khaja v Trstu Tsato soboto opoludne. Rokopisi so ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Ur#flništvo ii opravništvo “I* del Lavatoio št. I, I. I TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo p?, po dogovoru. N a r o č n i n a za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. >_______—_________-r' =■ Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. Po stavki v Ajdovščini. Vspeh stavke. - Shod v Ajdovščini. - Shoda minule nedelje v tržaškem „Narodnem domu“ in v Ajdovščini. - Socijaino-demokratično časopisje. Vspeh stavke. Nekaj časa pred stavko, ko je že Plovilo bojno razpoloženje v vrstah naših *°varišev in tovarišic v Ajdovščini, je „Na-r°dni delavec" razmotrival . noložai delavstva v Ajdovščini. V svoji 21. številki od ‘foe 22. maja 1909 je na uvodnem mestu, k°d naslovom „Trpinčenje naših tovarišev v.Ajdovščini, ali bode temu kmalu konec ?“ Pisal sledeče: „Menda ga ni kraja širom slovenske domovine, da, lahko rečemo, s'vom avstrijske državne polovice, kjer Morajo delavci prenašati razmere, ki jih ^orajo prenašati v Ajdovščini. Sužnji v glužbi, sužnji v javnem življenju, sužnji Pri domačem ognjišču. To je žalostna, v0ebovpijoča sinteza trpinskega ž vljema ti&ših tovarišev v Ajdovščini. Ali ne spada todi Ajdovščina v vrste civilizirane Avstrije ? ^li ni tudi v Ajdovščini prodrlo spoznanje ^ajelementarnejše socijalne pravičnosti, ki rjujno zahteva spoštovanje delavca leot so riovelca, ki po izvršeni sluibi ima pravico svobode, do vporabljenja prostega časa v svrhe, ki so mu všeč ? Ne. Vse te prižene pravice se priznavajo danes, ko se 'ton za dnevom ustanovljajo društva v 'tofambo živali, živinam, to se pa še da-'tos noče priznati domačim delavcem v Ajdovščini. Naši tovariši v Ajdovščini niso totoo sužnji, oni so — po mnenju vodstva jedilnice — živali!! In zaključil je tokrat naš list svoj članek z besedami : y svoji vojni za dosego svobodnega življa v svobodni slovenski domovini bodo tos, tržaške tovariše, našli v prvih vrstah. 4 upamo da v tej sveti vojni najdemo v Sih vrstah vse slovenske delavce, katerim *® do tega, da zmaga pravičnost, svoboda, Savska ideja! v. Tako smo takrat pisali pred stavko, jtones — po stavki ne moremo si kaj, da^ .1 ne ponovili gorenje opazke, v katerih 6 izražena vodilna misel vsega gibanja pilili motiv in glavni povdtl stavke. ,,Do-•e g a svobodnega življenja", I’° d s t ranitev krvopija Kovača 0 je bila ona splošna, globoka želja in Poglavitna zahteva ajdovskega delavstva, *',ga je v svetem navdušenju pognala v °Jno za življenje ali — smrt. Da, delav- 1 y° si je bilo svestno gospodarskega po-^ ®ja, delavstvo ni prezrlo možnosti, da °d8tvo predilnice odgovori na stavko litjem tovarne. Delavstvo pa je, ne ^ e^e na to, hotelo v boj za svobodo, „dar > kom sva blaga Višnji nam Bog je do". s delavstvo je zmagalo- Podrlo je do .njo stavbo krutega zatiranja in tep-^•la delavstva. Kakor ptica Feniks je Jelovško delavstvo po krvavih dogodkih p 25. julija t. 1. vstalo iz praha pre-p r°jeno... Moralo je plačati svojo svobodo, prIznanje svojih človeških in socijalnih Ka*c z lastno krvjo, — a zmagalo je., v isto tovarno, kjer je donel desetletja j>akdanji pozdrav krutežev „Windische je dne 29. julija t. I. po skic- Deii1 Pamirju prvikrat zadonet iz ust slo era^neOa ravnatelja Amanna, pristni ) pozdrav zbranemu delavstvu : 4 l. dan, moji dragi delavci“ ! Sistem bei1 Porušen... Deiavstvo je bilo rešeno. d0 avstvo je bilo rešeno. Delavstvo je i\jee®0 jamstvo lepše bodočnosti, ker si . a „Narodna delavska organizacija", tgm togova odločna in nevpogljiva brani-8t)(j]Ca in zagovornica priborila priznanje Iliada obstoja od strani delodajalcev. Vsa dolina se veseii vspeha ajdovskih *n PredHk. Nad Ajdovščino je adalo novo življenje. Stavkujoči bo j} dobili 10% doklado na plačo tekom 7;J Stavkujoči in stavkajoče so soglasno mesecev vsako leto. A to ni vse. Stavku- :'/in z navdušenimi klici sprejeli resolucijo, joči bodo dobili še tekom tega leta ostali j To je dalo povod tov. dr. J. Mandiču, zahtevani povišek v polnem obsegu. V tem da je proslavil zvestobo štrajkujočih do oziru ne more biti dvoma in to ve naj- N. D. O. njihovo vstrajnost in zares vzorno bolje predsedstvo akcijske družbe, ki si ; disciplino; zahvalil se je notarju gosp. zaveda, kaj bi pornenjalo neizpolnitev slo*V Arturju Lokar, da je v vznešeuih vesno dane obljube. besedah slavil »Narodno del. organizacijo" Ali so tedaj stavkujoči res zmagali? j. g. namestništvenemu koncipistu g. Eugenu I)a, oni so zmagali in žnjimi stvar, ki so J; Z u p a n č i č u, da je vimenu vlade bodril jo tako zvesto zastopali. Vresničila se je . delavce k nadaljnemu kulturnemu delu in shod nada. ki smo jo pred stavko izrekli v gori omenjenem članku od 22. maja t. I. V tej sveti vojni sm > namreč res našli v naših vrstah vse slovenske delavce, hrabre in vnete borilce za pravičnost svobodo in — delavsko idejo! Shod v Ajdovščini, se je vršil v petek, dne 29 julija t. 1. ob 4. uri popoldne na Bratinovem dvorišču. Delavci so se morali izreči za sprejetje oziroma odklonitev po vodstvu predilnice stavljenih ponudeb. Prostrano dvorišče je bilo nabito. Predseduik ajdovske podružnice tov. Reyer je po kratkem pozdravu podelil besedo ajdovskemu šupanu gosp. Ignacu Kovač. Isti je pred vsem poročal, zakaj je občinsko starešinstvo poseglo vmes ter soglasno pooblastilo njega in podžupana, g. notarja Artura Lokar, naj ponudita svoje posredovanje predsedništvu akcijske družbe v Trstu. Dotaknil se je tudi pogo-vara, ki sta ga on in podžupan imela s namestnikom v Trstu, prešel je na sestanek v Gorici, kjer so delodajalci in dalavci vendar našli nekak sporazum, ter prosil stavkujoče v imenu občine, naj dobro prev-darijo in sprejmejo ponudbe. Nato je poročevalec tov. dr. J. Mandič v dolgem govoru pojašnjeval stajkujočim položaj. Popolnoma stvarno in objektivno je navajal in pretehtal posamezne koncesije, ki so jih delodajalci slednjič pripravljeni storiti delavcem. ,,Ne pričakujte od mene, da bom Vam svetoval, da sprejmete ali odklonite ponujani Vam kompromis. Moja naloga je-le, da Vam nepri-stansko podam pravo sliko o vspelu stavke in o vrednosti posameznih koncesij, ter da potem sami sodite, ali kaže sprejati ponudbe in odložiti orožje ali zavrniti iste in nadaljevati boj“. Zagotavljal je pa ob enem, da N. D. O. ne bo niti sedaj pustila stavkujoče na cedilu, marveč da se bo ravnala po sklepu in volji stavkujočih. Zborovalci so burnim ploskanjem izražali svoje pritrjevanje in ravno tako so navdušeno odobraval) izvajanja podžupana c. kr. notarja A. Lokar. Le ta je v navdušenem govoru Blavil N. D. O. in njene voditelje ter poudarjal, da je zmaga na strani delavstva. V kraznih