L I-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE' PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - • GLASIL«) • -P ROS VETNE MATICE J. S. Z. •fr^No. 1566. chicago, jll, is. septembra (sfptrmb«-r is>. 1937. 1'jblinhrd \Veancl »Pelir»J<> ase ziebljubljali, da ga ho na »»»rodov ža pomoč pro- ruska mladina zbila na dno V agresivnosti imperialističnih dežel, ki so jih napadle. Uspe- JAPONSKA "CIVILIZACIJA morja in da bo vsaka ruska tr jovska ladja, ki je bila potopljena. maščevana tri in petkratno, akp ne celo večkrat. Ampak kaj more Rusija? vprašuje dnevnik New Vork Times. Gre se za promet v Sredozemskem morju, kjer je sovjetska Unija brez moči; Če-tudi bi njene vojne ladje prišle je italijanska mornarica tiko močna, da povzroča strah celo Veliki Britaniji, .ki je do nedavna veljala za kraljico morja! Militarizirana Italija ha ne bo. Demokratične deželo so proti vojni. Diplomati sovjetske unije rohiie proti Italiji edino ker zaradi potopa par svojih ladij, ki so jih spravili na dno morja Italijani, v Rusiji morajo nekaj reči. Ako l*i molčali, kam pa bi sovjetska Unija prišla'/! Zdaj je le vprašanje, ali je Moskva pripravljena iti v vojno s fašizmom, ali pa jo bosta Hitler in Mussolini izzivala naprej neglede na posledice, češ, .z nama je tudi Japonska, torej mogočna kombinacija držav, proti kateri U. Kongres unij v Angliji zahteval spremembo vladne v nanje politike I Polemika o oboroževanju. Toriji pomagajo fašističnim režimom. — Delavska stranka v kampanji za 100,000 članov. Strah pred Italijo Simbol japonske invazije na Lfajtko. Japonska vlada pravi, da jc podala svojo armado na Kitajsko vsled i-lje po prijateljstvu s to ogromno deželo. Ker pa »o vojaki veibani za ubijanje, so poklali že vre sto tisoi Kitajcev, največ žensk in otrok, kajti moderni militarizem si te najprvo izbere. Italija je pod Mussolinijem s- s- R n(> 1)1 mo*la uspeti. Ti-pomla resnična velesila, četu- ko misltj° v R,mu, v Tokiu in f* izmed vseh najrevnejša Berlinu. Četudi se Rusija ne a svetu, mi a pa v Sredozem-imore (,ane* zanašati na opor) skem morju imenitno strategi-1 noben« velike dežele, je ven- cao lego in milijone mladih in!darIe Jasno- da si J° n'1 na m t sec. V nobeni deželi na svetu ni delavsko gibanje radi taktike bolj v zagati, kakor angleški i proletariat. Kajti angleška de-jlavska stranka, katera vklju-jčuje 111 -stavlja ('ehoslovaško,^a ob e-nem se prav isti toriji naslanjajo na .delavsko gibanje in na Rusijo kot državo, toda to samo raditega, da prestrašijo Hitlerja in M ussolini j a češ, mi smo lahko prav tako na vajini, kakor na vama nasprotni st ra n i. Angleško delavstvo bi bilo prejkone bolj agresivno, ako Se ne bi zavedalo — in se mora zavedati — da je odvisno od kolonij, oziroma od angleške- ga imperialističnega gospodarnega sistema. Naj odpadejo kolonije, naj razpade ajigleški imperij — kaj naj potem počne toliko milijonov ljudi na otokih, ki jih zovemo Velika Britanija? Delegati na kongresu unij so razpravljali o tem, kakor na vsakem svojem prejšnjem kongresu, in sklenili — ojačati delavsko stranko! V ta namen so zasnovali kampanjo za 100,-0(10 novih članov in za borbo proti vnanji politiki torijske vlade. Niti Mussolini.jeve pretil je, ki v Angliji povzročajo mnogo nervoznosti, niso vrgle kongresa delegatov angleških uni.j z delavskega tira. LOUIS ZORKO NA AGITACIJI ZA "PROLETARCA" V OHIU Svoboda strokovnih organizacij V Parizu se je vršil meri narodni kongres socialnih politikov, na katerem so bile zastopane vse strokovne organizacije. socialistične, katoliške in druge ter socialni politiki. Kongres se je izrekel za svobodo strokovnih organizacij. Dunajski zastopnik dr. Sehmitz ni glasoval zanjo. Po s. de Brouckercju se je oglasil k besedi rektor katoliške univerze v Toulou.se, pre-lat de Solange, ki je način ita- lijanskih in avstrijskih strokovnih organizacij odločno odklonil, ker ne odgovarjajo socialnemu duhu cerkve. Te strokovne organizacije niso svobodne. Tudi tajnik katoliških strokovnih organizacij Serra-rens se je izrekel za svobodo st ro k o v n i h o rga niz a c i j. Ves civilizirani svet priznava svobodo delavskih strokovnih organizacij, pa jim le malo ostaja za j v par drugih krajih, nato pa je lha,.( Davevja in njegove milice. Breg ar in drugi napredni ro- nekaterimi rojaki so na- | jaki, bi lahko ustanovili in raz- sta]0 zamore, kakrš^ se ne i>o- Ivili klub. (iateri bi postal eden najboljših v JSZ. Zorko pravi, Ida bo treba bolj proti koncu jeseni v tema dvema naselbinama sklicati shode in se na- zabijo kmalu. Baš stavkovna situacija v teh krajih in pa posledico (Nadaljevanje na 4. strani.) Pot unij C. I. O. v samostojno politično akcijo V *L J •• VA *11 • vzpodbudo voditeljev u- T prinodnil Številki '»U no in njihovega dolavsko- i ga nestrankarskega politične-bili pri«pevki, ki smo jib odbora se delavci v Detroi- ▼ pomoč »pnntkemu ljudttvu, (u jn \ dvema mestoma V Ohill *' ▼ Španijo? To vprnsujejo udeleže volilnega boja^za Žll-»o citati o varljivih kol*k- panski in druge mestne urade f»h » r.............. ^ naj naflazimo, da je bil ve« s SVojimi kandidati. V kampa- r. nabran v nodroriu JSZ no- njj zanje s,, Zastopane linije ill jo podpirajo tudi gmotno. Nevv Vorku uveljavljajo delavsko stranko v področju JSZ. po-•n porabljen v namen, v kate-,mo f« pritpevali. O tem čilajte in komentar v prihodnji »te- m- » k **rJamo va« tudi na poročilo *«n*ntar, o rarpravah in »klepih "♦'▼e toc. »tranke, ki je *boro-n*d*vno v Nev Yorku, Tudi to •k>«»lj«no prihodnji teden. linijo svojo (American I.abor Partv). V lllinoisu obstoji delavska stranka že par let. Pridružene so ji unijo in sprejema tudi posamezne člane. Njeno glasilo je "Labor Partv Voice", ki izhaja v Chicagu. Redna konvencija, te stranke se bo vršila lot >šnj.o jesen. Nestrankarski delavski politični odbor, kateremu načeljuje John L. Levvis, je najel v VVashington, D. C., velik u-rad in mnogo uradnikov teror-, ganizaborjev, kateri grade iz tega političnega odbora trajno ustanovo. Svoje pododbore ima že v večini držav. V Nevv Vorku jo podružnica toga odbora American Labor Partv in v lllinoisu tukajšnja delavska stranka. Sedanje kampanje za delavsko kandidate v občinske urade ameriških mest pod vodstvom članov CH), socialistov in drugih pristašev delavsko politične akcije niso še socialistične kampanje in večinoma niti ne pomenijo kako akcijo za ustanovitev delavske stranke, ampak le boj za kandidate, ki jih unije smatrajo za svoje. Toda ti prvi koraki morajo logično voditi do stalnih političnih delavskih organizacij, kajti brez teh je uspešno kampanjo za delavsko kandidate nemogoče vaditi. Da-li dobimo veliko .delavsko politično gibanje v prihodnjih par letih, ali pozneje, odvisi veliko od bojev med "progresivnimi" (Roose-veltovimi) in reakcionarnimi demokrati v njihovi stranki. Veliko unijskih vodij vztraja na stališču, da bo delavstvo doseglo več pojit]?'nih zmag, če nojninira svojo kandidate na demokratski listi in sj v ta namen skuša izvojovati tudi kontrolo nad lokalnimi demokratskimi političnimi o rganizacija-mi. Drugi dokazujejo, rla je to neuspešna metoda, zato delavci ne bodo z njo nikoli dobili velikih političnih zmag. Na to dejstvo opozarja tudi eksekutiva soc. stranke, ki je nedavno pozvala vso merodajne delavske skupine, naj se čimprej zedinijo za konferenco, na kateri bi ustanovili delavsko stranko za vse Zed. države. "/AOSTA X K AIIJ I" Koncem avrusI« »e je vršil« v Celju konferenc« poverjenikov in sodelavcev 44Del«v*ke Politike". Pravzaprav je bila to konvencija slovenskega socialističnega pokreta, ampak ker postavno ni dovoljen, se je morala vršiti pod imenom lista Glavna briga tega zborovanja je bila, kako čimbolj-še utrditi in razširiti slovenski socialistični li»t "Delavsko Politiko". Ka jti brez lista ni vezi, ki fci sp«j«le pokret. Bilo je sklenjeno, da n«j zastopniki "Delavske Politike" posvetijo posebno pažnjo "zaostankarjem". To so naročniki, ki ne obnove naročnine, ki po tedne prejemajo list zastonj in nato mnogi ne poravnajo ničesar. Na škodi je gmotno list in pa tisti delavci, ki morajo kriti razliko. Kajti tudi za zaostankarji mora nekdo plačati, kar so ostali dolžni. "Proletarec" ima prav malo "zaof tankar jev'!i in upamo, da jih bo čezdalje manj. V ta namen apeliramo na naročnike in na zastopnike, da nam pomagajo: prvi, da ponovc naročnino čim jim poteče, in drugi, da opozore tiste, kateri obnove naročnino edino, aki jib oni obiščejo. f _ \ ) P R O L E TA R E C LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugo»lovan»ka Drlavtka litkovna Družb«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v /mlin Jenih 0; za i*>l leta $2.00. Vsi rokopisi m oblati, morajo biti v naletu uratlu najpozneje do pondeljka popoldne za priohoitev v .številki t#ko£*g« ledna. < p h o l e t a ii e c Published every \Vetlnesday by th- Jii£o*lav VVorkmen^ Publiahintf Co,, >' Inc. Kstablished li»()6. Editor ..... Bu#iness MatiaKer As>t. KdiTor and A as t. ttueine . Frunk Zaitz. ... Charles Pogorelec. Manaper ... Joaeph Drasler. Unitinl S l HS(' KI PT ION K A TES: States: One Year $3.00; Six Month« $1.75; Three Months $1.00. Foreiffn Countries, One Year $3.50; Six Month* $-.00. proletarec 2301 S. Lavvndale Ave. Telrphonc: ROCKVVELL 2S64. CHICAGO, ILL Disciplina v delavskih organizacijah FORDU SE BLIŽA UNIJSKA NEVIHTA HfJS in X M. o lo O, e OVi'l črede >oslf roman. 'Kil pM« /unti ri v kalt* i n ei 1111 s mora umreti. Kričači in gonjač i, ki rele me-ece obkroževali, -di gnili \ ozel. In J al o j.. ! v nje ga plena, mi dvignil slednjo mrežo. Zgodilo c je natančno kakor ie zgndiln pred n o gU 0 za- ot ovi 1 po- tako, remi n a H«?nry Ford jr sovražnik unij in »itrr jako mo-gočrr r.oviazmk V/lir Irmu sp je organizacija avtnih c*flavrpv odloi la, d.t »« ipupr mr z njim. On ima *pi-jortkt tiilrm in organiztiano uio-lvu t* »kcbanjr v »lučaju, da izbruhne »tavka. N« prn»li konvenciji unij«* Organizacija je organizacija le, če obstoji zaradi g >tov< skupnosti, vsled edinstvenih stremljenj in .skupnega programu, j »»'»»b drUvcev jr b-io *ki njeno, da •<■ mo a tudi Forda primorati priznati da jr unija lakt, ktli rrmu te ne more ogniti. — Konvrncija jr dalje »klmila zbrati Organizacija pa, v kateri so člani drug zoper drugega, ena skupina proti drugi skupini, pa sploh ni organizacija, razen p > imenu. Veliko se posebno v radikalnih delavskih organizacijah govori o disciplini. Ta je zanje kaj vredna le, ce je prostovoljna. To zdaj vidimo tudi v socialistični stranki, v kateri je disciplina naglasana skozi prošlih par let bolj kot poprej, a jo je v pratfsi čezdalje manj. \'zrok je, ker so v nji skupine, izmed katerih vsaka hoče uveljaviti svojo voljo in dobiti vodstvo. Tako so nastale v teku dobrega leta nove struje, oziroma so se več ali manj .