Cleveland, Ohio, na posledicah srčne kapi umrl 72 let stari Andrew Braidich, samski, rojen v Clevelandu, sin Andrewa in Mary, roj. Kavran (oba že pok.), brat Georgea (pok.), stric Georgea in Jamesa Brai-dic. Do svoje upokojitve leta 1972 je bil zaposlen kot monter pri Fisher Body Corp. na Coit Road. Pokojnik je bil veteran druge svetovne vojne in član HBZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes zjutraj ob 10.30, nato na pokopališče Lakeview. Helen M. Suhadolnik Preteklo nedeljo, 23. septembra, je umrla Helen M. Suhadolnik, roj. Chilco, vdova po pok. Antonu, mati Roberta in Davida, 4-krat stara mati, sestra Georgea, Ann Duncan, Andrewa, Johna (pok.) in Paula (pok.). Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda, 21900; Euclid Ave., danes zjutraj, v cerkev sv. Marije Magdalene ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Mildred Stoddard V St. Vincent Charity bolnici je umrla 81 let stara Mildred Stoddard z U62 E. 58 St., roj. Winter v Norton, Mass., od koder je prišla v Cleveland leta 1940, vdova po leta 1966 umrlem možu Har-iryju, mati Harryja, Marion O’Brien, Harolda, Edgara, Mae Schweikert, Williama, in Mildred Hawk, 26-krat stara mati, 16-krat prastara mati, sestra Ruth Jennings, Rite Kelly, Glendore Shep-ipard, Bradforda in Waltera. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes z j utraj ob 10. Molitve bo opravil rev. Elmer Spence, United Church of Christ, Mentor, Ohio, nato na Crown Hill pokopališče v Twinsbur-gu. Stephan Rudas V Lake County Memorial bolnici je umrl 88 let stari Stephan Rudas, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1912, vdovec po umrli ženi Antoniji, roj. Vii-fling in po umrli ženi Anni Rudas. Živel je v Central Is-lip, Long Island, New York, dokler ni prišel v Cleveland leta 1977 in se vselil v Slov. starostni dom, na Neff Road. Od prihoda v Ameriko do svoje upokojitve je bil zaposlen kot klobučar pri Knox, Inc. Bil je izvrsten vrtnar pri Starostnem domu. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.20 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do! 9. Darovi Slovenskemu starostnemu domu bodo s hvaležnostjo sprejeti. -----o------ Visoko odškodnino zahtevajo zaradi jedrskih poskusov SALT LAKE CITY, Ut. — ' Skupina 442 ljudi je vložila tožbo, v kateri zahteva od a-meriške vlade visoko odškodnino, ker so zboleli za rakom. Ta bolezen jih naj bi napadla kot posledica jedrskih poskusov, ki jih je ameriška vlada izvedla v državi Nevada od leta 1951 do 1962. . *'■ Tožbo so vložili večinoma ljudje, ki so sami zboleli za Ljudmila Vlasova že obžaluje vrnifev v Sovjetsko zvezo MOSKVA, ZSSR. — Pred enim mesecem je v New Yorku potekala afera Aleksandra Godunova, vodilnega baletnega plesalca Bolšoi ekipe, ki se je odločil zaprositi za politični azil v ZDA. Njegova žena, Ljudmila Vlasova, se je pa vrnila domov v Moskvo. Ob prihodu na letališče je bila sprejeta kot junakinja Sovjetske zveze. Zaupni viri v Moskvi sedaj trdijo, da je postalo življenje Vlasove v ZSSR skoraj nevzdržno. Njeni prijatelji in sodelavci v Bolšoi ekipi jo odkrito žalijo. Mnogi med njimi so pretrgali vse osebne zveze z njo in jo nočejo niti pozdraviti. Člani Bolšoi ekipe so mnenja, da se je Vlasova odločila vrniti se v Sovjetsko zvezo šele potem, ko so ji sovjetski oblastniki obljubili bolj vodilne vloge, kot jih je doslej imela pri Bolšoi ekipi. Moskovski viri menijo, da se je 36-letna Vlasova bala, da bi jo komaj 29-letni mož popolnoma zasenčil, če bi oba pribežala na Zahod. Godunova ocenjujejo kritiki kot enega štirih ali petih najboljših moških baletn h plesalcev na svetu. Vlasova je pa le n a d p o v p rečna baletkinj a. Njene baletne kariere bo tudi kmalu konec. Tujci in drugi, ki £0 Vlaso-vo videli po povratku v Moskvo, so opazili, da ji povsod sledita dva moška, po vsej verjetnosti agenta sovjetske tajne policije. Vsi poskusi zahodnih novinarjev, priti v stik z Vlasovo so se izjalovili. rakom, ali pa njihove družine in sorodniki vseh tistih, ki so že pomrli zaradi nevarnih posledic radiacije, čeprav v tožbi ni navedena vsota, ki jo terjajo kot odškodnino, so odvetniki povedali novinarjem, da gre za več sto milijonov dolarjev. Obenem zahtevajo, da bi ameriška vlada priznala malomarnost pri poskusih,- VANCE IN GR0MIK0 STA NADALJEVALA POGAJANJA 0 VOJAKIH NA KUBI CYRUS VANCE NEW YORK, N.Y. - Arne, riški državni tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance se ta teden udeležuje zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Prihodnji teden bo pred skupščino imel nagovor tudi papež Janez Pavel II. Vance je govoril pred skupščino v ponedeljek in je med govorom začrtal glavne smernice in cilje zunanje politike Carterjeve vlade. Precej pozornosti je posvetil odnosom med ZDA in Sovjetsko zvezo ter krizi na Srednjem vzhodu. Posebno je omenil položaj nesrečnega Libanona in nujnost, da bi med narodi in državami na tem spornem koncu sveta končno zavladal trajen mir. V skupščinski dvorani je med drugimi državniki Vanča poslušal tudi sovjetski zunanji minister Andrej A. Gromiko. Trenutno je najbolj sporna zadeva v odnosih med obema velesilama prisotnost brigade rednih sovjetskih vojakov na Kubi. Obe strani vztrajata pri prejšnjih trditvah glede tega vprašanja in vse do danes ni prišlo do bistvenega napredka glede rešitve tega spora. Stališče Carterjeve vlade je. da Sovjeti morajo te vojake odpoklicati domov ali vsaj spremeniti njihovo sestavo. Sovjetska vlada pa še zanika obtožbo, da so omenjeni voja- ki kaj več kot navadni strokovnjaki. Kot kaže, Kubanci sami nimajo večje vloge pri vsem tem. V zadnjih dveh tednih sta se Vance in sovjetski veleposlanik v Washing tonu Anatoli F. Dobrinin večkrat sestala in se pogovarjala o teh vojakih. Čeprav je vsem postalo jasno, da Sovjeti ne želijo poostritve spora, obenem tudi nočejo kloniti pred ameriškim pritiskom. Diplomati in drugi opazovalci v Washingtonu in New Yorku so skoraj enotnega mnenja, da je Carterjeva vlada preveč poudarjala važnost teh sovjetskih vojakov. Sedaj pa mora Vance iskati pot do. kompromisa, ki bo vsaj navidezno sprejemljiv za Carterja. Sovjeti so pokazali pripravljenost pogovarjati se glede dosege takega kompromisa. “Sovjetom je zaenkrat najbolj važno, da ameriški Senat odobri SALT II pogodbo,” je rekel neki diplomat. SESTANEK Srečanje med Vancem in Gromikom v New Yorku je bilo napovedano v četrtek. V ponedeljek je pa Gromiko, ki je hkrati vodilna politična o-seba v Kremlju, Vancu sporočil, da ga povabi na takojšen sestanek. Vance se je povabilu odzval in Gromika o-biskal v prostorih sovjetskega veleposlaništva. Državnika sta se pogovarjala približno 80 minut in sta potem oba povedala novinarjem, da sta zadovoljna in da se bosta zopet srečala v četrtek. O vsebini njunega pogovora nista hotela nič posebnega povedati. Ameriški diplomati so pa privatno izjavili, da je Vance predlagal razne možne rešitve spora Gromiku in ga zaprosil, naj jih sporoči sovjetski vladi. Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri . X. Krščanstvo7 navaja človeka tudi k treznosti. Kristjan ne bo poveličeval ničesar zemeljskega, ker ve, da je velik samo Bog. Samo njemu slava in čast. Dokler človek slavi Boga, ohrani svoje dostojanstvo, ko pa začne slaviti človeka in njegovo delo, se poniža in osmeši. Kakšne neokusnosti so ljudje vselej počenjali v zvezi s kultom vladarja! Krščanstvo utrjuje tudi človekovo moralno vest. Samo absolutno obvaruje človeka. Brž ko mitiziram nekaj zemeljskega — človeka ali revolucijo — sern v ujegovi službi, sem njegov suženj; izpostavljen njegovi samohot-nosti ali njegovim potrebam. Samo v zvestobi božji postavi ohranim svoje suverenosti in dostojanstvo. Kristjan ne bo podlegel tem mitom. Ne bo zanikal junaštva, kjer je junaštvo, ne bo prizanašal krivici, kjer je kri- vica, ne bo zanikal, da so spremembe nujne in ne bo tajil, da so prinesle marsikaj dobrega. Vendar vsega tega ne bo mitiziral, kajti ko začneš mitizirati stvari, tudi dobre stvari, le-te postanejo nasilne in te znova vklenejo. Tako kristjan, ki ne klon) pred miti, s svojim realizmom, treznostjo in etično poštenostjo donaša družbi zdrav in ustvarjalen odnos do resničnosti, treznosti in zahtevnost pri ocenjevanju dosežkov, samostojnost pri presojanju. c) Tretja in najpomembnejša naloga, ki jo imamo slovenski kristjani danes, je pričevanje za Boga. Ob tej nalogi bi morali pasti na kolena zaradi, nepojmljive časti, ki nam je dana. Kot da je Bog izročil svojo usodo med slovenskim narodom v naše slabotne roke. Ob tej nalogi bi morali ječati od bolečine in sramu zaradi svoje mlačno sti, teže in neprosojnosti. Po- klicani smo, da v ateističnem okolju pričujemo za to veliko in čisto svetlobo, za to sveže im nedolžno bitje, ki je intimna radost in božanska trdnost vseh stvari; ki je odprta prihodnost vesolja in človeštva; za bitje, ki se istoveti z ljubeznijo in svobodo, za svetega in živega Boga. Ah, kakšna zgodovina Boga v evropski zavesti! Ob 18. stoletja naprej je čutiti vse večji antagonizem med Bogom in človekom, ki v ozračju raz-žaljenosti in psovanja postavlja dilemo: ali on ali jaz! Odklon je vse bolj jasen in zmagoslaven. Svoj veliki pesniški glas najde končno v Friedrichu Nietzscheju. Zanj je smrt Boga v človeški zavesti kot nova, neizrazna svetloba; razbremenitev, vedrost, jutranja zarja. “Ko smo slišali, da je stari Bog mrtev, smo se začutili kot ožarjeni z novo zarjo. Naše srce je prepolno hvaležnosti, čudenja, slutenja priča- kovanja. Končno je obzorje znova svobodno; ladje znova lahko zaplovejo in gredo sleherni n e v a r n osti naproti. Morje, naše morje nam znova odpira svoje širjave” (Die froeliche Wissenschaft, 343). Hkrati pa je v njem že pretresljivi občutek brezizhodne žalosti in osamelosti zaradi odsotnosti Boga. V podobah, ki dajejo slutiti izredno globoko vednost o Bogu, Nietzsche dojema kaotični svet brez Boga: “Kaj smo storili, ko smo odpeli verigo, ki je pripenjala Zemljo na Sonce? Kam gre sedaj? Kam gremo mi sami? Proč od slehernega sonca? Ali nismo v nenehnem padanju? Ali ne tavamo kot v neskončnem niču? Ali ne čutimo dan praznine na obrazu? Mar ni mraz vse, hujši? Mar noči niso vse bolj pogoste? Mar ni treba že zarana prižgati svetilke?” (Die froehliche Wissenschaft, 125). (Bo še.) Franc Rode Ko je govoril pred zasedanjem generalne skupščine, je Vance posebno poudarjal, da morajo druge države spoštovati interese in pravice Združenih držav, če hočejo, da bodo ZDA spoštovale interese in pravice teh držav. Nobenega dvoma ni bilo, da je Vance imel v mislih predvsem Sovjetsko zvezo. O Libanonu je Vance dejal, da mora ta država ostati neodvisna in nedotaknjena. Večji del Libanona so zasedli Sirij ci, na jugu države so pa stalni spopadi med Izraelci in pripadniki Palestinske osvobodilne fronte. Obrambni minister v vladi Menahema Begina, Ezer Weizman je celo izjavil, da Izrael ne izključuje možnosti zasedbe tega dela Libanona. Da bi do tega prišlo, pa dvomijo v Washingtonu in Jeruzalemu. Včeraj je Gromiko govoril pred skupščino in označil a-meriške trditve o sovjetskih vojakih na Kubi kot popolnoma neresnične. Zahteval je, naj ZDA prenehajo s to protisovjetsko gonjo. I Iz Clevelanda ' in okolice Vabilo k molitvi— Društvo SPB Cleveland vabi k molitvi za umrlega člana Jožeta Tominca v petek, ob pol osmi uri zvečer v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. Nov prostor za parkiranje— Pretekli petek so porušili stavbo na vogalu E. 63 St. in St. Clair Avenue. Zemljišče je last Broadview Savings & Loan Co., ki bo tam uredil nov prostor za parkiranje. Nabirka krvi— Materinski klub pri sv. Vidu sporoča, da se bo posebna nabiralna enota za nabiranje krvi ustavila v svetovidskem avditoriju v nedeljo, 30. septembra, od 9. zjutraj do 12. opoldne. Darovalci morajo biti pri dobrem zdravju in med 17. in 66. letom starosti. Kuharska knjiga— Materinski klub pri farni šoli Our Lady of Perpetual Help, 18021 Marcella Rd. ima naprodaj svojo kuharsko knjigo. Knjiga obsega 350 strani in se dobi pri OLPH Mother’s Club, P.O. Box 3665, Cleveland, Ohio, 44119. Cena je $5.50 ($6.50 po pošti). Za podrobnosti pokličite tel. 486-6264. Lep dar AD— Rojak Frank Stropnik je daroval M5 v tiskovni sklad AD. Hvala lepa! Spominski darovi— Kot šopek neusahljivega cvetja na grob svojemu sinu Jožetu sta darovala $20 g. in ga. Jože F. Kristanc za koroške študente v MohorjeVi hiši, in $20 v spomin pok. Marjana Jakopiča. — V spomin na Koroškem umrli redovnici, šolski sestri Gonzaga Ko-bentar (Jerici) je darovala za koroške študente $20 ga. Julka Ferkul. — V spomin umrlemu rev. J. Varga je daroval za koroške študente $10 g. Anton Urbančič. V isti namen je še daroval $10 g. Frank Mlinar, in v spomin pokojni Amaliji Povirk je daroval F. Mlinar $10. V Slomškov sklad, v spomin rev. Jožeta Varge je daroval $20 g. Lojze Bajc, 10 dol. pa g. William Dreu. Za misijone pa sta darovala g. in ga. Jože in Vida Dov-jak $10. Za vse darove Mohorjevi, v Slomškov sklad in za misijone se lepo zahvaljuje J. Prosen. Vstopnice v predprodaji— Vstopnice za koncert zbora “Fantje na vasi” v soboto, 6. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnehi, domu na St. Clairju, si lahko nabavite v predprodaji. Kličite 432-2041 ali 881-1725. Vstopnice so po $3.50. ------o----- Carterjeva vlada pomaga Egiptu KAIRO, Eg. — Carterjeva vlada je odobrila Egiptu dve posojili. Vrednost posojil je 185 milijonov dolarjev. Sporazum, ki so ga nedavno podpisali v Kairu, predvideva, da bodo 100 milijonov dolarjev vložili v gradnjo elektrarne severno od Kaira, 0-stanek sredstev pa bodo uporabili za več panog egiptovskega gospodarstva. Hmerišua Dorioviiva /1-fVftl IM^AI ?%! aiiiEErT C117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece y. Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto “ SUBSCRIPTION KATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio i" No. 107 Wed., Sept. 26, 1979’ Po konferenci neuvrščenih na Kubi KakoF je bilo pričakovati, tako se je zgodilo. In to po znanem slovenskem pregovoru: veliko grmenja, malo dežja. Tudi na Kubi so nekateri govorniki močno “grmeli”, zlasti tisti, ki so očitali načelniku zborovanja, kubanskemu komunističnemu vazalu Sovjetov, Fidelu Castru, da manipulira z vodstvom zborovanja tako, da uspešno uveljavlja svojo osebnost in mnogo ... rojih političnih vidikov. Mnogi udeleženci so odšli v svoje države resno zaskrbljeni, da bo Castro poskušat do skrajne možnosti izkoriščati svoj položaj kot voditelj in usmerjevalec gibanja neuvrščenih v prihodnjih treh letih. Poročila vedo povedati, da so bile debate ze-o viharne, vsestransko prerekanje je raztegnilo kon-terenco za celih 36 ur čez določen čas, zadnji sestanek je trajal 13 ur skozi zadnjo noč, da so mogli vsaj na videz skrpati in skrpucati sklepno resolucijo z raznimi kompromisi ter z njo proglasiti enotnost neuvrščenega gibanja 95 držav-članic. Zlasti Castro sam se je na vse kriplje prizadeval, k: bi zabrisal spor med dvema taboroma, namreč nje-vovim, ki se trudi Tretji svet udinjati komunistični -ovjetski zvezi kot “naravnemu zavezniku”, in pa ta-r .m podpornikov jugoslovanskega diktatorja Tita, iuega preživelega ustanovitelja tega gibanja 1. 1961, :i hoče uveljaviti enako neodvisnost od obeh blokov, m. eniškega in sovjetskega. Po vsej pravici se mora dFi Titu priznanje in pohvala za njegovo stališče, ker •:e dosledno ruskemu vmešavanju v Tretji svet upira, čeprav sam osebno kot zvest komunist ne more biti in ostati nepristranski — ali pa ni več komunist, marveč le samodržen diktator. Očividno je na zborovanju pre-vFdovala Castrova struja, kar se tudi vidi iz končne i evolucije. Vendar je Castro napel vse strune, da bi svet prepričal o nasprotnem. “Ta konferenca,” je dejal ob sklepu, “je dala velik prestiž in avtoriteto naši deželi (Kupi, toda mi ne bomo nikdar tega izkoristili v prid naše dežele. Rabili bomo to v borbi in delu za druge...”’ Kdo bodo ti drugi, se ni izrazil, a iz celotne zadeve se l eži v ozadju Sovjetska zveza. “Naši sovražniki,” je nadaljeval Castro, “so prerokovali razcep in trdili, da bo naše gibanje eksplodiralo kot granata. Pa smo kljub temu premagali vse težave ...” Najdalj in najbolj živčno se je konferenca-pečala : Egiptom in Kambodžo. Obe deželi sta člagici gibanja ' Egipt, ki so ga krepko obsodili radi miru z Izraelom 'in pri tem ostro napadli Združene države, je komaj' .el izključitvi. Med pričkanjem je zunanji minister henegaiije Niasse ljuto napadgj Castra in pri tem razim delegate označil za lutke Havane. Vnelo se je smešno zmerjanje, med katerim je predsednik države Mozambique zavpil, da Niasse jemlje mamila ali pa je pi-om,,, zambijski predsednik Kaunda ga je ozmerjal z ■nsedo neumnost (stupidity), kubanski podpredsednik Fcdriguez pa mu je v obraz zabrusil psovko “podga-f ' ■ . Kot se iz tega vidi, je bila konferenca na višini džungle. Kdor skrbno prebere sklepno izjavo in zna brati rudi “med vrsticami”, mora ugotoviti, da ta dokument, i cbujoč v glavnem močan poudarek na osvobodilnih borbah po eni strani, po drugi pa na akutnih problemih gospodarske stiske revnih narodov v razvoju, boli o-tro nastopa proti demokratičnemu zapadu od reso-mdj na prejšnjih konferencah. In riiolomat iz Singa-rore je priznal, da je skupina proti-Castrovskih držav - rišia v Havano slabo pripravljena in ni bila sposobna/ paralizirati Castrovega manipuliranja na vodstvu 1 •'Terence, kjer je samovoljno taktiziral z izborom r. vernikov v prid lastnim pozicijam ter vsilil prista-n- k (consensus), tudi če'ga v resnici ni bilo. Razen naglašene podpore osvobodilnim borbam, Ver sklepni dokument odobrava uporabo sile, in v ka-orih igrajo glavno.vlogo gverilci s sovjetsko in kuban-o’Teologijo, se izjava J ju to zažene v obsodbo impe-aiiZma: med "imperialističnimi” državami so na pr-yo-m mestu po imenu naštete Združene države, Angli- - m Francija. Malo prej priznava pomagalno vlogo o; m uuvajo neuvrščena ljudstva od strani socialists- o ar/tv. a tu se izogne z imenom navesti Sovjetsko y::o Počim imperialistične države zmeče v isti koš s j agresijo, nadvlado in vmešavanjem v notranje za-. v/e neuvrščenih, niti z besedo ne obsodi vojaških, o- boroženih intervencij v teh državah od strani Sovjeti-je in Kube. Z vso silo izjava kritizira položaj na Srednjem vzhodu, dolži zionizem in državo Izrael, da izvaja politiko agresije, ekspanzije in kolonialnega naseljevanja na okupiranem ozemlju, vse to s podporo Združenih držav. Izredno značilen je pasus, kjer konferenca svari pred izkoriščanjem načela o človekovih pravicah v politične namene, kot to načelo služi velikim silam kot instrument v spopadu različnih socialnih sistemov, kakor tudi kot sredstvo za vmešavanje v notranje zadeve suverenih držav. Nobenega dvoma ne more biti, da vse to leti na politiko Amerike glede akcije za uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic po svetu, ne nazadnje v Sovjetski zvezi. Najbolj zanimiv je zadnji odstavek resolucije. Konferenca namreč globoko obžaluje izkorščanje pravice posameznikov zapustiti svojo deželo iz političnih razlogov. Za zgled navaja zionistični načrt za izkoreni-njenje judovskih skupnosti iz njihovega izvirnega kraja v Rusiji za razselitev v Izraelu. Večjo uslugo Sovjetski zvezi si je težko zamisliti! Takega prikritega, vendar dovolj očitnega odklona neuvrščenih od zapadnega sveta in naslona na vzhodni komunistični blok ne more zatemniti Castrova teatralična gesta ob koncu zborovanja. Prilomastil je namreč s predsedniškega podija in široko objel svojega nasprotnika Tita. S tem naj bi bila vsa vprašanja notranjega nesoglasja in hude krize rešena in končana... Moskovska agencija TASS je pozdravila rezulta-te v Havani kot dokaz in potrdilo, da so neuvrščene države trdno v “protiimperialističnem” taboru. Pika, ki največ pove. p, P. Beseda iz naroda... LUDVIK ČEPON: Oh obisku v Rusiji Vtisi in misli. N- ' na sebi. Vsekakor so uradni- Najbolj zanimivo je, da moraš deklarirati tudi vsako literaturo, ki jo jemlješ s seboj in to v obliki knjig ali časopisov. Izmed knjig in avtorjev je bil tokrat posebej imenovan avtor disident Sol-ženicin. Jasno je, da bi se kdo, ki bi skušal vtihotapiti Solženicinova dela, izpostavil tudi nevarnosti osumljenja podtalnega vohunstva povrhu tega, da mu bi knjige bile zaplenjene, Med drugimi vrstami literarnih publikacij je posebej omenjena pornografska literatura. Publikacije kot Playboy in podobne, ti zaplenijo. Kaj pa z nabožno literaturo kot sv. pismo, molitveniki, brevir? Če je razvidno, da jemlješ knjigo za osebno nabožno uporabo, nimaš težav. Drugačen pa bi bil primer, če dobijo pri tebi na desetine, stotine izvodov, recimo sv. pisma. Te .ti bodo zaplenili. Isto velja tudi za nabožne predmete kot rožne vence, nabožne podobice, kri že. Za- osebno uporabo, v redu. Drugače ti pa predmete zaplenijo. Kot nam je bilo rečeno, se pa včasih lahko zgodi, da ti gotov nabožni predmet odvzamejo, pa ne zaplenijo. Dobiš zanj potrdilo in na povratku iz dežele ti ga na podlagi potrdila vrnejo. Če pa zaslutijo kontrabant, pa poleg zaplembe potniku samemu lahko grozi izgon ali celo zapor. Jaz sem bil v naši skupini 16 Amerikancev prvi na vrsti za pregled. Izročil sem uradniku formular z vsemi da in ne odgovori. Uradnik je postavke prešel z očmi, nekatere podčrtal, udaril pečat in mi formular s prijaznim nasmehom vrnil, ne da bi mi bilo sploh treba kovčke odpreti. Mojega tovariša profesorja je uradnik vprašal, naj pokaže knjigo, ki jo je prijavil. Bila je neka v mehko vezana po vestna knjiga. Pogledal jo je in brez pripombe vrnil. Tudi pri njem nobenega pregleda kovčkov. ■ Mislil sem, da bo pri vsen sopotnikih šlo tako gladko. Pa ni. Vprav kaj se je zgodilo, ne vem. Najbrže nekdo ni prijavil kakega vrednostnega predmeta, ki ga je nosil ki začeli z natančnim pregledovanjem prtljage. Vsa stvar se je res zataknila, ko so pri našem ameriškem vodniku odkrili nič manj kot.kakih 50 ženskih svilenih nogavic in tam nekje okoli toliko kosov ženskega spodnjega perila (girdles). Pravim, pri ameriškem vodniku. Vsaki skupini ameriških turistov je dodeljen ameriški vodnik, ki spremlja skupino vso pot od New Yorka nazaj v NeW York. Je nekak vezni člen med skupino in ruskim vodnikom. Da je primer močno dišal po kontrabantu, je jasno. Kdo bi vzel izgovor, da je vse to samo za prijateljice v Rusiji, za resno. To je menda bil izgovor našega vodnika. Imeti 50 prijateljic, čeprav je bil naš vodnik z našo skupino v Rusiji že devetič, vsekakor meji na smešno. Vodili so ga iz pisarne v pisarno in se nazadnje nekako pobotali. Rav-■ no kako, ne vem. Vsi smo bili več kot samo na trnju, ko smo morali čakati tja v dolgo uro in pol. Opravičil se nam je. Kar je bilo, je to, da je računal na srečo, da mu prtljage ne bodo pregledovali, pa se je zmotil. Ko odhajaš iz dežele — zame je bilo to zopet letališče v Moskvi, — moraš imeti pri roki formular, ki si ga izpolnil pri vbodu v deželo. Sedaj pa moraš izpolniti še nov formular, na katerem izjaviš, koliko denarja imaš na sebi pri odhodu. Za razliko med vsoto pri vhodu in sedaj pri izhodu moraš biti pripravljen pokazati potrdila. Za razliko kakih 100 do 200 dolarjev te ne bodo pestili, ker je jasno, da za vsako pivo jn za vsako steklenico Schwepps sodo vode nisi dobil potrdila. Če bi pa razlika šla gori v tisoč dolarjev in čez in za tako vsoto ne bi imel potrdila, bi lahko zašel v resno zagato osumljenja črne borze. Izjaviti moraš tudi, da ne odnašaš s seboj nobene ruske valute/ v rubljih. Za spomin pa lahko obdržiš kovance in en papirnat rubelj. Jaz ga imam. Zanimivo je, da moraš izjaviti tudi, da ne neseš ven nobenih umetniških predme- tov. Posebej so imenovane ikone. Kakšna ironija usode, časa, sprememb. Mužik se je klanjal in se še klanja ikonam iz globoke vernosti, komunist se jim pa klanja, milostno rečeno, zaradi umetniške vrednote, bolj praktično gledano pa zaradi čisto navadne denarne vrednosti. Naša skupina je imela srečo. Tokrat nobenih sitnosti in nobene zakasnitve. Glede prepovedi vnašanja gotove vrste literature. Vsaka dežela se brani vplivov, ki bi bili nasprotni režimu ali tudi samo družabnemu redu. Tiskana bolj kot govorjena beseda je zmožna načeti razjedati