besedah je vabil vse delavce in delavke, naj se trdno oklenejo N. D. O. za nadalnje zmage. Tov. Reyer je odločno reagiral na napade in obrekovanja tov. dr. J. Mandiča in Jakliča v »Slovencu". Predlagal je ob splošnem pritrjevanju, naj se pošlje slovenskim časopisom protestno noto. Tov. Budi h na je predlagal, naj se sprejme ponudbe delodajalcev, ki po-menjajo velik uspeh delavstva. Tov. R e y e r je na to dal na glasovanje motivirano resolucijo (ki smo )0 v zadnji številki priobčili), s katero se sklene sprej.eti ponudbe delodajalcev, pvvrniti se na deln in oprijeti se N. D. O. v dosego popolne zmage na polju mezdnega vprašanja. tov. R(eyer-ju, da je, zaključuje povdarjal veliko važnost tega dne. Vsega delavstva se je bilo polastilo neopisno navdušenje. Stopili so v vrste, čes 600 značajnih mož in žensk ter se začeli pomikati proti tovarni. A poprej je več poštenih in žuljavih rok preielo tov. dr. ,T. Mandiča ter ga dvignilo na ramena, hoteč ga nositi po me3tu. Bil je to zares ganljiv prizor. A v tem vzhičenju je krepko donela po zeleni Vipavi slovanska himna »Hej Slovani..." Tako je bil tedaj konec 3. 'tedenske stavke... Pred tovarno je čakal na delavstvo generalni ravnatelj Amana ter je prvič pozdravil v slovenskem jeziku delavstvu. Zagotovljd je, da bodo od sedaj naprej imeli v njemu — očeta. Dr. J. Mandič je opozarjal g. Amanna, da je po ziaslugi stavke delavstvo, dosedaj tolpa nezavednih ovčic, naraslo do — organizi-zane armade ter priporočal g. Amannu naj za Boga ne pozabi nikdar, da — kdor hoče biti spoštovan, mora sam druge spoštovati ! Shod v tržaškem »Narodnem domu" V veliki dvorani tržaškega »Narodnega doma“ se je minulo nedeljo vršil shod, na katerem je tov. dr. Mandič poročal o stavki v Ajdovščini in o doseženih vspehih. Tov. dr. Mandič je povdarjal, da je shod bil potreben, ker je rayno tržaško delavstvo posebno častno sodelovalo pri stavki vsled česar ima pravico zvedeti, zakaj se je prav za sprav toliko trudilo in žrvovalo. V živih barvah je govornik slikal žalostne razmere v Ajdovščini pred stavko ter dokazal, da je stavka bila neizogibna, ker je slednjič povsod prodrlo spoznanje, da je štrajk edino sredstvo odrešitve. Točko za točko je govornik analiziral posamezne zahteve delavstva ter z istimi primerjal dosežene vspebe. Zelo obširno se je bavil tudi z tekom pogajanj v Gorici ter opisoval kako izgleda Ajdovščina — po stavki. To priliko je porabil tov. Mandič, da vabi vse slovenske in jugoslovanske delavce pod modro zastavo N. D. O., potom katere naj pri-moremo vsemu našemu delavstvu do svobode in do blagostanja, ki jo mora steherni slovenski delavec uživati na slovenski zemlji. Delavstvo je z burnim odobravanjem vzelo na znanje poročilo, na kar je tov. S. Kriz-m a n č i č zaključil ta znameniti, shod. Shod u Ajdovščini. Isti dan (v nedeljo, dne 1 avgusta t. 1.) popoldne so se ajdovski delavci in delavke zopet zbrali na shod v Ajdovščini, da se na slovesen način zahvalijo svojim voditeljem, N. D. O., t r ž a š k e m n in češkemu delavstvu. Govorili so, burno aklami-rani tov. Rey er, Budihna in dr., na kar se je odposlal brzojavni pozdrav češko narodno sccijalnemu delavstvu v Prago in naši N. D. O. v Trstu brzojavka sledeče vsebine : Na današnjem shodu zbrani tovariši in tovarišice ajdovske podružnice pošiljajo najpresrčnejo zahvalo svojim tržaškim tovarišem