-kristalizirale in se idejno in v vprašanju taktike ločile druga od druge toliko, da .je soglasnost in iskren sporazum med njimi nemogoč. Ponekod so prišli takozvani trocki- kjer ne more svobodno izpove- • k In d kak b $400.0000 ki bo upora^ljrn v borbi za pri-r nt nje v n i je v Fordovih tovarnah. N* sliki 10 demon-*r*inti unije avtnih delavcev pred Fordovimi delavni-crmi. Skoto vsi imajo ma-ke N jih"~?Tr ga ni/.itor je po-jasrvl rl* raditega, ker nofejo, da bi jih tpijoni tpo-/n.»li. 1'nija /rli da »e dclavn pretek tirajo pred odslo-.itvami. Ma It »o en nac n v tej preliminarni kampanji, ki lorda oporarja da sr gre zdaj zares. . letj v Pragih -k>o je obteženi učenjak zapisal pred papežem k Jez 1*11 K ri t n u, na i\ i - jemo ' dniku prejxdn bridkosti in duše v nn strt: "(Ile j. sov ražnik i njegovih niti Proč llu om' o m.*i n I ' reda jt e ne pra\ it e ! njim 'tisio, ■ < k jer bo tub t' • zobmi! Naj p >/ d oče, ra t k In pro*lnrj svojim razponu Žev a I. bodo Zop (»'uši ■(• priti j< di!o temu h u i ka n K ,r" i t Vn i n i eei L~,. I > ru. Pln kanje, unur ranjc z no-gamj ob tla. da -e je stresal \ i - r< Hektori j, \ pit je in vriska-nje, razbrzdani vzkriki, so objemali refl"ktoi . liil > jet Jia. kor da to ni bilo zbor ' morajo od. In četudi raz-d njem za. N''4 zaupuj- eerVve, ne za-iprbejrani vas rn v( )dre • niku en šk i h runah! Od 'emito mu ko dostojen-ra roki n-ebv->e i z vrni nad ,;or le pisana, ' ripanje i e n iey„vo >mr-ko leln oj/enj! ki jih je s 1 (,m umade. et f istit^ — Vanje j(» slo-joe emu voV ). nd; ne ke iii me nbtožil.jtto i>rez \ zr »- m i in mladina so se p os v e -Njegovo iio-t hočemo uničiti z Join pognati ga hočemo iz Vprašan je socia -t: n goje mladine je najtežje sanje, ki mu je delavsko gibanje posebm» težko k »s tam, v z pra jevci na j) v.sje. New Vnrku ima vodstvo "desničarsko krilo", v (-hicagu pa si ga je osvojil takozvani centrum ali "Claritv (Jrouj)". Ta nesoglasja in boji povzročajo v teh rednih dneh delavskemu političnemu gibanju v Zed. državah veliko škodo. Socialistična -tranka bi morala biti v ospredju organizatorično kampanje za zgraditev velike delavske politične stranke, namesto da trosijo njeni člani skoro vse energije radi teorij, vsled notranjih bojev v Španiji, radi francoske ljudske fronte, s Stalinovim "čiščenjem" itd. S temi prepiri se zamuja priliko, ki jo imamo za praktično delo. žal, da mnogi novi člani iz študen-tovskih krogov nimajo smisla ne volje zanj, pa -čat socialnih, političnih in kulturnih razmer, v katerih je b^l rojen in iz katerih le zrasel, in zato zahteva vsaka nova mladinska generacija primernega razumevanja napram njej. Današnja mladina je pra\ tako plod svojih razmer, kakor je bila generacija, ki je zrasla pred njo. ("e ni pravega razumevanja Za vse njeno čuvst Vo\ an je, ki je precej drugačno kakor i>ri generaciji, ki s(» j(> rodila pred svetovno \oino, odbijemo to ?inovi" ločijo. V današnjem ca- /i\c njt^ovi .-tarisi — na delti, u smo priče takim vedno po- Proletarski otiok postane kma-gostej.4im razdorom v. mehčan- Iu p.roduktrven član Človečke ^kih družinah, kjer sinovi u- družbe, postani kmalu »o starih -ti jen. ki r živi od svojega de-nazorov svojih oč'tov. Ta ne- la in se ne zanaša, da bi ga sporazum, to lo ite\ miseln isti mogli rediti in plačevati Nčanskem <\ et u popn!nom?i a ' < i pr -ces. \i pa nikak »r. |» »tb delavskih družinah, kjer ie •rn me- | ot in i d ru lai m a-ga-lt re b i- razmerie mt riši od vsega po eika čno: \ delavski dr ižini zh to. da bo -in uprav ga t o ded i no, ki i«- ni. za ttomnožitev j . ženja. ne gre.za tn. da ke bogato pomožijo, proletarski otrok s«> mora zgodaj navaditi na tisto, v čemer preno-e hčer-temveč ii . zgoji prol» tars.ka mladina tud.i \*;duhovnem oziru ostane /^•-♦a socialističnemu sporočilu. da odraščajo mladi prole-tarči ne samo v samostojne,!samozavest ne delavce, temveč tudi v nove zavestne borce socia i/ma. Treba it samo med-- 'bojnega razumev an ja. Stara in mlada generacija rr letar jata sta poklicani za skupen boi,,za skupno stvar in da >c bo mladi rod čim bolj od- debelih likovai v tem boju, leži glavna odgovornost na starejših. In ta odgovornost ni lahka. ( Konec prihodnjič.) Zakaj nad mano tovafi, govoreči tri som dež. le živih, da se njegovo ime ne udomači med ljudmi! Resnično, tako je. Ostreje, kakor so zapisane te besede, se položaj ni dal na slikati. Ni nobenega izhoda, nobene rešitve. II us mora umreti. Njegova smrt je neizogibna. Vs0 zadevo so uredili pri zaprtih vratih odločilni v kuriji. krn._uničit< Zvijačno >n sklicali koncil na nemških tleh in izsilili v tej zadevi od večno omahujočega, vedno st* obotavlja jočega Sig-munda. rimskega cesarja odločitev. Danes, na seji tajnega konVent kla ta cesar ni prav nič kraljevski nastopal. Ne, danes ni bil rdečebradi vladar države kot suveren in izvrševalec svetovne moči, ne, le poglejte. svetel znoj mu teče v ) vanje cveta krs anstva v letu dospo. ilo em 111-"». po rojstvu nase-,ra Odrešen.ika. nego razburjena. razgrajajoča, s strastmi prepojena poganska druhal v ,r;mskem eirku-u-, razsajajoča I red očmi eezarja. čakajoča, da povesi palec .-voje roke, krvi žejna, hrzajuča in peneča IrhaJ, zahtevajoča smrt gladiatorja, ki se .je vjt ! v mrežo... Smrt llusu! ' Na grmado z njim! Sežgite Tn je boljše, nego dosmrtna ječa v kakšnem oddaljenem švabski m samostanu, kakor so to predlagali nekateri humani glasovi. Proč z njim. z lica zemlje nn.j se ga izbriše! Kaj ječa. kaj samostan! Smrt! Smrt je -tudi sigurnejsa od ječe Zidovi ječe se dajo vlomiti, mreže ječe se dajo pre piliti. kapljah s krivuljah- r,maja celo čednost nun, Moč propagande! Hitler je v svojem govoru n edavno dejal, da naj nemški delavci hite delati v korist met nja ve bolj kakor doslej, toda zboljšanja življenskih razmer naj nikar ne pričakujejo. Množica mu je baje viharno ploskala. Oimbolj si mora zadrga vat i pasove, bolj je navdušena za svojega der ftlhrerja. P»uck: "Ali mi lahko definiraš bogatega človeka " Prostak: "Seveda. On je človek, ki je pripravljen dati tvoje življenje za srojo domovino. — American Guardian. A. V. razlaga v neki reviji, da bj morala ostati orientacija mednarodnega socializma >!•>•« venska in slovanska, kail "slovanska zavest je globoko ukoreninjena v slovenskih mno/i- >i pospravili delavski pevski nesporazumov in konfliktov, zbori socialistične pesmi v ar-' ki se jih ne da več popraviti, hi v in bi povsod peli "Hej S'o-prav zato, ker se srečavajo vani!" A. V., ki smatra ljudje, ki drug drugega ne ra- orientacijo za mnoiro bolj levo zumejo ali ne morejo razume- in "progresivno" (ne vem. četi, ker so na svetu ljudje, ki se mu ta tujka za oguljeno "na-ne marajo ali nočejo vživeti v predno" frazo?)' od sociali- Razočaranja v delavskih bojih V poslednjih mesecih so bile mnoge stavke izgubl jene, deloma. ker delavci nanje niso bili dovolj pripravljeni, ali ker je bilo premalo organiziranih, ali vsled zavezništva oblasti s kor-poracijami, katere so pomagale s sodno in oboroženo silo, pa tudi vsled slabe strategije voditeljev stavke in raznih drugih vzrokov. Marsikatera kompani jat-pusti svoje delavce stavkati pet. šest tednov in dalj, da jih izstrada. Njenim agentom je v takem položaju lahko zasejati med delavci malodušnost. neza- svetovno vojno, odbijemo tn (,ah" in pa "zalo. k- r ruskega upanje v-uirffo iii končno med mnogimi celo rtiržnjo do stavke mladino. Saj vemo. da pride v eariznia ni . ". P > tem nasve-in vseh, ki jo vodijo. Do tu je kompanija izvojevala že velik življenju do najbolj žalostnih t" del svoje bitke. Nato dobi skebe, bodisi od zunaj, ali pa med svojimi "lojalnimi" delavci, ki so stavkali le pod "pritiskom". 1'ni.ja je na preizkušnji. Piketi se trudijo preprečiti dohod stav-kokazom, apelirajo nanje, nato zmerjajo, ker apeli nič ne pomagajo. Skebe varuje oborožena sila. Stavkarje nihče. Stavk >-kazov je čezdalje več. Piketne vrste se redčijo. Stavka je izgubljena, čeprav, kar se unije tiče, uradno še traja. Po vsakem takem porazu čuje človek med bivšimi stavkarji veliko pi k r i h opazk. Razočarani so, a ne povsem brez vzroka. Mnogi ga imajo. Kompanija jih je sicer najela nazaj, toda na slabša dela in plačuje jim manj. Nekatere, ki so v njenih knjigah zaznamovani za maščevanje, so premeščeni po vrnitvi na tako težka mesta, da na njih ne morejo vztrajati. Na svojih prejšnjih dobrih pozicijah pa vidijo "lojalne" delavce. Tudi doma je vsled takih posjedic marsikje nezadovoljnost. Žena kara moža, zakaj je bil tako nespameten, in tudi otroci ne prizanašajo z očitki. Po vsaki izgubljeni stavki vzame dolgo, predno je delavce spe* mogoče organizirati in jih navdušiti za stavko, če je potrebna. Tako je v tej deželi bilo in bo, dokler si delavstvo ne zgradi jačjo moralno silo — takozvano javno mnenje sebi v prid. A tudi potem bo boj težak, kajti kapitalizmu je smoter profit. ne pa blagostanje delavcev. Ampak brez bojev ni žmage. In tudi vsaka bitka ni zmaga. Riti poražen po težki borbi je zelo neprijeten občutek. Toda če bi kapitalisti v naprej vedeli, da bo vsaka stavka zmagovita, se bi podali brez boja. A ker računajo tudi oni na zmago, kakor delavci, se borbi proti n.jim ne moremo in tudi nočemo ogniti. Mi priznavamo male napake, zato da bi zakrili velike. — Rochefoucauld. KATERA SLOVANSKA ORIENTACIJA -ko orientacijo, ki bi vse laže prenesla kakor tn, da jim Pn-liaki ne dovolijo najmanjših narodnih pravic, ali bi se oklenil tiste slovaške "slovanske" orientacije, ki Prage že zato n«- mara. ker Praga ni rimska, ali bi -i pomagali s tisto slovensko "slovansko" orientacijo, k bi najrajši vrgla ( ehe iz Podu-navja in Francijo iz Kvrope. ali bi iz « ofieielno hi < rientaeijo, ki pod vodstvom "Matite Hrvatske" dokazuje, da II rv at i -ploh niso SI »vani, temveč (loti in da je Italija vse to, da so poleg n iih ljudje s po- zrna, naj nam dovoli, da ga po- !»»'< malo .loinla v svetovni voj-; rum(ininii< polnoma drugačno naravo, lju- prosimo, da nam razloži po- m U v rrhi neusmiljeno za d je, ki hočejo, da se upošteva drobne je, katero slovansko o- lj»'a jo uboge Madžare in Nem ga čela. Njegovo dihanje je naglo, udje mu trepetajo in drgetajo. Nekoliko zob, ki mu še sede v čeljustih, evokota drug ob drugega, kakor da ga stresa mrzlica. In vsem. ki s(> ga videli, j?