192
Listek.
prinaša sliko in avtograf znamenitega pesnika Fra Grge Martiča, ki je letos 14. prosinca slavil petdesetletnico svojega mašnikovauja. Med sotrudniki čitam več imen domačih pisateljev mohamedovske in zapadne krščanske vere, Iztočnjaci se ne oglašajo, premda se zanje tiska tudi cirilsko izdanje. V listku čitamo tudi beležke, ki se tičejo Slovencev. Iz vseh teh podatkov pa sledi, da nedostaje hrvatski leposlovni književnosti, kakor naši slovenski, originalnega materijala, ki se posebno čuti pri oskodnosti pripovedne književnosti.   —
Drugi časopisi. Uredništvo je prejelo razen nekaterih številk uže objavljenih časopisov  še to-le:
»Omladina«. Izdaje srpska akad. omladina u Zagrebu, God. II sveska I. Zagreb I. januara 1895. Sadržaj: Juuius. Propali gjenije. — Dr. Kam. Subotič. »Prva pojava misli srpske Vojvodine. — Gavra V. Gojkovič. Najnoviji pravci v českoj literaturi. — Dr. Jevrič. Priča o Skenderbegu. — J. P, Znaci ekonomskog napredovanja u Srpstvu. — Dopisi. — Književnost. — Kulturne vijesti. — Citulja. (V cirilici.) List izhaja mesečno na poldrugi poli vel.  8° in stane   I  gld.  50 kr.
Fra Grgo Martič, ki je slavil 14. prosinca petdesetletnico svojega mašnikovauja v kreševskem samostanu, kamor se je umaknil na stare dni, se je rodil 5. svečana 1822. leta v Posušju (selo Rastovača v ljubuškem okraju hercegovskem). Ko je poslušal v Zagrebu filozofijo (1839—40) seznanil se je z Ljudevitom Gajem ter stopil v ilirsko kolo. Leta 1844. je zvršil v Stolnem Belem gradu bogoslovne nauke in se vrnil v Bosno, kjer je 1850. leta postal župnik v Sarajevu, Po njegovem trudu se je sezidala cerkvica sv Antona, ki je zgorela leta 1879. v velikem požaru, Leta 1856. je potoval po Vlaški in Bolgarski kot katoliški misijonar, potem pa se je vrnil v Kreševo za učitelja v frančiškanskih šolah. Leta 1860, je postal župnik na Ponijevem, 1. 1863. pa zopet v Sarajevu, kjer ga je zatekla avstrijska okupacija. Martič je prepotoval ves Balkan, bil je v Carigradu, trikrat v Italiji, v Avstriji itd. — Pred dvema letoma ga je počastil general frančiškanskega reda z jubilatom, akademijsko in najvišjo častjo v redu. Za velike usluge za pomirjenje duhov o raznih prilikah je bil odlikovan od osmanske vlade trikrat s 5., 4. in komanderskim nišanom Medžidije, od avstrijske vlade pa z redom Franja Josipa in z železno krono  3. reda.
Mož je izobražen in govori hrvatski, ruski, italijanski, francoski, turški, pa celo madjarski  in nemški.
Martieeva dela so: ,Narodne pjesme bosanske i hercegovačke', katere je zbral s svojim drugom Jukičem, ,Narodne pjesme o boju na Kosovu'. Razven drugih manjših del se odlikujejo posebno .Osvetnici* v 7 knjigah. Podpisoval se je s pseudonimom, ,Ra tlovan',  jLjubomir Hercegovac',  ,Nenad Poznauovič',
Značilna   je za odnošaje med južnimi  Slovani  pesem,  s  katero slavi  mohamedovec Osman-beg Stafič v  3. štev.  letošnjega  ,,Vienca" Grgo Martiča. Oče Grgo, davna rodu diko                                Ti si svoju ovršio starce !
Hrvatskoga panja zeleniko,                                  Sto mnijaše, da je stoput teže:
Med krstom si i  kuranom niko1)                        Turčin s krstom stare rane veže,
Sitnom3)  peru i handžaru  viko.                           Spoznana se brača ljube žarče.
Sa handžarom ganjo3) si silnike                          No sad nova rana se otvara,
Na boj  vičuč doma ,,Osvetnike':                         Krst se s krstom4) hoče do krvare . . .
Sa propelom tješio jaduike,                                 Al ti, starce, užij plod svog mara !   —
Sitnim perom zašo  med umnike.                        Nova j' rana za nove Ijekare.
J?,  P.
1) Niknil,   -) Drobnemu.  :!)  Preganjal.  4)  Hrvati  in Srbi.