ter kličejo: Slava Vam ! Odbor, Stavka in socijalno dem. časopisje. Aii je „11 Lavoratore“ še delavski list ? Dočim je „11 Lavoratore" z začetku stavke previdno molčal tako da je izgledalo, da se hoče vsaj enkrat postaviti, v pozo trezno in dobrohotno mislečega; politika, je isti v svoji številki od 28. julija t. I, kar vrgel krinko raz sebe. S očividno sofistiko in skrajna zvito argu-j mentacijo hoče „11 Lavoratore" dokazati da je stavka, vprizorjena po podružnici N. D. O. v Ajdovščini, zasledovala same nacionalistične namene in da je bila napovedana ravno v času neugodne tržne kon-jekture, to pa radi tega, ker je tako kon-veniralo debelim akcijonarjem ajdovske predilnice! ! Voditelji stavkujočih so po podtikanju ,,Lavoratorail tedaj naravnost zastopali interese delodajalcev, ki so velevali zapreti tovarno radi slabih kupčij! A to se je ravno moralo doseči potom stavke !! To je nekaj tako grozovitega, da se človek mora nehote prijeti za lase in vprašati, od kod jemljejo gospodje pri „Lavoratoru“ toliko peklenske hudobije ? Ali hočejo so-drugi, mesto, da bi delali za utrjenje javne morale, kar bi vendar odgovarjalo njihovemu programu, res postaviti vso moralo na glavo ? Ne, na tako zlobea, neumna in fantastična podtikanja ne moremo in ne maramo odgovarjat', ker bi s tem pidli na nizki nivo mazačev okoli „Lavoratora“. Zato pa hočemo opozoriti tovariše na dve dej stvi. 1. da je propozno razpravljati danes o dobri ali slabi konjunkturi, o več ali mani primernom času stavke, ko danes posebno po izvajanjih tov. dr. Mandiča na nedeljskem shodu v »Narodnem domu", zna vrabec na strehi, kako je prišlo do stavke in zakai ni bilo možno počakati na boljšo konjunkturo ; 2. da bi ravno socijalno demokracijo v Trstu morala obliti rdečica sramu, ko očita drugim di so izbrali neugoden čas za proglasitev stavke a ve danes vsakdo in posebno dobro prijatelj »Delavskega doma" dr. Ferruccio Cimadori, da so socijalni demokratje uprizorili leta 1908. stavko težakov ravno v času, ko so kupčijske zveze bile tako slabe, da bi ne bile mogle biti slabše. Socijalni demokratje naj lepo pometajo pred svojini pragom in naj za Boga ne pozabijo, da so oni stopili v stavko meseca decembra 1907. leta, to je v času, ko so vsi delodajalci sklicuje se na splošno znano svetovno obrtno depresijo bili pripravljeni, rajše zapreti na nedoločen čas vse trgovine nego da bi socijalno demokratičnim voditeljem (takratnemu, sodrugu Silv. Pagniniju in dr.) priznali tudi i°/o poviška. In stavka je bila pon’srečena in bi se bila gotovo popolnoma ponesrečila, da ni stopil v ospredje „deus o macbina" v osebi Nj. Prejasnosti c. kr. avstrijskega namestnika princa Hokenlohe, ki je, zastavivši ves svoj upliv, izsilil za sočijalite 10°la povišek ter stem obvaroval socijalno demokrate vsaj navidezno popolne katastrofe. To so dokazana dejstva. Temu nasproti proglašamo na ves glas, da je bila nepreklicna volja vseh trpinov in dosedanjih sužnjev v Ajdovščini, streti verige čim prej, pa naj bo že stanje svetovnega tržišča povoljno ali nepovoljno. Tako je in nikakor drugače, gospodje deklamatorji okoli »Lavoratore" ! V svoji zadnji številki od 4. julija t. 1 ste se zopet z prisojeno Vam neprivoščli vostjo zagnali v nas in posebno na oseb našega tovariša dr. Mandič-a ter ponovili grdo obdolžitev, da so voditelji stavke vodili stavko