« moral » dozdevati, da iii Hus, nego on, Sigmund. tisti ubogi grešnik, ki ga obsojajo na grmado. '*", Vendar, čeprav ie izrek obsodbe nad njegovim bivšim varovancem še tako težka stvar, odločitev s e ni več dala odlašati, ne več zadrževati niti z vsemogočimi diplnmatičnimi u-met nosi mi. Isoda obloženega misleca ie bila odločena. Nikakega drugega izhoda ni. Jan Hus iz na reškem mora umreti. Kako je že govoril Mihael de Causis, Ifusov obtnžitelj. ko je govoril svojo zaključno be-edo, ko s,. jt» v svojimi krivimi. kako bi ne omajalo ječarja. Smrt pa zapre vsa okna in vsa vrata, odstrani vse slučaje, pa če pridejo odkodkoli. Vse zlato sveta ne more več oživeti mrliča. Smrt je končna poteza! Smrt očiščuje! Smrt ko^i m ustvarja enakomerne ploskve. Smrt zaduši vsak nemir! Smrt uredi z enim udarcem vse zmote! Izrezani-jezik ne govori več in ne zasmehuje! I/.korenin jeno in z* ognjem uničeno korenje ne rodi več strupenega sadu ! - Torej grmada! Požirajoči ogeni! njihova individualnost, da se z rientaeijo naj sprejmemo. Kaj-njimi pravilno in obzirno po- ti stvar ni tako enostavna kljub stopa. Večina teh tragičnih temu, da ni več carizma, ki je sporov se odigrava med "očeti pri predvojnih slovenskih inte-in sinovi " — da rabimo bese- lektualcih vzbujal tako ganlji-de velikega Turgen.jeva. Naj vo slovanstvo. Ali naj sprejme-bo v družinskem življenj i, v mo rusko "slovansko" orienta-razmerju med starši in otroki cijo, ki s<> \ radiu poje himn > še toliko nežnosti, lepote in po- "Internacionala", ali na j spre j- vensko^* orientacijo, ali . . . dra-žrtvovalnosti, vse to je izgub- memo pol jsko "slovansko" o- ^ ^ •• teh ali je toliko, da Ijeno, ako "očeti in. sinovi" ne rientaeijo, ki čuti v smrtnem ,im )U> pridemo do kraja. Kdor razumejo drug drugega. Tako sovraštvu do rehov in Rusov sProžil misel, naj jo razpre-konflikti v individualnem, dru- najbližje krvne sorodnike v (,,>v '»/dlej pa mislimo, da .je žinskem življenju se navadno Madžarih in Nemcih, ali bi se najbolje, da .ostanemo pri demokratični m socialistični ori- • portunrzma sprejeli n , , . . , ,, Husineca hrvaško slovansko i______. I ako bila izrečena Hu- sova obsodba že v naprej.- Na j se pri i ."> generalni seji. sklicani jutri dopoldne, zgodi kar se hoče: Izključitev krivo- mrličem podobnimi verca v naročje matere cerkve, prsti nprijemal govorniškega predaja v roke svet s k^ pra vi- podstavka in so mu drobni me- ce in nato sledeča usmrtitev hurčki slin leteli iz ust na vse na grmadi se mora izvršiti in strani? |)() izvršila. ce, ali naj se pridružimo stari bolgarski ali črnogorski "slovanski" orientaciji, in ker so v vsaki eni in isti slovanski deželi deželi tako različne "si »van-s k e" orentaci.je, ali naj po najnovejši modi sprejmemo tre-notno veljavno uradno "slo- SILA, KI JE DELAVSKI RAZRED ŠE NI ZAP0PADEL končajo s tem, da se "očeti in odi. in za ukra lovan- entac ŽENSKE ZA SVOBODO IN MIR " ( Vzajemna Svoboda*") Ne zaupajte onim, ki smatrajo vse za dobro; ali ki vidijo v saki stvari zlo. $e manj pa zaupajte onim, ki so za vse brezbrižni. — Lavater. V začetku septembra se je I Tmevim, da v kapitalističnem vršil v Ntirembergu v Nemčiji in fašističnem časopisju nj imel kongres naci.jske stranke, na oglašanja, kakor ga je imel katerem je Hitler priredil tudi i nacijski poni p. vendar pa je bil veliko manifestacijo žensk za zbor v Lnhačevicah važen — tretji rajh. Raje jih je bilo I L- važen zato, ker je oil to kon-(MKi iz. vseh krajev države, ki gres žen za civilizacijo, so delirično vzklikale "slavo I deležile so st> mnoge za-Hitlerju" in obljubile storiti stopnice raznih držav, tudi Indijke in ameriške črnke. Kongres je protestiral proti priznanju generala Franca, proti osvo.jevalni politiki Japoncev v Kini, proti preganjanju ino rndeev iz rasne ali nacijnnalue mržnie in proti fašizmu. Marti-hoslnvaškl kongres Metlnarod- festiral pa je mir, svobodo in ne lige žen za mir in svobodo, demokracijo. Beg Etiopcev pred "osvobodilci" vse v svoji moči za ocetujav i. Hitler jim je odirovoril. da država pričakuje od njih lepo življenje in veliko otrok. Pred nuremberškim nacijskim cirkusom se je vršil v Lu-hnčovitah v demokfMf!čni C■;»- Kaj je politična sila? Politična sila prihaja od ljudske volje, izražene na volilni dan za kandidate, ki jih postavljajo i ,. .. ; politične stranke. Stranka, ki j dobi pri volitvah največ gla-isov, dobi tudi največ postavo-' dajalcev v kongres, v senat in v državne in mestne postavo-daje. Tkizvoljenci so voditelji vsega javnega življenja. Kajii-t a list j to vedo, pa si vedno pri- Itali.ia je Ktiopce osvobodi- zadevajo, da postavijo za kan* užnosti". Zda'j imajo to- didate pri volitvah svoje ljudi. ko svobode", da božo pred katere s pomočjo nezavedne njo. V angleško kolonijo Kon-1 mase tudi vedno izvolijo. Ali vo jih je pobegnilo tisoč; med se ji" potem čuditi, da so vsi za-njimi ie polovica ž'»n iti otrok.I koni taki, da gredo v prilog Potovali in skrivali so se tri j kapitalističnemu sistemu? Kadar se bo začelo delavstvo zavedati, da daje svoje glasove vi gospodarji so kapitalisti — ------ ^ 11 ist i, ki jih v tovarnah in vse- Ali vi kdaj porabite priliko i I,OVHO(l izkoriščajo, tedaj bodo delavci oddali svoje glasove za svoje kandidate. In ko se to zgodi, pride šele delavstvo do svoje veljave, ker bodo njiho- mesece, predno dosegli mejo. Angleška uprava kolonije iim je Zgradila posebni taborišče. mrd -znanci in prijatelji, da bi jih pridobili ra narornike "Proletarcu"? vi izvoljenci delali tako zakone, ki gred > v prilog delavskemu razredu, ki vstvarja in pro-ducira. Kdor glasuje pri volit-vat za delavske kandidate, glasuje sam za se, za svojo inijn-strialno osvoboditev;; tisti p«* ki glasuje za demokratično in republikansko stranko, glasuje za svojo industrialno suz-nost in hlapčevstvo. Prvi ženski shod V Avstriji je bil* prvi žeri*k» shod I. ISIS. žene so ga sklicale v znak protesta.proti znižanju plači TifjR-tftiav ke, ki niso bile prizadete so protestirale in s tem dokazale «vojp solidarnost. Po-ebna dcputafi-ja je sla k ministru, kar pa trankam, katerih pra- ostalo brez uspeha. Zato avstvo (tudi možje trani žeti) dahion-t i mer j<« bilo ubit ih n delavcev. ff de* ,» bili na iralo. P«"' S delavk Poljska ima I *»7 vokatov in 7 sodni. /.« II! kih VALERIJ AN PIDMOGYLNYJ: I Proletarec, September 15, 1937 MESTO II O 31 A \ Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR (Nadaljevanje.) ^ Samo na meni ne. Bodite usmiljeni! je prosil Stepan, ker je zamahnila roko. — A kje imate cucelj? _ Proč sem ga vrgel. — Moje darilo? Užaljena je obstala. — Ne, ne, saj ga nisem, je dejal Stepan s bojazni, da mu ne pobegne. Pošalil sem se. V predal sem ga spravil. — Vrnite mi ga! K ustniku ga bom pri- ivrstila. — Kupiti ga bom moral. Toda eucelj se ji bo podal, je mislil Stepan, ko Je premeril njeno otroško postavo. čez četrt ure je svečano kupoval vstopnici za kino. Sedež v prvi vrsti! tpal je, da si bo g temi izdatki zgradil močan temelj za tesnejše poznanstvo. Prav mirno si je domišljal, da postane dekle dolžnica v hipu, ko sprejme česarkoli od moža. Z viteško dvorljivostjo jo > spustil pred jeboj v čakalnico in dostojno se je z njo sprehajal, ogledujoč lepake in slike. — Poglejte bedaka! je rekla Zosjka in pokazala z ustnikom sliko mladeniča na konju. V kino se mora človek pripeljati z avtom, on pa jase, kakor policaj. Stepan je bil ponosen. Prvič v življenju je sel z resnično gospodično v dostojen lokal. Leto mu je bilo neprijetno, ker je venomer migotala s svojim ustnikom in se ozirala naokrog, ne da bi bila bogve kako pozorna nanj. Zavedati pa bi se morala, tla le z nje-jovo pomočjo je prišla semkaj. Ko pa so v dvorani ugasnili luči in so zamikale slike na platnu, je prižel njeno roko in jo stisnil. Dekle ni ugovarjalo, tako da si jo je čez čas položil na koleno .n jo pokril jsvojo dlanjo. Mislil si je, da je za zdaj dovolj dosegel. Ob zadnjih slikah filma je Zosjka vzkliknila: — Prekrasen film! Oh, Apolon, kupite vstopnici še za eno predstavo! — Stepan mi je ime, je užaljeno pristavil Stepan. Kar obsedite, takoj se bom vrnil. Kaj kmalu je bil nazaj z vstopnicami, kajti malce se je le bal, da mu ne pobegne. — Ah, božanstveni! je dejala Zosjka. Komaj pa so pričeli vrteti film, je že vsa strnjena spregovorila: — Fej, kako zoperno! Domov bom šla. Preveč zadusljivo je tu. Na vogalu svoje ulice, pa se ji je spet nečesa hotelo. -- Tako rada bi se peljala s čolnom! — Prosim! je dejal Stepan. Večer je lep iu tih. Popeljem vas kam daleč. — Toda le na naši ulici. — Kje pa je tukaj kaj vode —? —■ Naredite jo! je vsa zdolgočaseno vzkliknila. Tedaj pa ga je minulo potrpljenje in ko se je skrivaj ozrl na vse strani, jo je poljubil. — Kakšna drznost! je kriknila. — Ljubim vas! je žalostno zamrmral Stepan. — Nisem vam dovolila, je zelo ostro rekla Zosjka in odšla. — Zosjka, kdaj vas bom spet videl —? je klical za njo. — Nikdar več, je rekla. Stepan pa se je le nasmehnil in ^el domov ves poln prijetnih občutkov. Zosjkin odločni "nikdar" ga je utešil, navdal ga celo z upanjem na skorajšnje svidenje, kjer bo žel, kar bo sam hotel, zakaj spoznal je. da je dekle muhaste nature, ki se rado-poigrava s fanti. Prav takšne pa slabo nalete pri človeku s stanovitno voljo. Saj niti ne ve, kaj bi rada! Prav zelo pa ga je razveselila njena navada, da "ne dovoli" šele teda j, ko se je stvar že godila. Taka prepoved, seveda, ne povzroči glavobola! Da, dekle mu je ugajalo mnogo bolj, kakor si je umišljal. Ko se je je na cesti le za hip dotaknil, je začutil v sebi preobrat^ kar je prepričalo, da zaradi majhne postave ne zgubi žensko telo svojih lastnosti. Nasprotno, v miniaturi njegovih oblik je zaslutil vso ono tajno očarljivost meščanske ženske. Moj bog", na kmetih to telo ne bi moglo živeti. Prav ta slutena, izpopolnjena slast ga je vabila k nji, saj si ni nič drugega želel kot čimprej postati pravi mestjan. Hodil bo z VSAKI v DRUGO STRAN njo v gledališka, v kino, na večerne zabave, z njo si bo pridobil pravo mestno družbo, ki ga bo prav gotovo sprejela med-se in spoštovala. V šoli so najbrže /.e pričeli s predavanji, pa je venomer odlagal. Neko jutro pa je le za trdno sklenil iti v inštitut. Nenadoma pa je vprašal: i'esa pa naj iščem tam? Pa ni našel pravega odgovora. Najprvo se je temu začudil, potem ga je ta njegova lastna hrabrost polaskala in ves dan se je šopiril kakor zmagovalec. Prav žares — kaj pa naj počne /. inštitutom? Stepan Kadčeiik ) je'lep fant tudi brez diplome! l'soda ga j t- obsula z darovi. Po enem tednu je prejel odgovor uredništva iz Markova — obenem pa tudi nakazilo za 87 karboncev. Pisma je pričakoval, toda denarja se ni nadejal. Izkazahr se je torej,-da je književnost zelo praktična stvar in že zato zasluži v s » njegovo pozornost. Z veseljem >e j« podpisal in potrdil prejem denarja in zelo rad bi -e kar brez konca in kraja podpisoval, če bi t > zahtevala pošta; ta nenadomestljiva pri lo-bitev človeške kulture, ki ne nudi samo m >ž-nosti dopisovanja, ki ne dostavlja >am > č-t.