obstoječi režim vprav pri koreninah. Jugoslavija, kot vemo, je zaprta vsaki vrsti literature, ki je pisana v domači besedi, ker se zaveda, da bo ta po veliki večini nasprotna režimu. Prepovedi te vrste pa ne veljajo samo za Rusijo in Jugoslavijo in še za toliko drugih dežel, to velja, če veste ali ne, tudi za Ameriko, kjer je sicer doma svoboda tiska. Pred več kot desetimi leti sem se vračal iz Evrope nazaj v Ameriko z ladjo. Na ladji sem, se seznanil z ameriškim študentom, ki se je po študijah v Angliji vračal domov. Seveda si je kot študent tam nabral polno knjig. Na carinarnici v New Yorku so mu vse knjige natanko pregledali in mu jih nekaj, ki so morale biti na ameriškem indeksu prepovedanih knjig, zaplenili. Preveč prokomuni-stične. Seveda, če je imel kaj pornografske literature, mu te niso zaplenili, ker en pornografski zvezek več ali manj ne bi mogel kaj prida dodati k poplavi pornografske literature v tčj deželi. Sv. pismo ni posebej imenovano na proskripcijski listi. A Sovjeti se ga vseeno branijo. Zakaj? Sv. pismo ni direktno proti režimu, kot so to npr. dela Solženicina. Je proti režimu v toliko, v kolikor je režim uradno ateističen. A kakšno nevarnost predstavlja režimu sveta verska beseda, zaprta v platnice knjige, ki po veliki večini leži nedotaknjena in nebrana na polici. Komaj kakšno. Režim se mora torej braniti poplave izvodov sv. pisma, ker sv. pismo kot tako tudi drugi nabožni predmeti morejo kvariti ateistični milje, ateistično ozračje, ki ga režim hoče vsaj na zunaj za vsako ceno ohraniti neskaljenega. Baptistična pro testantska veja, ki je znana zaradi svoje stroge fundamentalnosti, se na vso silo trudi spraviti, vtihotapiti v ateistično Rusijo čimveč izvodov sv. pisma. Kar zavidljivo iznajdljivi so v metodah kako spraviti, vtihotapiti sv. pismo čez mejo. V svoji gorečnosti gredo tako daleč, da predelavajo celo avtomobile, da v njih vtihotapljajo neosumljeni na stotine in tisoče izvodov sv. pisma čez mejo. Nikakor jim ne smemo in ne moremo oporekati dobre volje in dobrih namenov, a logika njihove zanesenosti šepa. Samo fizična prisotnost božje besede ne more pokristjaniti Rusije. Pričakovati kaj takega bi že nevarno mejilo na vražar-stvo. Ko bi samo fizična prisotnost navdahnjene, pa mrtve božje besede imela moč pokristjanjevanja, bi morala biti Amerika sijajen zgled in zavidljiv višek krščanstva, kar vsekakor ni. Samo v predalih hotelskih sob križem dežele namreč leži na.visoke stotišoče izdaj sv. pisma družbe Gideon; kaj koristi to, ko pa pri tem morda niti en procent od njih ni bil nikdar odprt. Apostol Filip je vprašal dvomika etiopske kraljice, ki je bral preroka Izaija: “Ali razumeš, kar bereš?” Dvor j a-nik mu je odgovoril: -“Kako bi neki mogel, če me nihče ne pouči?” Rodovi in rodovi slovenskega naroda so ostali globoko verni brez sv. pisma na hišni polici. Ohranili so vero zaradi pouka v cerkvi, v šoli in zaradi splošnega verskega ozračja, ki ga pa v današnji Rusiji ni. Zgornje moramo seveda razumeti v okviru, za katerega je mišljeno. Gotovo je in drži, da morejo biti deli starega zakona kot npr. psalmi in novi zakon še vedno najbolj trdna in solidna duhovna hrana za posameznike pa naj-sibo to z razlago ali brez nje. ------------o------ Oltarno društvo fare sv. Vida so zahvaljuje CLEVELAND, O. — Oltarno društvo fare sv. Vida se zahvaljuje za tako lepo udeležbo na vsakoletnepi kosilu, ki se je vršilo letos 23. septembra. Posebno se zahvaljuje izvrstnima kuharicama ge. Ivanki Pretnar in ge. Pepci Tominc ter vsem, ki so pomagale v kuhinji, vsem, ki so tako lepo postregle gostom v dvorani in vsem, ki so prodajale vstopnice in srečke. Hvala vsem, ki so darovale pecivo, in vsem, ki so kupili pecivo. Prav tako hvala vsem, ki so darovali v gotovini. Prav iskrena zahvala Mr. in Mrs. Jim Slapniku ter Mr. in Mrs. Dan Slapniku, ki so daroVali cvetlice za okras miz, Materinskemu klubu za uslugo in g. Vinkotu Rozmanu, ki nam je pomagal, kjer koli smo ga potrebovale. Oltarno društvo se zahvaljuje vsem, ki so se odzvali v tako lepem številu in hvala Bogu, ki nam je poklonil tako lepo vreme. Vse gre za našo krasno cerkev in šolo. Še enkrat prisrčna hvala! Lep pozdrav vsem in na svidenje drugo leto! Odbornice Oltarnega društva Stoncer! čeških godbenikov in druge prireditve CHICAGO, 111. — Naše društvo sv. Štefana št. 1 KSKJ je povabilo slavno češko godbo “B o h e m i a n Concertina Orchestra” na prvi koncert med nami, združen z okusnim kosilom in plesom v nedeljo, dne 30. septembra popoldne. Domače kosilo bo postreženo že od pol 1. ure naprej. Kuharice bodo pripravile svinjsko pečenko, kislo zelje, češke knedlje, vse za borih $5.50. Vstopnino $2 dobite vrnjeno v “chips” za tekoča okrepčila. V teh časih inflacije je to res pod ceno. Dobiček je namenjen športnemu udejstvovanju društva. Skupina 25 preizkušenih godbenikov igra priljubljene poznane melodije in zveni kot prava velika starokrajska slovenska gasilska godba. Slovenci imamo mnogo podobnosti v pevskem izražanju,* zato vemo, da bo občinstvo navdušeno. Načelnik prireditve je naš predsednik Frank Dolenc, ki je vnet sledilec te skupine in se je mnogo prizadeval, da smo končno prišli na vrsto in jih dobili. Člani in prijatelji lepo vabljeni! *, Zadnji ponedeljek 24. septembra smo se čikaški Slj-venči lepo postavili s kulturnim programom sredi blest a na Daleyjevem trgu pod po- kroviteljstvom mesta. Velika množica je z odobravanjem sledila petju zbora “Slovenska pesem” pod vodstvom Fr. Vendelina Špendova ter izvajanju radijske folklorne skupine pod vodstvom Corinne Leskovar in otroške skupine pod vodstvom Magde Sim-rajh. Ves teden je v Daley Centru sloven ska razstava raznih umetniških izdelkov, vključno kompletna “ribniška roba”. Razstavo sta pripravila Metoda Fischinger in Adolf Krajnc. Obiskovalcem je na razpolago ročna brošura “THE SLOVENIANS”, ki je bila natisnjena ob sodelovanju obeh čikaških slovenskih far, KSKJ, SŽZ in SARO ter nudi tujcu kratek opis slovenske zgodovine in naše narodne težnje, ter prispevek prof. Gobca o ameriških Slovencih. Brošurico lahko dobite brezplačno, če pišete na moj naslčv. ■ ’ -■ =■= Sedaj se že tudi pridno pripravljamo na letni FESTIVAL SLOVENSKEGA DNEVA, ki bo v soboto, 27. oktobra, v veliki svetoštefanski dvorani. Na programu bosta pela odlična zbora “Slovenska pesem” in “France Prešeren”, solisti in naravno obe folklorni skupini Slovenskega radio kluba. Izredna posebnost letošnjega dneva bo prvi obisk Mladih harmonikarjev iz Clevelanda v našem mestu. Mlade slovenske muzikante sem imel priliko prvič občudovati, ko so pred leti igrali za KSKJ konvenčni banket v Clevelandu. Naši čikaški obiskovalci Baragovega dne niso mogli prehvalil njihov nastop na Baragovem programu letos. Vem, da bodo deležni enako navdušenega sprejema v našem mestu-Ludvik Leskovar, preds. IZ NAŠIHVRST Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo slovenskega lista! Moram pohiteti, da ne bom'dobil kakega obvestila, da nimam še plačane naročnine. Terjatve jaz nimam in je nikoli nisem imel rad. (K-rednik: Pravi Slovenec ste:' Zato Vam prilagam zopet naročnino za eno leto, ostalo Pa je za Vaš sklad. Lepe pozdrave Vam ^ vsem pri listu. John Jereb\ * Joliet, 111. — Gospod urednik! Prilagam ček za eno leto, kar je več, pa naj bo za skovni sklad lista. Z Domovino sem zadovoljen, ne pa s pošto. Ta gre po polževo! Zadnji mesec se je porazgubilo več številk AD. To zaradi tega, ker listek z naslovom odpade na potu do mc' ne. Poštar seveda ne ve, kafrt naj list dostavi, in ga vrže v koš. Prosim Vas, da bi uporabljali boljše lepilo. Upam, da boste to pripombo vzeli na znanje in ukrenili vse potrebno, da se to ne bi ponovil0-(Urednik: Skušali bomo pomanjkljivost, o kateri nas je več naročnikov opozorilo, čimprej odpraviti.) John Rems * Silver Spring, Md. — Sp0' štovani! V prigibu pošiljarn ček za enoletno naročnino A' meriške Domovine. Upam, da bo vedno stala na branih0 slovenstva in demokratskih svoboščin. Opozoril bi Vas pa morda na to, da dobivamo tukaj ha1 po tri ali štiri številke