ijuasi po nar Čilu kapitalističnih magnatov okoli Brunnerja in da je tov. dr. Mandič s stavko izvršil čin nacionalistične propagande !! Da se Vi le šalite in da Vaše besede nimajo nikakoršne resne podlage, morate sami priznati, ko v naslednjem odstavku pravite doslovno : „Sicer kdor se zadovoljuje, vživa", kar bi v pristni slovenščini pomenjalo: „če je ajdovskim delavcem prav, je tudi nam, sodrugom, prav". No, vendar! Vendar morate priznati, da ni izključena vsaj možnost, da so ajdovski tovariši zadovoljni, zelo zadovoljni z doseženim vspehom, z vodstvom stavke, in posebno z »izdajalcem" tov. dr. Mandičem. A da postane ta možnost gotovost, Vam hočemo še povedati, da so vsi stavkujoči res prav zadovoljni s izidom stavke, da so se vsi tesno in zvesto sklenili N. D. O. pod zastavo s katero hočejo v najkrajšem času spopolniti svojo zmago. Še več, da so delavci in delavke v Ajdovščini po ..ne v s p e hu“ iz lastne inicija-tive in v odsotnosti zastopnika osrednjega vodstva v Trstu, sklicali v Ajdovščini shod, na katerem so ob viharnem pritrjevanju izrekli svojo presrčno‘zabvalo »izdajalcem" in vodstvu osrednjega odbora v Trstu in odposlali gori priobčeno brzojavko v Trst. Tako praznujejo naši tovariši izid stavke. »Konec je krona delu". Kaj ne ? Kako so pa temu nasproti, odpustite nam majhne indiskrecijo, Vaši sodrugi — zasebni težaki slavili konec lanjske stavke, uprizorjene ravno tako v času slabih trgovskih razmer ? S tem, da so preklinjali vodstvo, ki jih je pognalo v stavko in trumoma obračali hrbet »Delavskemu domu". Menda se na vse to še spominjate ? Na vsak način se bo pa naše delavstvo še dolgo spominjalo, kako ste Vi, pretvezna delavska stranka, branili v javnosti interese slovenskega delavsta s tem, da ste skušali rušiti disciplino stavkajočih in njih zaupanje do vodstva in do zmage. Vse to na čast in slavo gg. Leopolda Brunner d.ra Cimadori in dr. Prišlo je tako daleč, da se moramo res vprašati: Ali je „11 Lavoratore" še delavski list ?“ Še o nalogah novodobnega socijalizma, Naloge novodobnega socijalizma — teh je veliko. Vse vsebujejo v sebi, kar je v zvezi s pravim novodobnim socializmom, z napredkom in zahtevo časa. Mi smatramo za eno prvih njegovih nalog, da oživimo v sebi zavest samobitnosti in moške samozavesti. Ko smo to dosegli — ali pravzaprav, če hočemo to doživeti — moramo z vsemi sredstvi pripomoči svoemu narodu do napredka. I seveda je res, da smo siromaki, ki jih malokdo onih, ki se jim dobro godi, posluša, res je, da bi ne mogli biti učitelj vsemu narodu. Ampak med svojimi somišljeniki, med onimi, ki že korakajo pod našim praporjem, med temi lahko sejemo seme svojega naziranja in prepričanja. Pedagogi, vesoljni in edini, bi ne hoteli biti, toda po svojih močeh in zmožnostih bi le radi pomagali tudi najširšim masam do še večjega duševnega obzorja. To delo nam PODLISTEK. BRATA. Črtice Iv. Z—c. Dannadan in točno kakor ura sta prihajala Primožev France in njegov brat Tone v Kuščarjek in sta tolkla kamen za posipanje državne ceste. Sijajen ta zaslužek ni bil — kubičen meter šestdedeset vinarjev — in delo tudi ni bilo zavidanja vredno. Kadar sta čepela takole visoko gori na pečini in sta vrtala veliko skalo, jih je bilo videti ko dva tička, in človek se je zgrozil, ko je pomislil, kako strašno bi kriknila, če bi se jima sprožil kamen pod nogami, in kako bi