-o-pise, ampak izroča celo denar v tvoje roke! Pismo harko-vskega urednika je bilo zelo zanimivo. Kratko toda razločno so mu povedali, da so njegove povesti zelo lepe. Prav tako so ga zaprosili se za nekaj puvt sti, da oi tako izdali celo zbirko od treh do šestih tiskanih pol. Ta poslednja vrsta ga je zmedla. Kakšna je to tiskana pola •— Ali bo do\ j'j njegovih povesti za 'tri do šest tiskanih pol — ?" Vsekakor mora poizvtdeti za take stva-ri, pa tudi za vse ono, kar mu je bilo iveznanega v tej tiskarski tehniki. Da st -tavlja o strani s posebnimi črkami, da, to je vedel iz priročnika svetovne zgodovine, kjer je pisano o Guttenbergu, o tem pa, kako t i > k *t j » slike in knjige, ta zgodovina molči. Nabavil si je tehnično knjigo o tiskarski umetn »-ti. In tako je zvedel, kaj je pola, koliko je črk potrebnih za tako polo, ka.j je korektura, spoznal je arhitekturo črk.cicera, gotike, antike, seznanil se je z ročnim in str »jnim stavkom, spoznal je cinkografijo, autotipijo. tro-barvni ter ofsetni tisk. Poglavje o portretih je kar zatajil, tiskano polo pa je ta];oj primerjal z obsegom svojih šestih pove: "BRITEV." Zbrane povesti. Povezal je v s ovoj še z vrvico in oddal na pošti. Na urednikovo pismo pa .ii odgovoril, ker je smatral molčečnost za najbolj pameten ode >vor. III. Gledališče je v k >iuba£ju novo mladiko, ki se je bohotno razrastla v slino kratkem času prav tako, kakor ono čudovito drevesce, ki ga indij-ki fakir vspričo gledalcev pričara iz semena. še pred dvajsetimi leti se je le ta izrodek potika! po lesenih budah kot slučajno odkrito čudo optične fizike, zdaj pa se že šopiri sredi mesta v razkošnih dvoranah z bleščečimi dekoracijami, udobnimi čakalnicami in z orkestri in ves svet mu p »j" hvalnice priznanja.Ker je film lahko razprostrl dejanja v vse kraje in čase in se vse življen je na n jem lahko razgiblje v vseh svojih odtenkih, ne da bi bilo vezano na strogo omejen prostor odra ali kulis, je mi mah zavojeval ves svet. Vspričo nemega izražanja je posta! last vseh narodov in utira si pot v vse predele naše zemlje kakor hudournik, ki ga ni mogoče z nobenim jezom zaustaviti. (Dalje prihodnjič.) - ------------ ---------- S ■ — ■«» • ae Italijanska mladež med Slovenci Italijanska oblast pošlje vsako leto v Julijsko Krajino tis »-če članov svoje mladinske organizacije balile. V (Iradež iu Cmi vrh jih je bilo i>oslanih prošlo poletje nad 500. Vojaške vaje Italijanska armada je imela minule tedne velike vojaške vaje ob Soški dolini. M 8% Jugoslavije Industrija v Beogradu Beograd je nehal biti "krav- dobiva jugoslovanske liste, de- je" mesto. Industrija se v njemu naglo razvija. Neguje i > vlada. L. I?) lil, ob počet ku Ju-jgoslavije, .je bilo v tem mestu j 67 industrijskih- podvzetij. Zadnja statistika i/, leta 1035 t jih izkazu je že 17*». Najbolj se je razširila kemična, tekstilna, lesna, kovinska in usnjarska industrija. V industrijah je zaposlenih okoli 15,(100 delavcev. Učiteljski kongres V Skoplju se je vršil kongres učiteljske zveze. Udeležilo se ga ie okrog 2000 članov. .Učiteljski poklic \ Jugoslaviji je eden najbolj zatiranih, kar se svo-bodne misli tiče. Vlada iu cerkev jim narekujeta, kako morajo misliti. Socialističnega gibanja ni mogoče zatreti V Celju se je vrnila sociali-j stična konferenca pod označbo zborovanja zaupnikov iu agitatorjev "Delavske Politike", ker socialistična stranka v .Jugoslaviji ni dovoljena. I-deležba je bila obilna in navdušenje je prevladovalo vse-skoz. Prebivalstvo se množi Stati tika p r o v i z o ri č n eg a ljudskega štetja pravi, da ima Jugoslavija sedaj 15,174,000 'judi, ali skoro eno četrtino več kakor pred dvajsetimi leti. Ljubljanski kolodvor Zelo neokreten ljubljanski kolodvor je sklenila uprava dr-'.avniji železnic predelati. Ampak ljubljanski listi pravijo, la bo predelava vsled male vsoto le površna in kolodvor še zmerom ne bo moderna železniška postaja. Prireditev v korist "Proletarca" v Chicagu zelo dobro uspela ~ Chicago. - Piknike, katere prireja klub št. 1 JSZ vsak » jesen v korist "Proletarca", navadno pokvari dež. Imamo e-nako srečo, kakor klub št. 11 JSZ v Bridgeportu, O. Tam — pravi Jože Snoj, dežuje ko hitro pride dan njihovega piknika. To je dobro za farmarje, a slabo za klub, ki je i>kal prebitka s pikniki. VVell, prošlo soboto ponoči je deževalo za vraga. In p >tem skozi V nedeljo do 10. ali 11. ure. "Piknika ne bo," so rekli eni. Drugi pa, da natančno vedo, da bo popoldne jasno vreme. Bili so v pravem. Dasi jako hladno, neprijetno vreme, so ljudje vseeno—priš.i na piknik na Stežinarjev vrt v tolikem številu kot še na maloka-teri piknik te vr.-tt doslej. Zabave je bilo nič koliko. Balincarjev je bilo toliko, d h je izgledalo kakor kitajsko-ja-ponska fronta. Seznam prispevateljev v korist tega piknika bo objavljen v prihodnji številki. — P. O. Uspela prireditev Girard, O. — Klubov~p>knik ie precej dobro uspel, četudi je izgledalo, da bo začelo vsak čas d» zevati in cela zaprti. Toda tudi tam, kamor lahko pride tak list. so čitatelji izpostavljeni veliki nevarnosti. Tako je te dni v nekem kraju v slovenskem delu Istre, ki ga iz umljivih razlogov ne moremo imenovati, fašistični tajnik pozval k sebi nekega našega človeka, ki kupuje slovenski list in ga na željo posoja tudi sose- dom. in ga posvaril, naj ne de- .jad ^ j|? vr-ila /adnjl la jugoslovanske propagande (lnj v A'ntwemnu n Bel- nu dobro razpoloženi. Zvečer smo sli k Nagodetu, kjer klub zboruje. Pri njemu se je razvila prava domača zabava, ki je trajala pozno v noč. Hvala vsem posetnikom.. John Kosin. DELAVSKO GIBANJE IN TELOVADBA z jugoslovanskimi listi. Ko mu je naš človek pojasnil, ui so ti listi vendar dovoljeni in da živimo sedaj v prijateljstvu s sosednjo državo, mu je fašistični tajnik rekel, naj pazi, kaj dela, kajti sicer ga utegnejo poslati na otoke v konfinacijo." Tretje velike delavske olini- so vsi prišli na kolodvor pozdraviti svoje rojake. Nenadoma je malček iz njihovih vrst začel klicati: "Bratec! Bratec!" in že se je vrgel iz vrste in se vrgel—svojemu bratu o- juiija v Antvverpnu \ giji. se je udeležilo 35,000 iz-venbelgijikih delavskih Športnikov in telovadcev, obiskali so jo člani belgijske in francoske krog vratu, ki je komaj stopil vlade, eksekutivni odbor II. in-ternacionale in mnygi drugi iz vagona. Dvignil ira je in strastno poljuboval. Takega spre- bd lični k i, 1'deležpnci so bili iz jema pač ni pričakoval. Vsi o- HMMhi»»MHo olimpijadi.od- »() spanci, sinovi naroda ki šli v mednarodni skaUtski tabor v Vogelgezangu. kjer ta- Novinarska razstava Starokrajsko časopisje veliko piše o novinarski razstavi ia letošnjem ljubljanskem ve-le^ejmu. Niti enemu pa ni dovoljeno omeniti, da lani slovenski listi in za bra njene slovenske knjige ne bo-lo označene. Stene razstavne Ivorane bodo pokrite z oglaševalnimi lepaki, toda le za take asopise, ki jih je odobrila vla-?a, oziroma njena cenzorska oblast. Jugoslovanski listi v Italiji časopis "Istra" piše: "Kakor smo poroča n v našem listu, je fašistična vlada dovolila, da se smejo prodajati v Italiji nekateri jugoslovanski lirti, tako na pr. "Slovenec", "NttTosti" in "Politika". V zadnjih dveh mesecih je tudi ljub-ljapsko "Jutro" zopet dovoljeno, in sicer ta v zameno za tržaški 'Piceolo", ki sme zopet v Jugoslavijo. Toda s tem. da so omenjeni listi dovoljeni, nikakor ni še rečeno, da jih slovanski čitatelji v Julijski Krajini svobodno lahko čitajo. V tem pogledu očitno veljajo za različne tirajo različni predpisi in zakoni. Dočim namreč v Trstu celo v kavarnah, kjer je preživljanje svojega prebival-,l)0ri ]ct0s 28.000 skautov i/. 30. stva iz inozemstva. Do konca dežel._Ginljjv je bil sprejem svetovne vojne so jih ji poši- 90. španskih športnikov (40 iz I.iali največ ameriški Italijani. Barcelone in 50 iz Madrida). Poslednja leta je ameriški vir j^j so prj$ij naravnost s fronte.' ^HMiHM Hmm 1, i:i Pre(l vni,U) zabran jena slo jako usahnil. Amj)ak Italija je nagnala stotisoče svojih ljudi v Afriko na težka dela in skrbi, da kar jim ostane od mezde, pošljejo v Italijo! Samo slo-prejmve- von;ki (jelavci iz (Jorice. ki so bili poslani v Afriko, so, kakor pravi vladna statistika, poslali svojcem v Italijo v nekaj mesecih skoro tri milijone lir. Iz Rusije v Italijo Po 2:». letih se je vrnil iz Rusije \ sedanjo Julijsko Krajino bivši avstrijski vojak Silvester Godina iz Skednja pri Trstu. Bil je vjet na ruski fronti takoj v počet k u svetovne vojne. Primorski Slovenci za Italijo Italijanski listi pogosto poročajo o zaslugah Slovencev pod Italijo. Celo v Španiji se "prostovoljno" bore kakor levi proti "komunizmu". Ignac Fa-letič iz Kavne pri Livku je bil odlikovan za hrabrost v italijanski armadi v Afriki, ravno| tako Kari Martinič iz Idrskega ter Ivan Hrast iz Livka. Oba sta naročilu bojevnikov, ki se z nami v Španiji bore. govoriti in se vam zahvalim za pomoč, ki ste nam io doslej izkazovali s prošnjo, da nam jo se nadalje izkazujete. Z zahvalo Špancev hočem končati. Jaz ostanem na svoji postojanki, ostanite tudi vi na svojih postojankah, da skupno pomagamo Španijo osvoboditi. Naj ži\i svobodna se nahaja tudi kolonija 400 Španija, naj živi svobodna Kv-španskih otrok-begunčkov, ki ropa, naj živi socializem!" NAŠE PRIREDBE Prirnlitrv Muha I 1» JS/ v kori>l *Trol« tarra" % soboto l(>. oktobra, S I K Vit V\l]. PA. Dramska prinulilrv kliilia Šl. I JS/ \ iit tleljo 2 1. oklohra v dvorani S\l\|. ( IIH:\(.0. II I.. \ soboto .HO. oktobra |irirnlilrv kluba -L I I JS/ v korist -ProlHarra". liltllH»KPOIM\ CHIIO. Konfrrrnra JS/ iu tlrušlrv Pro^\« tur inatirr \ nr- Idrije pa je leto zapora, nabor. ilrljo 7. novrmbra, W M KK<» VN. II.I (Iraniski sporni v gornji dvorani. 1 ■ ■ ■ ■ m m m Pn /borov an ju ■ ■■■■■ J • • KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI BEG PRF2LT JAPON .K IMI BARBARI LOUIS ZORKO NA AGITACIJI ZA PROLETARCA" V OHIU a V Barbertonu imajo župni- /a dnem v angleških dnevnika, ki se piše Medina. V zadnji k i h \ Chicagu, ki niso "marksi-volilni kampanji -o ga ogla- jini"' in ne protiverski. Am-šalj za "socialista". C.ovoril je pak kaj bi trobili fašističnim "radikulnoj' »11 baje bolj za propaliiirm o resnici. Thomasa kakor lloos» veita. S * tem je' prevari!* veliko rojakov "Am. Slovenec" pravi, da so v Barbertonu in demoraliziral tudi njegovi ljudje delavci, od že itak indifereuten napredni na- pa se razlikujejo le v tem. del naselbine. Medina je na- da so'pošteni, ker verujejo v meh dosegel. Pomaga mu zelo p(, mn vse to zavrgli in se iz-ki drvi za svojim fajm »str »m gubili. Članek o tem v imeno-čez drn in stru. vanem listu morda slejii njego- * : ve.i itatel je, ker niso napredni Anton ftubelj je |» i dolgem in ne razumni. Pameten dela- času spet postal predmet \ vect pa ve. da kapitalisti pod-"zanimivih vesteh i/, življenja pirajo vse cerkve, ne zato, da ameriških Slovencev". Postal hj delavci "verovali v Roga", je član operne družbe, ki je ampak radi tega, da jih obdr-šla peti Verdijeve, in druge o- že v zabitasti. Temu namenu pere v Ca racaš. Slovencem je luž; tudi ves slovenski kleri-to mesto malo znano. Ampak kalizem v tej deželi. \ Venezueli ga v>i priznajo, k i- * kor Slovenci Ljubljano in Ur- "A. D." hvali konvencijo Zavali Zagreb. padne slovanske zveze, ker je * trajala samo štiri rini. Meni, da "Ameriška Domovina" je bi morala biti za vzgled dru- mirbnja. »la Louis Zorko ne bo gim slovenskim podpornim or-dal tisočaka "Proletarcu", češ. ganizaci jam. Cemu si ne bi vze-da ne bo izvoljen za koncil- le rajše za vzgled Hitlerjev dr-mana. To ne bo toliko slabo za , zavni zbor? Ta je gotov v eni Zorkota in "Proletarca". pač iri! Ali pa na primer Musso- pa bo skotiilo 2'\. vvardi, ki po- iiniiev parlament.. Zadnjič je , <. . • , . , , . ,, i j ........, . m . , t. i-- , ,z Sanghaj«* m mnogih d>ug*h kOa,k.h nn-t ,r K Uj», v S-n-naiu U( v iu ^u pometali »vojo tiebuje vernega,; Prstenega rešil probleme Italije v treh pobeKn,io milijone Kit-jcev. d. ,, «t,„o ioPn,.k,»,u rk,onn« .»