skupaj zvezane, ker pošta noče raznašati posameznih številh, kadar jiff dobi, ampak sam« enkrat na teden. Najlepše p o z d r ave YS?'fl bralcem in prijateljem P°s“ Ija E. A. Kovačič KANADSKA DOMOVINA DRAGI (979 14. forum slovenskega svobodnega dialoga je za nami. Število obiskovalcev je bilo enako kot prejšnja leta, oči-vidno je bilo premalo mladine. Režim SRS je za letos pokazal toleranco, imajo važnejše probleme, mogoče pa tudi ni povsem nenaklonjen, da sliši nekaj kritike s strani zdomstva in zamejstva. “Primorski glas” je pisal korektno, vendar ni poročal o besedah pritožbe do današnje slovenske republike. PRVO PREDAVANJE je imel prof. France V o d n i k, slavist, bivši član Križa na Gori, esejist in danes odgovorni urednik Znamenja. Podal je nazorno sliko razvoja Katoliške grupe, ki je delovala v okviru Križarjev, Savice, Danice in končno Zarje. Vse te aktivnosti in oba Bohinjska tedna je predstavil kot forum katoličanov, ki so imeli skupno neki odklon do uradne SLS, odklanjanje vseh totalitarizmov, tudi komunističnega. Naštevani so bili poskusi preprečiti delovanje, intervencije dr. L. Ehrlicha, škofa Rožmana, spor Kocbeka v Dom in Svetu, novo revijo Dejanje; vendar celotni vtis je xbil kljub temu, da se v prvi Jugoslaviji ni onemogočilo disidentstva in opozicije, kar vsekakor ni slučaj danes, za SLS omenil, da se je oddaljila od delavstva in se povezala z nedemokratski-mi silami. Zanikali so pluralizem, identificirali pravega Slovenca z vernim katoli čanom. Največ je predavatelj citiral Koblarja in Finžgarja. Zaključek je bil,’"'naj Verniki ne stojijo ob strani, nego naj delajo za sožitje z državo in zameri onim, ki jih zato imenujejo komuniste. Kot vsak sovjetski predavatelj govori o miru in sporazumevanju, je tudi Vodnik kot državljan SRS smatral za primerno mimogrede omeniti OF kot edino pravilno organizacijo in celo prvo v Evropi, ki je združila vse sile v NOB. Mnogi od Zarje so našli pravo pot v NOB! Po predavanju sta bila prebrani delno pismi prof. Janžekoviča, ki je pisal da se je Bohinja treba spominjati, da se ga doma ne bodo, ako ne bodo v to pozvani od dnrgod. Mirno razpoloženje je spremenil odstavek pisma prof. B. Grafenauerja, ki je pisal, da so stražarji in mladci že pokazali prve prvine fašistične ideologije. Med občinstvom so sedeli pisatelj Mirko Javornik, poslanec SLS dr. L Koce in tudi nekateri bivši člani mladcev in stražarjev! Po 20-minutni pavzi je sledila debata. Da smo Slovenci pogumni in ponosni ljudje, so dokazali prof. V. Suhadolc, prof. M. Kranner, dr. I. Koce in še posebej prof. V. Beličič, ki je naravnost s pisateljskem slogu, prosto govoreč branil in ubranil čast Ehrlichove skupine, ki je raje izbrala pot največje žrtve in emigracije, kot da bi delala proti svojim idealom. Predavatelj in neki somišljneiki so priznali os e b n o poštenost stražarjev, obsojali pa eks-: tremni antikomunizem in stalinizem. Rev. F. Križnik je pribil piko, ko je interveniral in ugotovil: a) Zarjani so v velikem številu klonili; b) Ako je bilo dovoljeno u-preti se Stalinu 1948, zakaj zanikati pravico katoličanom, upreti se stalinizmu v dobi 1941-45!? Drugo predavanje je imel dr. O. S- .nčič, škofov vikar v Gorici. Predavanje o narodu in veri je bilo izredno. Srž predavanja je bila, da je narod podaljšanje družine in da bodočnost kaže na še večjo povezavo vere in naroda. Predavanje ni vzbudilo kake konfrontacije, kar se je videlo po vsebini debate. Tretje in zadnje predavanje je imel časnikar Sergij Pahor o matičnem, zamejskem in zdomskem trenutku. Njegov resume o SFRJ, še posebej o ekonomiji je bil v glavnem pozitiven, vendar se ni dotaknil političnih svoboščin. Poročilo o zdomstvu je bilo naklonjeno, še posebej je omenil založniško delo v Argentini, je pa nujno bilo samo posnetek iz znanih virov. Poglobil se je v odnose SRS — zamejstvo, jih kritiziral, ker gre vsa pomoč zamejstvu po strankarski liniji. Čudno zveni ta podrobna kritika, ko se ponavlja v eni ali drugi formi ista igra že od leta 1942 naprej. V CK KPS so neki Za spremembo - nekaj drugega RAJKO j ni. Boj za pozicijo Kustosa Do leta 1928 je bil tedanji muzej v Ljubljani pod upravo takozvane Ljubljanske o-blasti. Ta je bila naslednica nekdanjega Deželnega odbora in Deželne vlade. Tega leta je pa Muzej prevzela Jugoslavija v svoj državni budget in pod svojo jurisdikcijo m odslej se imenuje muzej Narodni muzej. V stari monarhiji je bil Deželni muzej naed naj starejšimi.. Že 1. 1821 so '“Deželni stanovi” sprejeli sklep, ustanoviti muzej in leta 1971 je ta ustanova praznovala 150-letnico obstoja, čeprav je cesar podpisal akt u-stanovitve šele leta 1826, s klavzulo, da se deželanom iz . toga naslova ne smejo nalagati nobeni davki. Med najbolj zaslužne kustose je spadal Karel Dežman, ki se je po svojem razočaranju nad Slovenci obrnil na nemško stran ^ si ponemčil ime v Desch-^ann. L. 1883 je cesar Franc LOŽAR Jožef položil temeljni kamen za novo muzejsko zgradbo, ki je bila dovršena leta 1885. L. 1388 je bil ta muzej otvorjen kot Deželni muzej Rudolfi-' num, (nemško: Das Landes-museum Rudolfinum) v p0. časti tev poroke cesarjeviča Rudolfa. Ob isti priliki je Deschmann že imel na razpolago1 tiskanega vodnika po muzejskih zbirkah, ki je bil pisan v nemščini in njegovo delo. 150-letnico zavoda je vodstvo današnjega Muzeja proslavilo med drugim s slav: nostnima številkama revije Argo, eno za Kulturno-zgodo-vinskij drugo za Prirodoslovni del. O teh pomembnih publikacijah ni niti zamejski niti zdomski tisk prinesel nobene vesti. Ves čas njegovega obstoja Muz :j ni imel več kot enega znar stvenega uradnika, • ki se je Imenoval kustos in je bil od{ >voren za vse oddelke in za dministracijo. lo se je delom i spremenilo leta 1926,. ko člani, ki nekaj dajo na slovenstvo, toda še, vedno je prevladala direktiva Tito-Ki-drič-Kardelj, ki je jasna in glasna: bolje nezaveden, napol potuj čen Slovenec levičar kot so zavden Slbvenec demokrat. Zanimivo je, da se je o-bregnil Primorski dnevnik ob tretje predavanje, ker so se čutili prizadete, ne pa ob prvo, četudi je že sam pluralistični Bohinj govoril o neki Sloveniji, ki je danes ni več in Bohinjski tedni so se morali preseliti v Italijo. Kljub uspešni Dragi 1979 se je opažalo neko malodušje. Primerjava, da je Draga slovenski parlament ni prepričala, dejstvo pa je, da je postala! neka točka važnega dialoga. Draga je dokazala, da živi z ali brez podpore režima. Da postane Draga slo-, venski parlament v simboličnem smislu in da pritegne mladino, ki si želi slišat celo resnico brez raznih taktik, je mogoče sedaj prišel čas, da se poskusi po 35 letih povedati, kaj se je dogajalo med vojno. Naj bo to predavatelj iz SRS in koreferent iz slovenske o-pozicije. Na isti način bi bilo primerno predavanje o slovenski ekonomiji. p0 14 letih uspeha si organizatorji lahko privoščijo popolno svobodo; Slovenci po svetu so na ta poziv pripravljeni. Dr. Peter Urbanc & KOMENTAR pod pisanega k prvemu predavanju v Dragi 1979. F. Vodnik, Bohinj, Korošci. Pisatelj Leo Detela je očital v debati, da so se katoličani povezali z desnim totalitarizmom, in svetnk Dr. V. Inz-ko je povedal istotam, da so bili zarjani, mladci in stražarji plemeniti, delavni možje do vojne. a) Po priključitvi Avstrije Nemčiji so Korošci volili 99% v korist Hitlerja. V vojni so Korošci služili v Hitlerjevi vojski na vseh frontah. Voditelj ZSO je bil nemški oficir do jeseni 1944 v črni gori, vendar nihče mu ni očital sodelovanja z okupatorjem ali celo izdajstva. b) Na Štajerskem in Gorenjskem je okupator določil 500,000 (pol milijona) Slovencev za vredne postati je Prirodoslovni oddelek prevzel Dr. Fran Kos, botanično zbirko je pa honorarno vodila Dr. Angela Piskernik. Ravnatelj zavoda in obenem arhivar ter kustos Kulturnega oddelka je bil Dr. Josip Mal, za reorganizacijo knjižnice je pa ravnatelj nastavil Dr. Avgusta Pirjevca, bibliotekarja “Licejske knjižnice”. Največja pomanjkljivost je bila v tem, da je bila še naprej celotna arheologija, ki je prinesla muzeju svetovno slavo, brez strokovnega kustosa in tudi brez tozadevne postavke v državnem budžetu. Kljub temu so meni odgovorni ljudje svetovali, naj vložim prošnjo za mesto kustosa-prip ravnika (po ameriško; Assistant Curator) na prosvetno ministrstvo v Beogradu, kar sem avgusta meseca 1928 tudi storil. Utemeljevanje je bilo to, da ako ne moremo izkazati pričuj očnosti kandidata, ki bo'sposoben voditi arheologijo, tudi ne bo dosti upanja na odobritev budžetne postavke. in sploh na ustvaritev pozicije kustosa kot take. Za to zadnje,je pa v prvi vrsti šlo: muzeju je f . 