telesi zamolklo odskakovati od skalnih grebenov in se kotalili v globel, obdano od treh strani skoraj z navpiSimi stenami. In vendar sta bila zadovoljna in rada sta ste imela. Taka bratovske ljubezni, ne, je ni pa je ni, so govorili ljudje. Kdor je poznal Franceta in Toneta, se jimu je nehote čudil. Pridnosti njihovi se je moral čuditi in miru in zadovoljnosti njihovega življenja. In potem sta splezala a pečine, sedla sta na sveženj smrekovih vej in sta tolkla in drobila trdi vapnenec. Cel dan sta nabijala po kamenju in nista spregovorila skoro besede. Zakaj ni težko. Spričo priznane nadarjenosti in ukaželjnosti naših ljudi bo to in je za nas prijetno in hvaležno delo. Ne, samo predo-čevati ljudem težkoče in žalostno, obupno stanje človeštva — to gotovo ni naš namen. Samo senco jim pokazati — ne, tudi solnce, zlato in čisto in večno. To naj tudi vidijo, v njem naj se divijo. Zakaj potrebni so tudi veselih trenutkov. Bridkih razočaranj nam nudi življenje samo. Kaj je vendar lepš°ga nego, čs napolni velika masa uka-željnih, mladih in starih, dvorano in poslušajo in čutijo in drhte ob besedah pouka in patriarhaličnega tovarištva. Ne, tu ne more biti iskanje latnega »jaz a", temveč tu ima mesto samo stvar sama in pa njeni plemeniti namen. Saj vemo. Visokorodoi knezi, — kakor pravimo — na primer knez Kropatkin ruski se niso sramovali, kljub temu, da so bili vzgojeni v konvecijonalni atmosferi pretiranih iormalnosti in predsodkov, se niso sramovali nastopiti poti med naj pri-prostejše ljudstvo. Na Francoskem in v Švici in Angleški so imeli ti ljudski apostoli največ prostosti. Njihovega delovanja ni zasledovala državna oblast, bodisi ker si je mislila, da je pouk ljudstva splošnemu napredku le v korist, bodisi da so videli v vsakemu najslabšemu sočloveka, ki ima pravico do samostojnega življenja in mišljenja. Facit vsega je dandanes, da so v onih deželah delavci na najboljšem stališču in da je kultura, splošni način življenja na višku današnje dobe. Samo tam, kjer si je priborila svoboda pravico do razvijanja, samo tam je dosegel splošni napredek najvišjo točko popolnosti. Šaj je res, da dajemo s tem sebi slabo izpričevalo — ampak vendar je tako, vsi smo prepričani o tem. A tudi to vemo, da so nas ovirali dozdaj zgolj zunanje in formalne strani pri splošnem korakanju v boljšo bodočnost, Proti nam so vsi, tudi slovanskih bratov naših ni mogoče vedno ogreti za kako novo idejo, pa vendar se ne strašimo. Nasprotno. Potruditi se hočemo, da razširimo in poglobimo duševni nivo svojih ljudi, ker vemo, da je to plemenitejše in pametnejše sr.dstvo v dosego naših teženj npgo fanatično primojduševsko rotenje in zabavljanje vseprek. V kratkem bomo otvorili kurz najraz-novrstnejših predavanj. Razgovoriti in poučiti se hočemo v vsem, kar nas zadeva. Posebno važnost pa mislimo polagati na študij naše dosedanjo kulture, njenih ovir in njenegarazvitka. S^be moramo spoznati; svoje težnje moramo proučiti, o nap.kah in vrlinah moramo vedtti vse, nič nam ne sme biti tuje. Velike hvale in neomejenega priznanje je vredno prizadevanje nekaterih naših ni-teligentov, ki se trudijo oblagrovati svoje najbližje z zakladi lastnega znanja. Le tendencioznost, samo namen in postopanje takega izobraževalnega dela nas moti, da ne moremo popolnoma in v vsakem oziru odobrovati tega hotenja in početja. Mi hočemo