..«...« v,,.!, ,„ . „,. ,i,i, v tabo.,^ zastopnika v mestnem svetu. urah.« 1 udi jugoslovanska in bombam i« aeroplanov. Gorn ja „kl«Ua prikmuje n « I« • !.i * skupščina izvrši svoje delo hi- --------—--: — Neki rojak, vdovec z odra- t rej še kot pa na primer kon- Kvaren spor med pre- 1 il 1 i- • «•» . ščenimi sinovi, oglaša v sloven- ven-ija ZSZ. torej imamo nič .. .. PMA \ .• k>' k. skem časopisu, rla bi rad že- koliko dobrih vzgledov. * mogarji , Si ,aI t ,,,, • ,, no. Naj bo taka in taka ter ---- . . .... . . i crn \ s , .11» ] I Ul . Južni Illinois. P» lat -v ' " . 1 o v- .v brej otrok I rav,, ,la jo lah k., Nepovoljen uspeh j, ,,„„„.111 viiisi! . ,,„i I' >i ' " ' rlo 50 let stara, samo da je po- r fi jevan ie en i a ' ■ vki* io prepričuje jc nam la-.li > je, pisf Zo ... lavv» iu j CIO 1 < j?tt ia ■ ■ kapi -tli.— ; .< nem o--) I j n n*- 'i tort''i o urica koali. Levv is jr , »blodil te li »te 1 -vojem uovoru v I*« d i ti iu iz-• a vil-, tla bo dela v s1 v o samo-t o j 11 o nastopilo tudi politično . s i po med I o ž ljudmi, kot je « hjj-ki governer Dav v, čika>ki žup; u Kellv in z di igimi slu-žalm.ki izK rrisčevaicev, kate lah! orid i datum, t c» j i ■ 2 ">. sept deže shoda. Nam vsem V ponos, la delujem > :amemu sebj in > tem >.a »L !av ki razred v -plošiu ni. tem do1:azu leiiiio, da h »cem » u-tvariti btdjši svet, ki bo vre-ž.v .je.n a. 1 m 1 pr i izrabljajo svoje po. it ene urade. Socialisti p ropa-^ii amo . Zorko "Narodni Adresar" Hcb-žen v.n,ih(>vrm okraja so- r delovanja na cel e rti, kajti po-N»-w York., N Y. — Ivan.*ebno .premogarji so vedno ra- M a 1 neo oznanja, tla se nje-'
  • edaj v ti ku it) da bo ■■ i»i.o v o. za razprča van je dne stena itd. On ima alnO delo Atla ga na j pre it am redila PMA. Zakaj p 'tem tako oprav čevan.i* V Opazovalec. veliko samohvale, naiV o< >trani < s-.aniča. pred^dirka nt more naretKti u■ i kakor.-in« wra * ou .ml uu^cvau i*m4ipskl so- ................... itfdje. ki branilo svobotlo tlnigi. Prebitek je znašal $10 ali zanimanja /a 1 Ni- / ' emokracijo v Španiji, , so 70c. Frank'Zajec, posestnik S. razlaganje o delavskem pi .iz, »alice, pravi "Am Slove- s- Turn dvorane, je dal $2. in mku v /e,L ti'-za.vah. m pnr ■ r«ni„,ii« ,1., lrtij tl /a. L. Alpner $1. skupaj $13.70. n,c ««»Vf,Kra an kai /an.m r a Kidali špan- Zabava je bila prijetna, le žal, X njegovi samohval se tudi > treba ver- k('r s<% nismo potrudili, tla bi HP«tltika narl dO in pravi, da in mi vemo ta prireditev veliko večja. ie "amen voditeljev Clo r z, fi.... Poroč^valer cepiti A. F of L. in P. M. A.. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — f>o p v:;h Milwaukee, Wis. — Tli se jt in nekaj denarja. Ampak nje- v soboto 14. avgusta vršil pik- taksne vrste ljudi ir .m. gova zahteva, tla vzame le ta- nik v korist "Proletarca". Sti- »a y«>.:stvu 1. M A. \ n- . ko, ki je brez otrok, je sebična, niišl jeniki so bili na njemu Vseeno, želim mu obilo sreče, holjše zastopani, kakor pa čla- (,';'a __pc-. ni kluba št. 37 JSZ. Zelo dobro A" * * j pa sr» se otUvali vve.stalliški so- ^atelje Ljirdje propj...... .............. nec". Ugotavlja, da trdi to za- Alpner $1. skupaj $13.70. to, ker so to izjav o p ski škofje. Njim it jeti,. čeprav lažejo, 1............... . da lažejo. "Propalice" v špa- Poročevalec. V'/ ni ji so pomoriJe 300.000 kato- --------delavstvo pa zastrupiti - k »mu- liških mož in žena in 6.000 du- Število izseljencev m;/;m°m; ) 'V°.a » Za govor;'i ka i« v anl jen F A. \'ider in v t i)0 gotovo tam. f> > j>ada ev \ Al. >nh»\v n, i a. K< r drži \ M : 'larda .v Pen no ii žil mo.|< ga stanovanja, sta e Vid. r -1 njt gova oproga u- L>n novembra t. 1. avi a par mi Hit pri nas. /al, v , . . . , , , , Narodni Adre-ar r»o obsežna me 1 a c a- i i riA. , . , , , r . ,.'.:a pr i l.oiio ivirn . .. Ka!. "V • i ;•! rad :zv»-de! • , \, , , at »r ho njivi* h k a k I i PESIIt 11» It I kiiiiov J • S. Šj • tu a imk M "n- V »jfdfčpm »ernamu to priredb« ' ..... '. aš; i I - / - r. m Z 1. klubov JSZ, konferenčnih organ.«*- ' al drža • :n K i itd« . abecedno r'J in socialističnih kulturnih dru- «e pra i« r treb'o vala de^ia. A m c a ne more, va>m us h -mo.....d«. tr» (.i a d 7o SMM i, mor.;' "iti svoj nncrf za ' nar; či. 1» prt n ik rt; ..... :u Kanaift , d<» pi «le, e poi iUm kot tla i - , • , • »tev: , .. . raz p od«i ienn »o Irzavah ozi- i .-eni a . nikamor, Zdrav ie mi . - i , • roma provinci iah. Pod imenom oktober , aniiec i! 'smil i on o nagaia. » 4 i •aneva mt'Ma te pop »b; popi- STRABANE. - PA. — Priredite, s« h naših Parno« jih društev kluba st. us JSZ v soboto 16. okto- ° : in u tanov z imeni njihovih bra v kori8t ,4Proiet*rc»M. (i" ' " ". iavnejšilK odbornikov in na- chicago, ill. ^ dr.^ ^ \d> -na agl :ra:. ka iti - rrd.tev klub« »t. 1 JSZ v nedeljo 2*. j . , -lovoir. r»rvaniza- < - -<:« o me uajooj) ve>en. Mno- pa k b;' lahko, ne veseli. "Cvd" knjige vsebuje krat- . . ,,D , " » , , korist " Proletarca ' v soboto 30. ok P. .''ia. i !•■!,» druge za- hn zgod-iviuo nast-ga pn>elje- tobra v društveni dvorci. oktobra v dvorani SNPJ. BRIDGEPORT. O. — Veselic, v vaio jubilej s.\oj«» 20«!etn ■valo it' K e. Dne 1. lrstva n njegovin delovanj ter je tukajšnja dru-'"^P^hov v Novem Svetu skupaj ia dob a licenco NOVEMBER WAUKEGAN, ILL. — Konferen- hovnikov. rutino, kako lahko Sufltttfca""tige "narodov pra- I)n,(i:f(ln,k 1 A 1:1 je "katoličanom" pri "A. S." vi. da je bilo na svetu leta 1930 j(' b,Iu prv(l t a ,m !ak' postavljati resnico na glavo.-Samo še" 28 milijonov emi- zanimanje za komu. Kdo pobija španske katoliške gruntov, leta 1911) pa jih je bi- hrezdvomr.o^-je -«I > ta- (i., ; j pada /. eb može in žene. lahko čitajo dan 1«» 3:5 mili i »nov. k,,m ^animan.em pre/et a i na- , ,„,|n da ,.„., vdusen tudi Ozanie. Kazanr tabelo stanja " naših central- • ' i« P -t • to je, piva in ;n' pod por,! il( Jiri-a>, i/acij d -ie matice v nedeljo 7. novembra r Slot. .i K dar } .? ujeft tod -k »zi. " ^ni a l'"«. \ A d resa r j u narodnem domu. ca klubov JSZ in društev Prosvetne atice v nedeljo 7 na »rodnem domu. WAUKEGAN. ILL TA IIO^I na 3422 Pierce Ave. je potrošil samo S125* na leto za AVTOMATIČNO GRETJE S PLINOM t dva. Torej sem n na May-..ard. Isti dan smo imeli v se. da sedaj, ko je predsednik p,ridgeportu >ejo društva s:. PMA. mora pa udrihati po s\PI. ~ k. tero smo hitro o- ili PiPi Tu -cm vsem kar se ne strinja z njim. pU,vi!: Odbt /el sem dom da s tako taktiko kot jo zav -e- .. uariredno st\ ma on in urednik gla Ha. ne 7 straba -e ! t more biti govora O kakem na- ni« n eiui sta bi a .s PMA in njenim glasilom. (|:i s, pripravim na p zanič naj si^zapomui >am » o. ,ju|M; i , , t d 'aw t John T robo atelja. Na-....— ... ...... ..a Ma.vnard. Jpredku med delavstvom, le>Odpotovali »mo skupaj; V manj pa o organizacij: k »t je Mavinr !u -mo vd< ' okre, PMA. Potrebno je tudi. da i Pni j>ke„ dvorane ooln,» avtov, vodje progre«dvcev zapomnijo ••Nedvt»amio j. .društvo preme-to, da PMA ne šteje niče-ar -tilo ;\ojo j.ri-vddiv v . 1 proti organizaciji CIO. in ce j;» ,žia sem." >mo > t. nar »dni (i onov, "sava- v dvorani csps. odbora itd. Imena vsidi oseb. zabele- DECEMBER . , _ , /, nih x Kn.Ugi. so nrvedena tu- CHICAGO. ILL., — Dne 31. d.- Clevef.od O K.lsor smo di abecedno l "kazalu" Z na- cembra Silvestrov« rabava klub.it. L .i'' k a m Dan i a za V(dbt» strani, na kateri j" ime 1 Jsz v dvorani SNPJ. 1938. CHICAGO, v nedeljo 13 febru- mest -'o r kot a, ki kandidira v natiskano, tako da bo čitatelj edai v teku. mogel zlahka n:i i naslov Mo- re norme avgusta se je vršila jih prijateljev in znancev, ak a v pr štorih kluba so zapisani v Adresar ju-. '. na. kateri je bilo za-• koli 12 različnih or-ki so ga-inrlorsirale Ui! arja dranpska predstava. STRABANE. PA. — Konferenc* klubov JSZ in društev Prosv« tn«- mi- l o orvo delo te vrst e V \me- ''ce ^»^"j0 nedeljo v marcu. riki ie sati neumornega dela in , CH,CAGO' v 10- -PriU . iii i koncert "Save". prizadevanja ^kozi dobo pol- t, gov t e f •(To »r, K a' ei oro kam par imel 1. vp več važnih -tvari v ie j še agitacije. CHICAGO, v nedeljo 1. maj« prvomajsko slavje. - lovale za me- , . v, c. , .v . ■ v. drugega leta zvoiitev v Jo. wardi. Na * • > . »r t ( r e u e I je bil izvoljen Cena knjige zdaj je $3.">0. (Tajnike klubov in kulturne odse->) d . v prireditve za uvrstitev v to kolono t< m »ra tt r uredi ^ (> ana bo v platno. Na- A ..V." . ,„ 10 in da nam pošljejo popravke, ««o so Pod kapitalizmom žive lju-ie v pomanjknn vsega v izobilju. • Fo jc dokaz, da i.- ;e onett ; ureta < toplim mrakom. Je e<|< n od ti«oč»>v ciknških domov, ki -o se rešili dela in -ki bi ^ fume/oin na. la lahki in ekonomični način. Po-■ * vprerni st loški /.a tfiet.je t-ikaških domov s plinom v naslednjih ! deloval za ublažitev nasprot- do. Videli ono' goste iz na^ej- lavci in deb-.vke. Sklenjeno i stva in za združenje, o kat - hi ! Pinev Fork. Kams. y, Neffs. b lo, tla se .kliče >hod in vse i rem se je razpravljalo na sku Pdau \Vind <>r llei-hts. W. pr prave zanj -o v teku Vršil pni. konferenci CMVVA in PM \a. inzvec tln h Iz Pri I-e- - I v >ebot > 2o. sept. oi» 7 "M) J dne 12, septembra t. I. v (Jilles- p,»rta je pi do kakih .".0 .seb, /v er v >pi-idnj: rh orani SNI) l ,)|<'' . . večinoma mladi ia. Izmeti -ta- t;« St. Clair Ave. (Tovorniki s> ! Ozanie izraža tudi upanje, rei^ih s,on bil nn. Ibu ri >o I. »u - /otko, kandidat v mest- ! da predno bo prihodnji tlelav- prejkone smatrali, da vsled ta- no zbornico, Kobert Dulea. soc. ; ski praznik, to menda misli v kega vremena prirctlbe spi »h kandidat za župana. \Vinter,!* letu lOIlH, da bodo vsi premo- ne bo. C. P. kandidat za žui»ana. in t is:\n/s i REST A VR v' CrUA iN KAV^NA 2009 So. I.awnJ le Ave. Cbicajjo, III. Tel. Crawfnrd 138^ i I ■(■ . ., ................f f in okdina domtca Jedil garji v Združenih državah pod Po/dravilj >mo t je bil dober, toda če Nadalje ie bilo sklenjeno da premogarji v Illinois,, ublaži- „e bi bil. slabi vreme prepre- se siji., konfereip-o 10. sep- l)a <)/.ai . in -!;r.ii» p.ma i u : ... .,a 1 mm n » 1,1, ,„, dje v pomanjkanju tudi ako je j bruhata o/eni in žv.p pi ti t .»ko mblt/oo d t i- dr s-w v o „ '„ \na. --------' takim poskusom. Ako bi on bil niki 4ie 1», mogli /ma-dvati. s i rednih imdpornih 0 nt štev ka- or ' ud: posamezni '.avedni de- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI W A KOMITE Si DNEVNIK i IMICSVinA' 9tane ia celo letu $6.00. pol leta /3.00 Ustanavljajte nova druAtvi.