'A v • iZ , ODMEVI S Poletje se nagiba v jesen, barve prerije se pričenjajo spreminjati v stotine barvnih odtenkov. Po’hladni pomladi se je na preriji le ogrelo, tako, da smo imeli toplo, pa izredno suho poletje v Leth-bridgu in okolici. Kjer ni možno namakanje polj, je sonce ponekod letino povsem požgalo, revno žito, ki v rasti ni moglo v višino in ne do zorenja so na mnogih poljih enostavno podorali. Zopet druge predele južne Alberte so pa plohe obiskovale kaj pogosto in spet druge s spremljajočo točo zravnale plodna, obilno žetev obetajoča polja. Pa menda vkljub vsemu obetajo povprečno letino. •i1 Vročina, strele in drugi vzroki pa so letos povzročali neprestane gozdne požare v severni Alberti in zlasti obširno v sosednji Britanski Kolumbiji. V juniju in juliju je tam naenkrat gorelo nad 500 gozdnih predelov, ki jim gozdni gasilci z velikimi ojačanji niso in niso bili kos. Škoda v upepeljenih in požganih gozdovih gre v visoke BfflSBBDHBBBBISBBBBaBHgBHBBBI Nemce. Temu vabilu in vstopu v Heimatbund se je odzvalo 95% ljudi. Mnogo mladine je služilo v nemški vojski, vendar nihče ji ni očital sodelovanja z okupatorjem ali. celo izdajstva. c) Primorci so služili in sc “borili” kot italijanski vojaki do septembra 19.43. Pisatelj, neozdravljivi socialist in pristaš ONF se je v Libiji vojskoval na italijanski strani! Do neke mere so vstopali v fašisično stranko. Pol ure od Drage peš imaš slovensko vas, ki je dala pred vojno 80 'članov fašistični stranki in je danes 100% komunistična. Nihče ni očital Primorcem sodelovanja z okupatorjem ali celo izdajstva. d) V Ljubljani in pokrajini niso niti fašisti niti nacisti dobili več kot 10 članov stranki in niti enega prebivalca, ki bi oddal en sam strel proti zaveznikom. Zakaj potem povezati del naroda s totalitarizmom črne in rjave barve, ko konkretni podatki to zanikajo? Peter Urbanc bilo treba priboriti vsaj eno mesto kustosa. Konec okobra 1928 je prišla ugodna rešitev moje prošnje, kar je bil rezultat več faktorjev. Med glavne delavce je treba šteti na vsak način prof. Izidorja Cankarja, ki je hotel ne samo spraviti svojega bivšega učenca pod strehe, temveč tudi pridobiti novo znanstveno mesto na muzeju, saj je tam sedel njegov sošolec Dr. Josip Mal. Isti Cankar je pa bil tudi osebni svetovalec predsednika SLS, Dr. Antona Korošca, in kar je Cankar rekel, to je Korošec naredil. V javnosti je imel Muzej izvrstno reputacijo in ljudje, k so se še spominjali Dr. Walter j a Schmida, kako je odkrival na Mirju rimsko mesto Emona, so čutili vrzel, da na muzeju ni arheologa. V Beogradu je imel muzej prijatelja v osebi univ. prof. Dr. Nikole Vuliča, klasičnega arheologa in osebnega inštruktorja kralja Aleksandra. Vulič je enako kot splitski Dr. Mihovil Abramič, izšel iz. slov' ečega “Arheološkq-epi-gfafskega seminarja” Duhaj- PRERIJE... milijone, izguba je v lesu, divjačini, izgubljenem delu. Požari so se ponekod približali prav do obrobnih naselij, kjer so ponekod v bojazni u-kazali izselitev pred ognjeno nevarnostjo. * Naše mestece Lethbridge je šele koncem avgusta obiskala divja nevihta z grmenjem in strelami, trajala je le pol noči, pa nalila v nekaj urah do 15 cm vode, ta pa seve marsikje zalila cestne odtoke, pre-plavila ceste in vdirala v hiše, predvsem v nižje ležečih predelih mesta. Spet škoda v visoke stotisoče in trenutno popisuje posebna pokrajinska komisij a prijavljeno škodo in obetajo po z zbranih podatkih določiti morebitno višino odškodnine prizadetim. Je res, kar so že doma trdili, da ognju se umakneš, vodi pa težje... * Počitniška sezona, ki prinese vsako leto pokrajini lepe dohodke, tudi ni potekala letos tako, kot so upali in želeli. Kanadčani so sicer več potovali po Kanadi in spoznavali domače lepote, ker mnogi radi bencina niso upali na pot čez mejo in na jug, seve pa tudi iz Združenih držav ni bilo turističnega dotoka,, ker ' mnogi spet radi bencina niso upali in ne mogli od doma, čeprav smo v Kanadi z motorno pijačo do vrha preskrbljeni. Torej letos turistična sezona na obeta kaj prida do- . hodkov, marsikje so povzročene velike izgube. Zdaj ko se na sosednjem jugu zboljšuje bencinsko vprašanje, Upajo, da bo lovska sezona privlačnejša tujcem in vsaj malo ublažila tu-ristično-gospodarske izgube. Res je tudi, da so bili počitniški gostje v narodnih parkih prikrajšani za nekatere u-godnosti, saj so bila nekatera izletniška pota radi nevarnosti novih požarov zaprta, ognji na prostem strogo prepovedani, taborniki torej pri- . krajšani za mnoge po sebi u-mevne ugodnosti in užitke. Planinstvo zavzema vsako leto več dejavnosti, obiskovanje gora je v modi in potrebi, če hočeš iz mestnega vrveža v mir proste narave. Mnogi so za gore in obisk teh premalo ske univerze. Končno je pa treba omeniti tudi to, da sta imela oba, moj oče in moja mati, v javnosti dosti ugleda in prijateljev in to v vseh krogih. Tako jaz nisem nikjer naletel na kako nasprotovanje, narobe, bil sem deležen vsesplošne podpore. Za zgled naj navedem to, da ob rešitvi prošnje za službo moja doktorska diploma z Dunaja še sploh ni bila od Ljubljanske univerze nostrificirana. To je prvi opazil dekan filozofske fakultete prof. Dr. Fran Kidrič, ki je stvar uredil že potem, ko sem jaz nastopil službo. Univerza ni samo no-strificirala doktorata, temveč je diplomo tudi priznala za enakovredno profesorski diplomi. Jaz bi bil takoj lahko začel učiti na srednjih šolah, če bi bile te imele pouk iz klasične arheologije in umetnostne zgodovine. Zelo zanimivo v tej zvezi je bilo to, da je v Vetrinju prišel k meni ravnatelj Marko Bajuk, ki me je naprosil, naj poučujem staro zgodovino v 2. in 6. razredu gimnazije, ker imam zato pravico kot arheolog. Kot bivši inšpektor Prosvetnega pripravljeni, nezadostno odpremi j eni in telesno premalo vzdržljivi za nepredvidene napore. Zato je bilo v gorah okoli Banffa in Jasperja letos veliko število smrtnih žrtev, tako med domačimi turisti in plezalci, kot tudi ameriškimi in evropskimi obiskovalci. Tudi zima ni bila zaželjeno naklonjena in desetine neprevidnih, prezagnanih in predrznih smučarjev je umrlo pod snežnimi plazovi. Žrtve' teh letos pogostejših plazov so bili predvsem res izkušeni smučarji iz vzhodnih kanadskih pokrajin in Evrope (Nemci, Švicarji). Helikopterji so nov moderen mik zimske turistike. Za visoke zneske, ki jih povprečen smučarjev žep ne zmore, te pone-so ti moderni ptiči prav na vrhove zasneženih gora, te tam razlože in pred smučarji so odprta prostrana nedotaknjena smučišča, divje strmine, zalite s pršičem, skratka za spretnega in res izkušenega smučarja enkratni raj u-žitkov. Zgodi se, da marsikdo tvega čez pametno in varnostno mejo, čas dneva in moč sonca dodasta svoje, sprožijo se plazovi in prineso belo pa strašno smrt. Je pa res, da v večini primerov so krivci in povod plazovom ljudje sami, neposlušnost in preveliko tveganje sta greha preveč predrznih... (Bo še.) Pak ' MALI OGLASI For Rent 3 Unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Call 361-0989. after 4 p.m. ! '(99-109), -------—_______________ Stanovanje oddajo Oddajo 3-sobno stanovanje. Mesečno $90 in “utilities”. Pridite na 1150 Norwood Rd. po šesti uri zvečer. (105-107) FOR SALE 2 houses bn one lot. St. Vitus area. Call 692-3567 after 6 p.m. (105-107) HIŠO IŠČEMO v okolici sy. Kristine ali sv. Križa. Kupimo samo od lastnika. Bungalow ali ranč z 2 spalnicama ali s 3 spalnicami. 881-6792 (104-108) BY OWNER E. 76 St. Clair area. 5 rooms down and 4 up. $5000. Will finance. 