podajati suho snov resničnosti in pravičnosti — ln se ne mislimo ozirati ne na desno, ne na levo. S.bi hočemo služiti in napredku novodobnega socijalizma. Resnica nas vodi. Narodnostni socijalizem ne more in ne sme namreč zasledovati samo svojih političnih namenov. Po svojem bistvu se more povspeti višje. lažje in lepše gre delo izpod rok, človek premišlja in nič ga ne moti, čas pa le mineva. Ko pa se sence podaljšajo in leže mrak po dolini, vstane človek in si pretegne ude pa gre počasi okornih in težkih nog k večerji. Po gozdu morda ga vodi pot. Kako dobro mu de ta skrivnostni mrak, kako svečano in prijetno šelesti drevje v vrhovih. Lahke sapice se igrajo — in vse je kakor lepa pesem, glaseča se nekje oddaleč in občutena tako odblizu. Človek se odkrije, in prijetna sapica ga poboža po čelu, in čiste in svete, velike misli objamejo njegovo srce. Sprehajajo se in se vračajo še lepše, vse očiščene in svetle. Lepi načrti, veliko upanje napolni njegovo sree, radostno je in mirno in ne čuti ne jeze, ne sovraštva. Mir, samo odpuščanje, in sprava..,.. Blagor mirnim.... Tako je mineval dan pridnima bratoma, tako sta živela in stabila srečna. Zgo-govna nista bila. Enolično delo jima je vzelo besede, da sta lahko molčala. Le kadar je hotel France natlačati staromodni vivček, je odložil kladivo in je pogledal na senco v dolini. »Tone, kar nehaj pa zakuri. Po'dne bo pa lačna sva". V dolbini pod skalo višoke stene sta imela svojo kuhinjo in vse kuharske potrebe, ki sta si jih donašala vsak dan sproti. In se tudi bo. Z vsakim dnevom svojega obstoja dokazue to. Zakaj moderen je in vidi vspeh svojega dela le v razumu in doslednosti. Razumevanje našega čara in doslednost neumornega dela — ne agitacijskega, temveč vsakega in brezobzirnega — v takem delu vidi moč in veljavo in opravičenost svoje lepe bodočnosti. Kajti samo trebuh, samo naš lastni želodec, da tako govorimo, ni naš ideal. Naša vera, trdno naše upanje temelji in korenini marveč v razumevanju etičnosti in njene vrednosti, kolikor si jo je znal pridobiti narod sam zase. Kajpakda moramo in hočemo vpoštevati vse težkoče, ki bi mogle ali morale opravičiti morebitne nepravilnosti. Ampak plašč čez sramežljivo nagoto prave resničnosti to ne bo moglo biti. Mi smo in hočemo ostati na solncu resničnega življenja. Vsak mrak skušamo odpraviti, posvetiti hočemo vanj. Pridite vi vsi, ki ljubite resnico in sovražite laž in licemerstvo, pridite vi vsi in bodite z nami na solncu, da se ne ohladite v senci brezbrižnostt in nezavednosti. Čas resnih dogodkov, veliko pero piše zgodovino današnjih dni. Ne dopustimo, da bi zapisalo o nas, česar bi se mogli sramovati naši zanamci. Pridita in bodite z nami, ki smo iz vas in živimo in delamo za vas, pridite in bodite deležni vspehov velike naloge, ki smo si jo naložili in ki jo izvršimo in smo ponosni nanjo ! Zakaj naj gospodinje kupujejo o konsumnen društvu? Gospodinje so se razburjale : Zo nekaj let sem so trgovci zviševali cene pri vseh živilih, toda redno tako, da večina gospodinj toga ni takoj občutila. Trgovci so izrabljali nepraktični način, po katerem ravno kupujejo neimovite gospodinje. Gredo večinoma dopoldne na trg in kupijo nekaj dekagramov mesa in sočivja. Ko pridejo potem otroci iz šole, mora eden teči po zabelo, drugi po moko, tretji po jesih ali kaj drugega. Vse za jako majhne svote, Koliko