-De«et ^lnnov(ic) j* treba novo društvo. Naslov za li»t i" /.a tajništvo j«' 2657 S. Lawndale Av«. CHICAGO, ILL. Pišite ali pa telefonirajte za brezplačen proračun za gretje VAŠEGA I)OMA s plinom * Povprečni stroški za leta I li:if>-;?f>-.17 Gas Heat is the ONLY Fully Automatic Meat . . . "A MOOISN I >'>' "».'»NI HOT v»A?ii| illINT »r(r»IOk«A(»ON GAS HtAtINC THE PEOPLfS GAS LIOHT AND COKE COMPANV »I I M 1 , veliki zmoti. Lahko se pa pri- b tanu in lazperali smo kakih du bo predsedovala Josephint i peli, da bo do tistega časa sa- >i) vstopnic za priredbo k.uba l ai k. Na la U »tl -.» povabljen; m^i PMA prenehala. -t. 1 I .Is/, ki bo tO. oktobra v tnje pevK VEDNO OHPNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. UV.W \. IIALSTEI) STREET, CHICAGO, II L. Tel. Lincoln 4700 ° R O LE TAREC SE TISKA PRI NAS. —* IVAN CANKAR V RAZPRAVAH KAJ JE iN KAJ NI BIL (To je tretje nadaljevanje in konec rnt* i n ^ K« je "Gospod Cankar! Ne maraj-/a to,'da v a + nočejo Ta/.u-imel I't® 191 C> f '. aroin Can- meti., pride čas ko vas bo«l >. kar jem Albert Sire k ) 1 velikim li/ kom sem pisal tudi "Pohujšanj«? v dolini sent-florjan>ki In nikdar nis<» ta-It« osebe tak > v,\xo pred menoj kakor v tej farsi. Tako ja:tv> sem jih videl, da sem / lahkoto skicira \ H sa. "So bile • tudi v re m "Seveda, llici." "In kdo i«, ter?" sem v "No, to Zasmejal je nadaljeva "To delo na rob rokopi to o« aeinta i e bih > bil razbojnik IV prašul radov edno. m bii laz sam!" ( k a m 'br f o/ji nru ibi svojih prijattdjev n '.nan cev. A ker sem me! p«»slu'^ah^e neposredno pred >< b » . e ni je zdelo v delti mar> kaj pre dolgo, preb e<'o. pi< »korilO -* er pa imate sami s\ ;»j užitek I ri ustvarjanju. K«» končate delo in ga pre« itale še enkrat n čutite, da se vam je posrečilo. n t č vas n«^ brigajo tedaj. «lfugi, »anu -te zadovoljni, >a-nii srečni." "Nisem," je dejal zamišlje-io. "Razpredati embrijski osnutek in ga izobličiti v har-Uiou ko celoto, v tem je uži-t k: umetnjk uživa samo v sno-.anju Knjige, ki |o napišem, ne preberem več. Končano «I<'-lo me več ne zanima." (ibmolčali smo. ( ankar je \udil neprestano; z ogorkom lare oigaivle je prižgal novo. Dim m* je vriinči! rahlo navzgor in je zažarel v solncnem pramenu. Solncc Ogla-iI se oa-om je I«- stalo v zenitu, je zvon, z močnim gučal, t..m je zapel in spreminjal čutil sem p< »:' nem izTa/u in poitu sem bolj jedi nato, boj i pla>t i no. In le škoda, da ui oil • n »i» n*»ga i kar sproti, i dr;i»rir tret ji, tu ie zaklenkalo »o po 11 |e v piscaI. -olncilern HO j: ai stenofci al< nes "Pob vse boli pl: ako." " Naro; ' . nadalje* a i: "Sicer p;< "Pohujšan ie' uspeh. Mnog ničli bi «1:« ki bi bih botl otll e je dvignil s še- le imelo- rugač- j tenko, zabrizgala j Poltlan je bi uel \ »zračju. I i < ankai ! leza: 'Plačati!" Natakarica je napravila sku-j m ra un in plačal ie oogati moj to\ariš, a komaj sva Can-ai ia prepričala, da je to edi-I io prav. "Na j bo," je dejal in j«* vtaknil -pet listnico v žep, "morda i-e se kdaj srečamo.' In ko smo odhajali, je navda- ta I jeva1 v Ljubi ia n i velik prahu je vzdignilo. mnogo jeze; mnogo prerekanja je bilo. mr. »go žvižganja. mnogo ploskanja. Sam sem vodil igro. Igralci so bili ,. . . dobri, posebno HiaHnta: bolj i "Dvakrat v življenju Je clo-je bila pobu jšl iiva, kot sem | vek gotovo pri denarju: na d^i jo predstavila! sam. In Schwen-!mMture 1,1 na dan »,oroke- Sa" tner takrat ni hranil z denar- mo.«,n r;u fse nV zdl; (,a to ne Bilo mu je na tem. da[vel,a- Z postnim obrazom se jem. igra uspe. Skrbel ie m dobi, > reklamo in najel je celo plo-skače, ki jih dozdaj nismo pognali. —- Igra ie uspela. Že \ prvem dejan m, ko je vezal župan z nitjo svoje zveste rodo- na j je prikazal takrat pred mojimi vrati; Cankar, jutri se oženim — posodi mi "0 kron. — Kako b: nui jih ne dal, tudi č«- bi to bile moje zadnje!" Tedaj -em se spomnil T-ovih Ijirbe iz doline šentflorjanske, na razstavi, med temi tudi da jih obvaruje pohujšanja, ie matere z otrokom In sem me-izbruhnil pri odprtem odru močan aplav z." j " se meče z malim, prožnim brivcem. zdaj ti jo govoril o ponosnih Gorenjcih, zdaj ti je zopet na-ul r mesnih zgodb iz svojih in Levstikovih doživljajev. Tn to vse, kakor je bilo malenkostno marsikaj, je podajal s tako dovršeno virttioznostjo, da si mu moral slediti, da si moral ži'v«r ti z njim. Par besed je izrekel, par živih barv je nametal in že je stal pred tabo tip v čudni pozi in moral si so smejati. Tako smo prišli iz parka. Oblilo nas te solnce. Cesta je žarela. Star kmet — dve, tri kmetice v pisani opravi — nič -r— in potem zopet voz — prah — vojaki. Vse je šlo mimo. Tam tloli je gorela gospodična v bolem plamenu obleke. — Cankar je prešel s humorja na satiro. Postal je zbadljiv. Z bad al je na levo in desno, kritiziral je našo politiko, udarjal po naših prvakih. Sli smo mimo nemškega gledališča. In Cankar se jo obregnil ob cesarja in Mabsbur-govco: "Za slovensko gledališče nič, z a nemško tisočake in tis«>čake, taka je nepristranost, taka je pravičnost! .. ." Kmalu pa se je zopet umiril, tih smehljaj mu je obsijal ! obraz. Obstali smo. Cankar mi je podajal roko. Z bal sem se. da se ne razidomo kar tako. Eno vprašanje še so mi je zajedalo v«'s čas kakor črv v moje razpoloženje, kakor svinec mi jo težilo jezik. "Se ono vprašanje, še eno željo, gospod Cankar! Kaj bo z nami? Doma nas požirajo zapori in lakota, najmlajšo kri pa nam pije fronta. Ali nas še kaj ostane?" Njegova misel je grebla v temo bodočnosti. Jasna pesem upanja mu je zasijala z obra-1 za: "Nič malodušja. nič strahu: ; čez (lolgato pelje pot v vsta-I jen je. Kadar je križ najtežji, ! pade sam z ramen, čakajte! ' Cpajte! THE DEPTH BOMB KINU COAL A clear, convincing and complete pidure of coal mining camps and the conditions of slavery ar d misery that exist there By UP I ON SINCLAIR •lusl fiu Mr. Sinc'air "iver. a v»vid pieture of 1 Se : iock \a»d', m! I .bo; rcnditlor.s ar f c the ac!»f of poverty in I HE JUNCI E, so ?n KING COAL h- write.n v/itb equal pev/er c1...the c «1 fninint* camps. Aler.arul^r llarvey v.'r't« . "Tlu lir^ i v vividiy rt-a' ?.t d. N^ e get every >di.i t tlie nijjm- u . J t.m squitlor r.n« dread of ihe u rri-r, ovc. which tl< ii m extead«.,> Gorme.r, Nafisnal Oraanizet of the UeiLčd \i!ne Work»r:, wiJh<-:. tbat "cvery w< .d f ' t iuld Le bo ac d n o.thi- b"ari « f < very Aruer-Irj.i F.o* • ntc rc .l o. &U.ry and impott^r.c >1 tubjecl KINCi COAI i pr valtiabl« v/(nk. i?>'j pac;;;s $1.25 vttm^i 2301 So. Lawnda!e Ave. CHICAGO, ILL. (Send for Bookii t ) Vabilo na shod v Detroitu in drugo *el kot najbolj laskave Otone v ' ljch?! — in tolmač mu reče: "Zvonu"." , — Kin (iedichtschreibor! — Cankar so jo smehljal ves j Jaz nato v smeh, stotnik pa srečen, blaženi .smehljaj mu jo j jezno: Tauglich! obsolnčil ves obraz, bil je to iz- Tako sem postal vojak." raz otroka, brez greha, brez* In nato je pravil, kako so mu nadlog; nnd njim jo Bog, nad je godilo pri vojakih in kako njim je solnce in jasne s<, poti M*TVA Par dopisov je prišlo za pro-šlo številko prepozno, ker pošta na Delavski praznik pisem ni dostavljala. K. T., Cicero. — Bo priobče-no prihodnjič. L. D., Seattlo, Wash. — Porabimo v kratkem. P., Cleveland. Ohio. — Vašo oceno* prvo številke "Cankarjevega Olnsnika" objavimo prihodnji teden. Detroit, Mich. — Delav tvo v Detroitu se prebuja. Star o-penšapar>ki Detroit je izginil in postal unijsko mesto. Človek se vprašuje, ali je to m >go-1 'e? Je. Tukajšnji delavci so t » dokazali'. V kra'ki d'»i»i osmih do devet mesecev so si zgradili {organizacije in dobili vanje nad pol milijona članov. Štrli so odporno moč mogočne korporacije (j en oral Motors in jo primorali priznati unijo. Ravno tako Chrvsler Corp. in mnogo manjših. Padla jo trdnjav i za trdnjavo, le Fordova še -to-I ji. a tudi ta bo padla pod m >č-jo organiziranega delavstva, čeprav je obdana s špijonažo in z nižinskimi karakterji iz najpotllejših delavstvu sovražnih vrst. Mod Fordovimi delavci bo morala unija voditi še veliko vzgojevalno kampanjo, kajti mnogi se branijo pristopiti v pravo organizaciji in s tem dajejo potuho Fordu, ki se z njih pomočjo usti, da unije ne bo nikoli priznal. Fordu ni zamoriti, kajti on protektira svoje interese, zmotno pa je od tistih delavcev, ki%ga v boju proti uniji vodoma ali nevodo* ma podpirajo. Zavedati bi >e morali, da delavci in kapitalisti nimajo nič skupnega. Kapitalisti to vedo, zato store v>«» v svoji moči, da bi so delavci ne združili v uniji in politično. Vsi 1 boji delavcev za izboljšanje življenskih razmer -o pokazali. kako sibio močno sredstvo j je politična sila. Kontrolira i" I kapitalistični sloj sebi v korM. Delavci se v teh bojih uče, da milijonarji in njih advokati ne bodo delali postav ljudstvu v prid, zato bo moralo izvoliti j svoje zastopnike v zakonodajo in v mestne ter državne uprave. Ako bo delavstvo v Detroi-Itu to resnico zapopadlo, bomo dobili delavsko vlado v ni«istno hišo. In kadar se to zgodi, bo I policija nehala mahati s kn>-1 peljci po naših glavah in !uča-iti v nas plinsko bombe. Torej ne skobajmo na volilni dan. Delavci v Detroitu so za prihodnje občinske volitve nomi-nirali svoje kandidate. Za žu-panskoga kandidata je nominiran znani boritelj delavskih pravic Patrick II. ()'Brien. v mostno zbornico pa so delavski kandidati Trac.v M. Doli, pred-sednik Mudson lokala CAWA; j Richard Frankonsteen, organi? i zatorični direktor CAVVA; j VValter Routher, predsednik \Vest Side lokala; Maurice Su-gar. delavski odvetnik, in R. J. Thomas, predsednik Chr.vsler-[jevega lokala lTA\VA. Primarne volitve bodo r>, oktobra in končne volitve 2. novembra. i Ako bi delavci posedovali politično moč, namesto da jo oddajajo svojim nasprotnikom, bi bila marsikaka «tavka lag-Ije dobljena in brez žrtev za (delavce. Tako pa, ako kompanija ni mogla zlomiti stavke s svojimi gangeži, ji je priskočila na pomoč policija. Cc so ni zadostovalo, ji je de I na razpolago šerif svoje deputije, In če se stavkarji lo uho po« je izdal proti njim konipji naklonjen sodnik takozvani in junetion. Nato je bila v marsi-kak ijoj proti delavcem posla iia milica, na -pr. unfuvn » v n Ii iu, in t ud i zv ez .io v <» in v > o bilo poslano "krotit " delitve \ marsikakem i'ndii^«ria n«or ken U i k tu. Imejmo vo to pre i (.čmi in drlujmo za svoje ka:; didatc. Da si to voii:n > k. m pa ti j o nase vidih o čimbolis -e /nam. ie dru^t\ » 121 SNP.I sklic alo shod. ki s»' !»<, v rs.I društveni soji l!>. septembiii ob II. dop. v S. N. D., 178",:! John R. (iovoril bo kamlulat ža župana Patrick <) lirien in drugi. Seja s«* prične <»h p. namest. o") 10. (iop. S^ovepski in drugi jugoslovanski volilci v Dntr >i-tu, pridite vsi na ta *sH »d. * -X- * Delavstvo v Detroitu je proslavilo letošnji Labor Da.v pr-v ič po 21. h tih. Pov orka, ki ie trajala uro in l'> minut, je bila iia j na. V nji je bilo 12 godb Pov orka ie. bila d.»iga p«1' mil j. Priredili so jo delavci CIO in AFL skupno. Člani vsakega ! >-kala so korakali v >kupin?ii; svojo unije in vsaka je imela "float", ki ie predstavljal produkt njene stroko. Fordovi d«>-lavci so korakali z maskami na obrazih v varnost in v protest proti Fordovemu spi ionskemu aparatu. Njihov "float" ni predstavljal Fordove "liže", pač pa iotnišnieo z napisom, da bo tudi ta veriga enkrat strta. Storila ho to delavska solidarnostt roka v roki. Ta znak v povorki jo napravil na delav ce močan v t K. Kapitalisti ' no ča-opi je o tej ^i ja mi manit« stat i ji ni imelo dosti poročati, kar je razumljivo, kajti kontrolirajo ga interesi, ki so organiziranemu delavstvu sovražni. I stanoviti si bo moral«) svojo časopisje, svoje dnevnike in tak dnevnik v Detroitu bi imel lahko polmili-jtuisko cirkulacijo. Delavci morajo s pomočjo svojih unij začeti z močno akcijo tudi na časnikarskem polju in to čimprej toliko boljše zanje. * * * Govor, ki ga je imel na Labor Da.v pa pa Green po radiu, m bil drugega kakor sni vanjo proti ch Preklel je to delavsko gibanje na dno pekla. Namesto, da bi pomagal organizirati milijone neorganiziranih delavcev, skuša podreti, kar so zgradile napredne* unije. Nesramnost tega človeka sega tako daleč, da je ukazal unijam A FL v Detroitn. da ne smej » sodelovati z CIO v \olilni kampanji za delavsko listo. Voda na seji je glasovalo o'» delegatov Greenovih unij za sodelovanje in !»