845-2459. X() MALI OGLASI Housekeeping Woman to do weekly house-cleaning in Mayfield Village. Near Rte. 91 and Eastgate. Call 461-8191 after 5 p.m. (106-108) BY OWNER Euclid Brick Bungalow. Fireplace, 3 bedrooms, Ige. kitchen, spacious dinette. Must see inside to appreciate. 943-3028 (X) Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. (x) Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. I Call 732-7880 (X) " BUILDING FOIi LEASE- Up to §000 sq. feet. call days v 881-1393 __________________________(X) HELP WANTED T y p i s t. Recent high school graduate preferred. Full time. Call Mrs. Cashin 241- Varuhinja za dva otroka potrebujemo. Dva dni v tednu od 8.30 do 4. popoldne, dva dni od 12. do 4. popoldne. Otroka vam pripeljemo. Pokličite tel. 391-0282 po 5. uri zvečer. (107-108) * v NOTTINGHAM AREA MANUFACTURING CO. Has opening for young man between ages of 15 in 18 to work after school from 3 p.m. to 9 p.m. 3.25 per. Call 531-6263. (107-109) oddelka Banske uprave je moj primer poznal. Na gimnaziji v lagerju Peggez-Lienz je pa šel še dalje in v višji gimnaziji uvedel pouk umetnostne zgodovine in etnologije, česar dotlej še ni imela nobena slovenska srednja šola. Dne 3. novembra 1928 sem nastopil na Narodnem muzeju službo v gori navedenem svojstvu. Meni se je odvalil kamen od srca, ko sem videi, da stroški študija in potovanja, ki je bilo potrebno za disertacijo, le niso bili zastonj Ne bom pa rekel, da ne bi bilo mogoče piriti do istega rezultata tudi, če bi bil ostal v Ljubljani, poslušal pri Moletu arheologijo, dobil temo za disertacijo in to temo na Dunaju obdelal, promoviral pa v Ljubljani. Ob tem popisu boja za eno samo muzejsko pozicijo bodo kritiki 'jugoslovanskega, predvsem pa srbskega režima rekli: Na eni strani popisuje napore za ustanovitev . enega mesta kustosa, na drugi strani pa hvali Balkan in Srbijo. Ali nimamo mi prav? Not 1397. (104-109) FOR RENT 2 Family. 2 B.R. All appliances. Tudor style. Immaculate. No children. Neff Rd. area. — 729-0095. (107-108) ^joimPelrfeTM eTiBS Odprto v torek, četrtak in petek od 8. do 6. ure, v sredo od 8. do 1. ure, v soboto od 8. do 4. ure Zaprto v ponedeljek 481-3465 quite! V poštev je treba vzeti več okolnosti. Najprej je treba pribiti dejstvo, da je bila celotna jugoslovanska pro-" svetna in vzgojna politika o-rientirana na srednjo šolo, o-ziroma, kot se je v uradnem srbskem žargoau reklo: ‘“srednja nastava”. Kdor je kdaj vstopil v predavalnice profesorjev Prijatelja, Kidriča ali Ozvalda in celo Vebra, ta je našel vse klopi zasedene in slušatelje stoječe pri vratih. Glavna akademska disciplina je bila slavistika, ki je bila tudi najbolj popularna. Tedanja v akademsrki študij usmerjena mladina se za muzeje sploh ni zanimala in večinoma o njih tudi ni nič vedela. Drugače je pa to bilo na Hrvatskem in v Srbiji. Ravno množice Slavistov so bile eden izmed vzrokov, da sem se odločil za umetnostno zgodovino. Resnica je, da ni bilo na razpolago rnest, kakršne je nudila srednješolska kategorija, Toda to ni bila v celoti krivda Beograda, tem)-več celotne orientacije tako zvanega “ učenja”- crr ,‘®'e ^Fukmilr Society* JOUET, IL 60434 ONE FAIRIANE DRIVE OfCTTrs %U(3i Sine«* 1914 .. . ... tim Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. j Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola? ships for the education of young men aspiring to the priesthood. ( 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 8. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers President____.......... First Vice-President___ Second Vice-President Secretary Treasurer ___________ Recording Secretary First Trustee Second Trustee Third Trustee ... First Judicial Second Judicial Third Judicial _ Social Director___ Spiritual Director Medical Advisor ... - Joseph J. Konrad - Ronald Zefran . Anna Jerisha . Robert M. Kochevar . Anton J. Smrekar . Nancy Osborne . Joseph Šinkovec . Frances Kimak . Anthony Tomazin . Mary Riola . John Kovas . Frank Toplak . Nancy Osborne ■ Rev. Aloysius Madic, . Joseph A. Zalar, M.D. O.F.M. HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD SEMIANNUAL MEETING - JULY 21, 1979 (To Be Continued) The Treasurer then continued to present the following report of security transactions that have taken place for the Society during the last six months. TRANSACTIONS, - JANUARY 1, 1979 THRU JUNE 30, 1979 PRIVATE EXPORT FUNDING CORP. $5.000.00 Money received for semi-annual roaemption on principal - 1-3-7' EL PASO ARZEW TANKER CO. $1,000.00 Money received for redemption or principal - 5-3-79 BONDS - MATURED AMOUNT MATURITY VAME SISTERS OF ST. , JOSEPH THIRD ORDER OF ST. FRANCIS $10,000.00 1-1-1979 TEKNECO INCORPORATED $10,000.00 4-1-1979 BONDS PURCHASED PURCHASE DATE NAME AMOUNT INTEREST RATE MATURITY 3-20-79 ALLSTATE FINANCIAL CORP. 50,000.00 9.625% 3-15-86 3-28-79 FORD MDTČR CO. 50,000.00 9.750% 3-15-87 4-2-79 * ? S''’ 7 GENERAL EtECTRIC CR. CO. 50,000.00 9.750% 8-1-87 5-17-79 JOHNS MANVILLE CORP. 50,000.00 9.700% 5-1-»? 5-24-79 PUBLIC SERVICE IND. 50,000.00 ^ 9.500% 5-1-95 6-11-79 PHILIP MORRIS INC. 50,000.00 9.55% 6-1-86 6-19-79» COMMONWEALTH ED. CO. 50,000.00 9.25% 8-15-M CERTIFICATES OF DEPOSITS - BANKS - PURCHASED PURCHASE DATE NAME AMOUNT INTEREST RATE YEARS MATURITY 1-26-79. 1ST NAT'L BANK OF CHICAGO $100,000.00 10*5% 2-15-79* .... CONTINENTAL BANK OF CHICAGO $100,000.00 10% 2-22-79 /' CONTINENTAL BANK OF CHICAGO $200,000.00 10% 2-23-79 CONTINENTAL BANK OF CHICAGO $100,000.00 10% 2-27-79 CONTINENTAL BANK OF CHICAGO $100,000.00 10% 3-2-79 CONTINENTAL BANK OF CHICAGO $100,000.00 10*5% 1 1-28-80 1 2-20-80 1 2-22-80 *1 2-28-80 1 2-27-80 6 MOS 8-29-79 CERTIFICATES OF DEPOSITS - BANKS - MATURED ; ' ' FIRST NATIONAL BANK OF CHICAGO $100,000.00 2-20-79 CERTIFICATES OF DEPOSIT — SAVINGS & LOANS — . MATURED Name Amount Maturity Home Savings & Loan of Joliet, Joliet, 111. $40,000.00 2-11-79 Peoples Savings & Loan, Joliet, 111........ 40,000.00 2-20-79 Northwest Federal Savings, Chi., 111. ..... 40,000.00 2-18-79 Concordia Fed. Sav. & Loan, Evergreen Park, 111. ................... 40,000.00 2-19-79 Skokie Federal Sav. & Loan, Skokie, 111.... 40,000.00 2-19-79 First Fed, Sav. of Berwyn, Berwyn, 111..... 40,000.00 2-20-79 Damen Savings & Loan, Chicago, 111......... 40,000.00 2-20-79 Lincoln Way Sav. & Loan, New Lenox, 111. 40,000.00 2-24-79 Home Sav. & Loan of Aurora, Aurora, 111. 40,000.00 2-25-79 Austin Federal Sav., Chicago, 111. ........ 40,000.00 2-27-79 St. Paul Fed. Sav. & Loan, Chicago, 111.... 40,000.00 2-28-79 Hoyne Savings & Loan, Chicago, 111. ....... 40,000.00 2-27-79 Mid America Fed. Sav. & Loan, Chi., Ill.... 40,000.00 2-28-79 Aurora Fed. Sav. & Loan, Aurora, 111....... 40,000.00 2-25-79 Chesterfield Fed. Sav. & Loan, Chi., Ill... 40,000.00 3-31-79 Anton J. Smrekar, Treasurer After all questions regarding the financial report and the investment report were answered to everyones satisfaction, a motion was made by Anthony Tomazin, Jr., and seconded by Joseph Šinkovec that the financial report be accepted as presented and the security transactions made by the Financial Committee of the Holy Family Society be ratified. Motion carried. The meeting moved along to the reports of the Trustees, with our First Trustee, Joseph Šinkovec presenting the following report. Mr. President and Supreme Board Members: ........ ■We were down to the bank this morning checking all the securities of the Society and found everything in A-l shape. At this time things look like they are continuing to go along real good which is quite a surprise with all the turmoil which we are experiencing in our country. Our officers are doing a good job and I compliment them. Joseph Šinkovec, First Trustee Ronald Zefran made a motion to accept the report of our First Trustee. Anna Jerisha seconded the motion. Motion carried. Our Second Trustee, Frances Kimak presented her report: Mr. President and members of the Supreme Board: It gives us great satisfaction to see the records of the Society being kept so well. We are also pleased to see the high interest rates coming in on our new purchases. This is due to the decisions being made by the Home Office. These decisions are very difficult to make during our changing times and I wish to compliment our President, Treasurer and Secretary for their excellent judgement. Frances Kimak, Second Trustee Robert M. Kochevar made a motion to accept the report of the Second Trustee. Anton J. Smrekar seconded the motion. Motion carried. Our Third Trustee, Anthony Tomazin, was called on for his report. Fellow Board Members: Everything looks very good. It looks like the officers are on top of everything. It is reassuring to see the higher percentage bonds being purchased, which in these times is real tough. Anthony Tomazin, Jr., Third Trustee A motion made by Ronald Zefran to accept the report of the Third Trustee was seconded by Frances Kimak. Motion carried. Tnere being no OLD BUSINESS to be presented to the Board the meeting moved along to the topic of NEW BUSINESS and the secretary’s presentation of the following two resolutions to the Board. RESOLUTION ' 1 At its semi-annual meeting held on July 21, 1979, the Supreme Board of the Holy Family Society approved the following Revisions and Modifications to the original Accident and Health Contract dated August 26, 1976, between the GENERAL AGENT, Mr. Jack Kravit, and the HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A., a Fraternal Benefit Society. EFFECTIVE JULY 21, 1979, the SOCIETY shall pay to the GENERAL AGENT the following Schedule of Commissions on Policy Form 6579, Senior Citizen Hospital Medical Policy, on New Business only issued as of July 21, 1979: (a) 100% of the Policy Fee; (b) 100% of the first month’s premium; (c) 55% of the premium on all premiums received from the second to the twelfth month inclusive; (d) 30% of the premium on all premiums received from the second, third and fourth years, inclusive; (e) 15% of the premium on all premiums received thereafter. EFFECTIVE JULY 21, 1979, the SOCIETY shall pay to the GENERAL AGENT the following Schedule of Commissions on Policy Form 7980, Basic Hospital Expense Policy; Policy Form GR79, Disability Income Policy; Policy Form 79CH, Custom Hospital Surgical Policy and on Policy Form 79NH, Skilled Nursing Home Policy, on New Business only issued as of July 21’ S’100% of the Policy Fee; ' ' “*»»«** (b) 100% of the first month’s premium; (c) 50% of the premium on all premiums received from the second to the twelfth month inclusive; (d) 30% of the premium on all premiums received from the second, third and fourth years, inclusive; (e) 15% of the premium on all premiums received thereafter. Our Secretary, Robert M. Kochevar then made the motion that the above Resolution be approved by the Board. Motion seconded by Ronald Zefran. Motion carried. Our Secretary continued with the second Resolution. (To be continued) IN MEMORIAM OF RFV ALOYSIUS MADIC It is with deep sorrow that I announce the death of the Rev. Aloysius Madic, O.F.M., the Spiritual Director of the Holy Family Society since 1964. Father Madic died on September 12, 1979 at St. Anthony’s Hospital in Chicago at the age of 67. Bom in Chicago, Father Madic was ordained in 1937 and served in Johnstown, Pa., and Willard, Wise., before coming back to the Chicago area. He served at St. Stephen’s and St. George’s parishes before being assigned to St. Mary’s Seminary in Lemont, 111. He has been the Superior and Lector of the Seminary and Retreat Mas- ter of St. Mary’s Retreat House in Lemont. Father Madic is survived 'by two sisters, Sister Mary Aloysius of Mt. Assisi and Mary Madic of Chicago and a brother, Frank Madic of California. The Mass of the Resurrection was held on Saturday, (September 15th, at St. Mary’s Seminary with interment at St. Mary’s Cemetery. To his brother and sisters, we extend our deepest sympathy. He will be missed by us all. Fraternally yours, Holy Family Society, USA ROBERT M. KOCHEVAR Secretary Vaclav Beneš-Trebizskj/: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Deklica na desni strani Valdemarovi je visela s svojim pogledom neprenehoma na ustnicah očeta Dobrogosta ki ga ni še nikdar slišala tako govoriti, modre oči so ji tudi postajale mokre, toda bilo je kakor da se cvetovi na njenem obličju v tej rosi razvijajo vsak trenutek vabljivej-še in vabljivejše. Njeni lasje so bili razpuščeni kot nevestini, na glavi je imela preprost zlat obroček z lovorovim vencem, s katerega ji je padal na snežno belo oblačilo rdečebel trak iz najtežje svile, na obrazu polprozoren pajčolan, okoli boka prepa-san blankiten pas, na katerem so bile z zlatom vezane orlice. Nevesta je bila krasna; toda družica krasnejša. Tudi v tem obličju je bilo videti rodbinske poteze Premislpv-cev, le da silno nežne, zastrte še s preglednejšim pajčolanom, kakor je bil oni na njenem obrazu, da je bilo tudi manj bistremu očesu mogoče videti v njeno dušo. Tudi gospe j Adleti je pri pogledu na hčerko izginjal z obraza izraz; tajne žalosti in pritajenega gorja. Vsaj en trenutek radosti v življenju, katero so metali burni valovi v vrtoglavo višino in zdaj zopet v nedogledno propast. Že je bilo po poročnih o-bredih; končana je bila tudi božja služba. Vriskanje je postajalo glasnejše in glasnejše. Svatje so se komaj prerili skozi množice. In zdelo se je, da to klicanje velja tudi jasnemu drugu in lepi njegovi družici. Tudi Premislovo obličje se je jasnilo, in kakor da se j c oblaček za oblačkom na njegovem čelu razlival v najči-stejši blankit. Očetu Dobrogostu se je zdelo, da je njegovo delo danes pognalo v tukajšnjo zemljo globoke korenine, in da bi morala priti, kar pa Bog ne daj, zelo huda vitra, da bi jih izruvala. Mize so bile razstavljene po dvorani, po dvoru in po, cedi vasi v obliki velikanske podkve. (Dalje prihodnjič) spo- V najem oddajo štirisobno stanovanje daj, zadaj, na E. 63 St. Kličite tel. 731-4126 (106-107) STANOVANJE IŠČEMO v bližini cerkve Marije Vne-bovzete. Tudi mora biti blizu postaje za šolski avtobus. 431-3692 (107-109) Stanovanje v najem 6-sobno stanovanje s 3 spalnicami in kopalnico oddajo v okolici Sv. Vida. Prednost odraslim. 481-6073. (107-111) Stanovanje v najem 5 sob zgoraj. V okolici Sv. Vida. Kličite tel. 432-2976. (106-108) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje zgoraj oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite tel. 881-7931 (106-108) s A FANTJE NA VASI priredijo KONCERT V SOBOTO 6. OKTOBRA 1979 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6417 ST. CLAIR AVENUE ZAČETEK OB SEDMIH ZVEČER IGRA ALPSKI SEKSTET 1 SESTANEK ČLANOV SLOVENSKE PRISTAVE Odbor Slovenske pristave vljudno vabi vse člane Slovenske pristave na sestanek, ki bo dne 30. septembra ob 3. uri popoldne v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. Ta sestanek je sklican za pogovor sedanjih problemov m bodočih načrtov Slovenske pristave. Odbor lepo vabi vse prejšnje člane upravnih odborov, posebno pa še člane, ki hočejo postati boli aktivni v vodenju Slovenske pristave. _AA J81 se moramo zavedati, da ima Pristava čez 700 elanov. Ako bi jih bilo več bolj aktivnih, bi bila rast Slovenske pristave neomejena. Vsi člani lahko na ta ali oni način pripomorejo s svojimi talenti, idejami ali delom k rasti Slovenske pristave. Vsi prav lepo vabljeni! Odbor Slovenske pristave GRDIN0VA P0GREDNA ZAVODA 1§S3 East «2 St 17010 Lake Shore Blvd. 131-2084 431-8300 GRMII0YA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Watch us turn your newer home into a discouit house! horne 15 brand new — Or no more than ten years old — we can up toy°5%! premium diScount: on your /Etna Homeowners Insurance of If your home Is I-2 years old 3-4 years old 5-6 years old 7-8 years old 9-10 years old just Watchl You Get 15% discount 12% discount 9% discount 6% discount 3% discount With inflation gnawing away at everything these days you'll like Newer Hqme Credit, just give us a call. Y Y 6 our Think PositiveThink iEtna.Think. ggjjg UFE«. CASUALTY GABRIEL Insurance 9qent 22090 LAKE SHORE BOULEVARD CLEVELAND. OHIO 44123 r sr; . <— j