■! proti. Delavci bodo toivj glasovali po svoji pameti in ne po Greenovih ukazih. Tako je prav. Joe Korsich. Konferenca v VVaukeganu bo 7. novembra . Wa«ikcjrnn, III Konforon ca zastopnikov klubov JSZ in Prosvetne matice bo v nedeljo 7. novembra, Prične se dopoldne. Popoldne bo dramski odsek kluba šl. 1 predvajal program, in zvečer bo zabava. DEMOKRACIJA - JE ŽIVLJENJE Iz govora ministra s. dr. Czecha na slavnosti kulturnega društva . . . \ • ; vet zopet ogro/ajo like , v v a "no: i. Svetovni nu. . v.om t .n. in: nevanu-t', ' moVrac ia je tar a najhuj-! n o red otočenlh napad »v - i 1 ii oih si:. S >cializem ie zo-i predmet najhujših sovra-: i o i. kapitalistične in nacio-alistične reakcije, ftpanija, kattre boje s -im-oatiiami in ljubeznijo zasledu-mo, je strastni bojni cilj uni-u jo o ga tašizma. Vzhodna N/.ii.i je v plamenih že zop t i nihče ne ve, v kakšni sm.-ri bo planfen širil. Pa tudi vsa \vropa se sedaj nahaja v moli diplomat ičnih prerekanj, a katere hrbtom pridno splet-urijo in rožljajo z or )žjom n« varni fašizmi. Milijoni in mi- joni - skriro vprašujejo, če c bodo re na^li še blazneži in pu-!olovci. ';i bodo Kvropo iz-tiova p Španija bcTri za svobodo vseh narodov! . . . Katoliške in protestantske matere, matere vseh načel in nazorov, vseh ras in vseh ver! Mislite na trpljenje španskih mater, pomagajte nam! Primanjkuje nam zavetišč za našo deco in naše žene, ker so jih razrušili fašistični avioni, ker j jih je uničila vojna. Borilo se za to, da bodo iz I naše zemlje odstranjeno lu.ie četo, ki uničujejo našo vasi in našo pokrajino, ki ubijajo naše otroke, posiljujejo naša dekleta, mučijo našo žene. Zono in matere vsega sveta, pomagajte nam!" ii Necdrešenf Ko mi Zed. države zaprlo mejo naseljevanju, je izgledalo. kakor da bo konec dežel, katere, so pre »bljudeno. Vzlic temu zahtevajo n.ph diktatorji čimv< otrok. V vseh "zaostalih" in kulturnih deželah K Nemčiji in Italiji l rojstva naraščajo. Nemčija se ponaša, da ima po svetu milijone ljudi ki iih sniatra za svoje. Obljublja jim svojo zvestobo in >d njih pa zahtev a, da so vedno in vsepovsod samo Nemci in zvesti edino le tretjemu ra.jhu (nacizmu) Nedavno >o prišli v N do so, but, .betvveen the futility ot' the Republicans and the backvvard-ness ol the vvorker-, it got an opportunity to unite its vvarring factions and rise to povver for a little vvhile. Novv the vvarring factions are vvarring again, and the part.v see ms to be headed tovvard the bonevard vvhich it should have reached long ago. VVe sav it should have reached the bonevard long ago, because a political pa rtv, by ali rules of reason, should represent a cohesive group of peopter not a heterogenious conglomera-tion. The1 Republican partv represents a cohesive gr>up—the economic royalists as Franklin calls them. It represents the industrial and financial magnates uho are the real rulers of this country, and vvho are continuing to rule, under Franklin'* administration, despite the c.racks he makes at them. Tht; Republicans get the rest of their support by the usual old-partv process of fooling as manv folks as possible. So, the Republican partv mav continue, under that name or some other. The Democratic party is also a capitalist party, in the sense that ali of its elemfcnts, including the Roosevelt element, avovvedlv believe in the continuation of the private profit sys-tem of capitalism. Hut it has more of the middle class and of the uorking class in it. and it has the solid South and quite a fevv farmers throughout the countrv. These elements are not cohesive, The capitalistic element pulls one way, the bourbons, although also capitalistic, puli another vvay, the middle class is at odcis vvith the capitalistic element, and it is to the interest of the vvorkers and the farmers to abolish the profit system vvhich the partv is pledged to preserve. In these circumstances, the vvav is u ide open for a big rovv in the Democratic party—a rovv vvhich might cause its long and disreputable career to come to an end. The vvay is al.>o uide open for the formation of the great party of the farmers and the industrial vvorkers, together vvith ali the middle class that understands vvhere their intimate interests lie. This vvould be a group vvith much less clash of interests. VVith a proper mutual understand ing as to the goals to be reached, it could be a homogenious bodv, and it could go onvvard and upvvard to vietorv. —Milvvaukee Leader. W0RKING CONDITIONS IN THE SILK INDUSTRY The Indu-trial Cotnmission of Paterson, N'ew Jersey, rt'otly mailc n rt* j K) rt on conditions in tht' silk | mili* tht'rt» h* follows: iK-ficiont illumination, inadeipiate plumbing, f i lt hy floors a liti chicken i win> instead of vvull* serving as par-titions bt*tueen different sections of thf milU. Local buildings or grnally built for larger mills do not have tht-proper exits, stairca-es, halls, work-roonu or toilet accomodaitions for tht* present ^oiull mili,«. Th«- uages in the\ silk imlustry were found by the "P&Urson Industrial Commiss on to be as 1 >u a-$4.50 for a <50 to 70 hour Work w > *ek and the hiuhest vvages being only $8, And people arV expected to 1 vc on such nuviger earnings. I'm uondering wheth« r any of the owners of thf silk mili- couhl t*x.st j on such meager earnings, if thf v, a> uell as the cmpolyee's urere to reče ive the same amount of uages. Such conditions as thf se shoul I be a d sgrace to the American puhli.* and certainly they can be of little credit. Appareutly thf CIO is -t< ppin c into the acelie to adjiist matters. —Loui»r B. Jur»ey. Our Doinga 11vre aml There By Joseph Drasler AT THE J. S. F. CONFERENCE IN UBRARY, PA. Child labor, coupled to adult uri« employmerjt and automatic machiiifs, Ls incontfstable ev.idence that men are neither rati«»nal animals nor feel-ing human being-.- A. Guard: m. VVHAT PR1CE GLOR Y ? Thf ureeks litering up the junk yards, gullies and dumps of ihe nation are the home, swečt home. folks iiidn't build, and the farm* that got away from farmers -ince lou priče i cars came on tht* 'market. -—Amer can Guardian. Many t ha tik ^ to aH our upportet ! anzinar's (ir »ve aml helped make it a suecoss. M"' of our Branch members were there i vvith their friends* ali iray and having a good time. The vvfatherman, tho very re)uclantly, it seemed, gav« u-a fine Autumn da\ uith -.anshine aH »fternoon but a chilly vvind made it ! nec» at the kitehen to "«'11 every la t b t of fi»od early in the eVrtiin«. Thf "tom-bula" jram»> went fairly vrt)od but we were unablf to kee.puthe crt»w«l play ing vt*ry Ione because of the chilly we«ther. The entire pro>eed> <»f thf picnic uhich wiU probably run around $100 uill >ro into thf Sustainin^ Kun I Ot' "p! . leta The next tindertak \vf will have to put t-nercy.. in ortler to -u.cf -fully the K thf 2 11 h of October Hali. The dramatics i hosfn th.* play "Jac mis^ion tickfts wi 11 your du.ty to vour Hi a s pi •k kod Saturd«y, October 30. Hranch No. II, in Hn lifeport, Oht» iit s|M>nsoring a picnic for the benefit t»f Proletarec. - Sunday, October 24, members i»f Irancih No. I, w d pu; ar the etimtn iit >b Ruda ■ Ulit S »< tneh 'V Tli II and rtKs.i on SNPJ ha.s Ad-»n. l>t» sel lini KN.-.vht ie< on iur book- »a Com- \vifiv u i TIH: nu^irv In most iftstances you will find j both parents in the family uorking I in order to be able to send their ch ldren to school hoping that the edueation vvill enable the children to earn an easier livelihood than tht-pa4ents have. because an edueation is su p po se d to accomplish that. Hou- hapny the students ari* to re-ceive their diplomas on graduation day. Some vvill vro on to college whilt others have to ^o out to look for em-ployment 'n order to help their parents. They soon find out vvhat it means to look for eniployment that cannot be found. It' they haven't, worked before and have no eXpe-rience they are not vvanted. If the.v are over fort.v avrain they ari« not' vvantul becau.se they are too old. Hou is one supposed to have expe- , rience if he is not urivi n a chance? Novv it bevrans to lavvn upon the atnbitious young man or vvomen that there is something u rong. They are wilhnur to vvork and need the money to enjoy the comfortt of life and to help support their parents, but why are they not ^ivfn a chance to vvork? Simply because some people are forced to do the vvork of two or three others by uorking 12 and 14 hours a day and because nevv machinery is throvving people out of vvork every da.v. Even to operate the machines as fevv men as possible are hired. Vi^it any factory t«»day and see the Chat lie Chapl ns of modern times vvhile at the same time young men aml uomen are vvalking the streets vvondering vvhere they uill pet the next meal. Plenty of time to think the situation over, discourairement, lack of money for food and clothes, de-pendirur upon the parents and vve vvonder why etime is on the increa.s These unfortunates meet mnny people uho are n the same boat, panir up uith them anystem vvhich does not allou- youth the op-portun ty to work and earn a decent living and uill continue to get vvorse and vvorse until the masses avvaken, jfalizf their strength in organization and set up a svstem of government uhich uill benefit ali instead of onl.v a feVV. -Mary Grubisb. rad, Joh n RaU'» re»» * : o:i t .1 t- »n 4 5pn ift» re n Ce vvhich t vva - ht ld in Ub-a hi ry on A u uru s t 2H ►th. A >t tu t 7 o d, ' tMi ga 11 Ulli 1 friends att e nded ihis Con- l»k felt nce n taking it oni ■ of thi best at- tem ience« - in a 1 ong1 tltne. The mi- o u' < tM Of the Con Ai i . lice a rt; ;t t -! VVet k* a s U o vene sec t i on. Proh tarec. WORLD'S SUICIDAL ARMAMENT RACE Sec i et a ry of State Cordell Hull vv.trns tli u the armament race is id:lj tlriving the nations of thf earth tovvard bankruptcy. "States-nten" vvho, shout "Socialism" vvhen it'is sugge «ted that th" state stand be ueen it- people and starvation (|uander billions on instrument« of uar. A t the end of the first six months ■ .t nevv program of rnilitary pre-par im . (it eat lit itain reports that e\ i ' id;' ur< s are novv $2,803.50 a m.nute, $I7'5,uild! Think of the I mili »»n of hungry mouths it could feed! And Britain is onlv doing uhat ountr fi*icluding our ovvn, doing.■ Tvvo or three hundred 'iom novv, -oni bistorian re-v.ti^ our tinu uill, perhaps, say a perioti vvhen the rulers of :on- uent cnuy and embarked a !:cy >l tiaiionaf"suicide. And j.k II n 'te t h** ....parado x that wh lt* rulei - dt-tnanded blood the peo-j>rayctl Jfor peace. it ht r JiIiiu'iiwm, I'«. On Sunday, August 20, Mr. and Mr*. John Lan-gerhoic, Frances b. Itak an i the un ilfrsij{r)fd motore.il to Ltbra-v, Pa,, vviuit the JSF Con/frin« vva.t In ! I I.i'uary is about mile- front John->t.»'.vn but u i> jjrr.ved there ju-t in time foi th»* morn.ng še s on. VVe read a lot about th; imptirtancc of iltis conference in I j oletare." and t ht large tielegation expected, especiahv from Kastern Ohio AccordiTig to >< i»ie. of the "old timerv" it u one of »hi* best attfnded conferencfs h- iti for some time, Singing Soeifty "Bletl" optned tht- confi-rence by rt»nderinj? eve*al seleet ons vvhich uere vvell re-.-eived by the audienee, This cho.rus is n >t Very large hut has manv fine voices aml i^ a credit to tli*, Slove n - in I.ibra:.v. That aftetno n the.v held picnic uith a large croud m att"iid-ance, lomrade Terchel vvas elected chairman. Jacob Ambrozich, si-cret-ary of the Conference, outlined their uork since the last meeting. The branch delegates reported about their progress in pushing the sah of The May Herald, o: sponsoring various picnics and dances for the benefit of Proletarec and ol inerea -ing it- circulation. Lodge.. delegates from the var ous fraternal, societics affiliated »-vv '.h the Kducational Bureau told u- of their aetivities. Atnong the fine delegatitoi f tv m Bridgeport. Ohio wa- Joseph Snoy and his uife. S'noy told us of the vvork being done :n their distriet and that Loui- Zorko f rt m Cleveland vvill soon visi: Kastern Ohio on an e\-tfnsive agitation to ur. Joseph Skoff, al-o one of the Bj:dge)HHt lelega-tion gave a fine impressi Before the conference adjourned, a eollection for the Sustaining Fund for Proletarec uas made. Just vvhat the total sum uhs, I do not recall. Leo Prijatel invited us to Bled'a picnic and announced tha) the ladies prepared a fine dinner for us in the lovvfr halt. A fine špirit prevailed and everybody seemed to cnjoy themselves. Although L brary is a good way from Johnstoun, it felt good to-see -uch o+d-tiiners as (ieorge. Smrekar, Martol Verant, Frank Augustin, John Terchel, Jos. Snov, Mr. and Mrs. M. Verala, Mr. and M rs. Jos. Skoff, Niek Tiiller, Jacob Ambrozich, and many others vvhose names I do not remem-ber. These boys are the backbone of our Jugotilav Socialist movement in their ifspective distriets. I hope that" !he opj>ortun ty vvill present itself again .«■<> tliat vve can ali meet in Ca-norisburg uhere the next conference vv:ll he held soiTietime in March, 10;JK. John Rak. IN Tl Al-uanae. M a v i: and i an ;he fac i:ul cl<» Lh old ; cationa! B-Ureau a-' a.uholt w u* Ii gain >up{M»rt thron better underslanJi tact has been ntailt comrade^ in t ga t d- cau our vvork. * Louis Zorko f rotil t f Ve .Uld, i-; making -hort t: p- into «.eeti Ohio vvhere Proletare* has sui» A COCKEYED VVORLD ' LEWIS GIVES C. I. O. ENROLLMENT FIGURE CLOSE TO 4,000,000 John L. Lew s, chairman of the Committee for Industrial Organization, in a nation-vvide broadcast Sep-t; em be r 3, hailed the grouth of the C.I.O. to a membership of almost four million and vvarned that the corporations resj»onsible for the kil-ling of IH steel str kers, together vvith their political henehmen, vvould talk and Ih held lesponsible by the people of i uelconifd tho i tha* can to attend America for the use of cold-blooded i thf dancf that vvill In >ppn>oretl- by and uanton murded as a desperate I branch 11, ti Bridgeport for the be- means of keeping trade union organ-Sa'urday, Octo- ization out of their plants. T nevv aml s antl jcurilig is re (Mirt mg neu >ubs. lair sui Ohio. min of -rib-s in Aniona our v >itors 1> t vve. k vvere: J. h'. Kunčje and John Kos, cleveland. Ohio; Mr.' an ! Mr- L a. Kern, Zora and Ray Kein, Pueblo, Cidorado; Maty and Ru lolph Potočnik. IK*troit, Mich.; Mat: Molk. ultural eco-i'.»ort.> that vvorlii industrial ion, a> measured by the out-10 leadiitg countries, includ- Cmted St;t^es. i«, novv- above * American Federation of I>a-bor find- that although employnunt nerea ed steadily during the first months ot tnis year there are -:?!I eight millions out ol uork in this country. pioducl |>ut of :ng the 1020. Tne 1 nefit of Proletarec i ber From ali the report given i: vva-I e videni that our -com ailes and -ym-i pl:at:/.er.- an- acti\e a: d WOrk in unity for Socialism among Jugoslav uorkers. The JSF, it- Kducational Bureau, Proletarec, The Mav Herald and The American Family Almanac I uere their ch .ef cončetn although t many of our branah -ec:etari» - are ; bombar le? th(; 0 present t au of agt-tcultural-economics, "has )een as-oc ated vvith ittcreased mili- tary expt nditures." * l n !\ cideii people lo e half their ife; lie energitic tlouble it.—French ptoverb. * Thf race advances only by the.j ext a achifvement of the individual. 1 Point.nout that the steel industry gene t allv has accepted collectlve bar-gaining and negotiated uage agree-ments vvith the CIO, Lewis clted the rt .nrd of contracts covering 510,000 vvorker- and signed by 399 firms. These firms, he stated, represented sf) p» r cent of the steel irtdusti*y. Only five corporations "elected to resist colect Ve bargaining and under-took to destroy the steel u-orkers' union," he said. Theso companies fi!leolice povver of cities and tnobilized the military povver of a state to guard them that the boy- reall.v put Piti burgh against the intrusion of collectlve on the Labor Front. ' bargain ng vvithin their plants." L OST VOITII Life vvas nevv and life vvas sweet Leaping joy made light our feet; Fair maidens lips a promise were, Night and rtars the heart did stir. Spring vvculd bring in gushing flood Surging tide of rising blood. « Then came vvar, and we vvere swirled Deep into a gone mad vvorld. VVe gave youth to grim god Mars, In exchange for thrill-filled houra? In battle field vve hoped to find, Youth's Valhalla free from grind. VVe found vvar and lost our youth, VVhen youth vvas gone then davvned the truth; Left like gle*ning face to sky, On battlefield forlorn to die. Left to ret in mother Earth, Bleeding, cursing fate of birth. VVe, vvho came back from the vvar, Left our soula in etemal gore; Lost amid the flying shells, Screaming away to quieter hells. Leaving up vvith nerves unstrung, Life diacordant, youth far flung. —Henry Puharich. Searchlight IIIIIIIIIIIIIM,„,,... Donald Lotrich lih.....^.ill Our Knglish Pace has taken on a nvw complexion, vvhich to niy ta-te. is greatly improvi d. Particularly happy vve can be over the a -istance vve have been getting from m vv con-tributors. Mary (Jrubi-h report ing the CIO trike aetiviti« f'om South Chicago trakos u^ fetd that progres-sive Jugoslav element- are right in the thick of battle betvveen capital and labor. Occasional -;mrt- from John Matekovich are timel.v. The.v should come rcgtilarlv each vve. k. I >e t roit should select a regular con-tributor for the happt>ning- in t J vat latge ir.lustrial ct-nter are manv. freotient and of great importan e to iiyand the lahot ing uorld, Milw;mk *e does have Louise B. Jursi v to teli us about the interesting thing- that take plače. Cleveland, yi«s, Clevelantl, the center of Slovene enlightenment should be mucii steadier. much more interesting, much more Impeful. This page of ours can stili stand improve- • ment. For the vvinter let each seetion resolve to make the page buzz uith life, important life and knouledge so essential to our progres^. Among alt the povverful nations of the vvorld Russia seem s to |»e the onl.v one vvhich is vvjlling to call the bluff of Mussolini and his fascist allies. (ireat Britain the povver of th< ages,. the mightv monarch of the vvave-', ha* dropped it- tail betvveen its 1» gs and ali it vvants to do is talk. talk. talk. The.v vvant committees, the kind thit never recognize the truth. The kind that seek to prov • and disprove the most ignoble erimes atid vvind up fearing to do anvthing about the erimes. The kind that u-hitevvash pn>«t piracies and demand I prcK>fs from ihe accuser atid neglect j to ask for the guilt.v to an-svver. |'m i afraiil that something fearful may I happen in Britain to the vvorking' masses. Despite a strong Labor Party fascism can easily overtake them. An j before Ion«-, too. Be. au e fascism comes fu-st into those countries | vvith *tronu labor organi/.at »on . Fas cism the fierce opponent of ela«-« conscious uorker«' organizations. Fa#cismr though n minority, is able to subjugate a large nnd povverful, vvorkinirrla s thru force, brutality antl intimidation. It vvould be no -ur-prise, theiefore, if fascism got the I jump on th" British people and their strong Labor Partv. * Though the vveather vvas cool we managed to >ret out to Stezinar'i (»rove for Proletarec*s ]>icnic last Sumlav and an enjoyab|p time. Not ali the people uho could be there vvere present. But vve made up for th" e vvho didn't come vvith inereased activitv so that the bar, kitehen and even-the hingo prizes vvere alt taken cate of in good shape. Thtis the sus-taining fund of Proletarec should re-ceive a niče present and thus we vvound up the 19.'I7 picnic season to our entire satisfaetion. * " Over the Labor I>ay week end vve trotted vvith a good many of our Chi Hiro friend- to the SNPJ celebration in Milvvaukee. It uas a great gathering of old and young SNPJ members uho came to shou their tle-votion to the Societ.v. VVe vvere es-oeciall.v pleased to listen to Ott^) Hauser, Mayor IIor.n's secretar.v, il-lustrate vvhat workers need and what th»'v must do to attain it. On the speakers program vvas al«o a CIO or-ganiaer and Vincent Cainkar in addition to Frank Bolka. Leo Schueiger presided. Thus a little of that old time špirit stili prevailed and the ■speakers called attention to the labor makeup of the SNPJ. Wp really t njoyed the trip becamte it also af-forded us' an opportunity to modami converse uith a number of our faithful comrades. The Pope and his "holy sea." vvhich is the ecjuivalent to an empire uithin an empire has retognized the Spanish fa-cists on the strenght of the Loyalist government being red and eonvmunistic. Thus the.v have de-finitely aligned themselves with the most treacherous thugs, handiU, thieves aml criminals in the uorld. The eritne of^killimr 1.000,000 goo 1 *ouls, many of them catholics, hang5* on their neeks n<*u-. We kneu- ali »he vvhile of their sympathies for the fa-cist bandits but ue couldn't of-ficially p i n it on them. Novv the.v have done it them elves. So it is our job to teli- the catholics antl to spread the trne knouledge of uhat rathnliri<*m reall.v i« a prt>fe*sion- -a murderous profession a thieving pro fes sin—a racket.