velja kilogram, tega ne vejo. Revne žene, ki kupujejo pri trgovcu, zahtevajo skoro vse po vinarjih. Pri tem načinu kupovanja ue more biti nobene kontrole ; kolikor trgovec na-tehta, je prav. Če postane potem množina, ki je dobimo za gotovo vsoto, vedno manjša in nevidnejša, zapazijo to žene, se pritožujejo tudi in potem izvedo, da se je ta ali ona r< č podražila. In gospodinje tožijo da se ničesar več ne dobi za denar. Nekega dne smo izvedeli o novi prodajalni, in z velikimi črkami je bilo napisano na lični deski: »Komsumna zadruga članov N. D. O." Trgovina je gotovo veliko lepša ko druge, čisto in okusno leži blago, tako razdeljeno, da nima surovo maslo okusa slanikov in kava vonjave petroleja. Vse priprave, tehtnica, police in uteži, vse je jako čisto Žene so govorile o otvoritvi nove trgovine in niso bile čisto nič vesele te novosti. Viharno so odobravale, ko jim je trgovec za oglom razburjeno razlagal, da je konsumno društvo podjetje, ki ima samo ta namen, da napolni voditeljem žep, in da bi morala vlada prazaprav prepovedati tako podjetja. Žene niso šle v novo lepo prodojalno, ampak so samo radovedno Tone je zanetil, in plamen je zasveti v polmračni dolbini, da je nalahko zažarel njegov obraz, ves droban in nežen in kakor ženski ; še brke niu niso rastle posebno. »Vidiš, Tone! Nič ni nama sile — pa si se hotel ono leto oženiti. Kaj bi! Saj znaš kuhati kakor ne vsaka ženska..,, ope-reš tudi, zašiješ.... Kaj je polnu treba ženske nadloge v hiši ?“ Tone je molčal in je zajemal krompirjevo juho in prigrizoval kos ajdovega kruha. France je bil siten je je rad. govoril med jedjo. .,Hudirja..„ hm.... kdove, kako bi bilo, če bi bil vzel tisto brljavo dondo.... Jaz bi bil revež in tvoji ženi v napoto.... Hm.... aha.... ranjki oče so zapustili hišico in tisto ped zemlje nama obema — pa jaz bi bil vendar moral od hiše do hiše.... V na-potje nisan rad in prepirati se nočem. Kaj bi ... »E, pusti France, pusti. Saj sva sama in gospodarja v hiši sva oba". »Hm... Kaj pak! Pa stara sva tudi že blizu petdeset. Kaj bi človek !“ Tonetu so bili taki pogovori vselej zelo mučni. Včasih bi bil rad ugovarjal, pa je vpdel, da bo končno obveljalo le mnenje Francetovo, ki je bil malo starejši in res dokaj bolj možat in resen nego Tone. J Z oporekanjem bi itak ne bil mnogo opra-' vil, samo razjezil bi bil Franceta. gledale, kdo in koliko jih pravzaprav ta'11 kupuje. Same pa so ostale zveste svoje"111 trgovcu. . Žrtvovale pa so parkrat na dan s* J čas, da so spet po kaj prišle ; jezile 60 se, če. je prišla v trgovino kaka gosp01;3' ki ji je uslužno postregel sam trgovce, doi'® so one, ki so prišle prej, morale čaka Da, tudi, kadar je prišla kuharica hiša®!!1' gospodarja v trgovino, so morale naše žeu-čakati. Ona si je izbrala najlegše blag0 vzela vse v roko in si izvolila, kar j1 J bilo všeč. Delavske žene pa so dobile, P9 so drugi že otipali in kar često tudi že 8 bilo dobro ohranjeno. Trgovec se je vesel' i da mu ni delalo konsumno društvo nob®a® znatne konkurence. Nekega dne pa so b>‘ nalepljeni lepaki na vseh oglih in raz"9 šali so se listki od hiše do hiše, od stan® vanja do stanovanja, ki so vabili ž?lie k slogi. Na letakih je bilo pisano o dr« ginji, o škodlijevim počenjanju žitnih sp® kulantev, živinskih trgovcev, mesarjev n ' Ne zato, ker je ljubi Bog dal tako mak žita, sta moka in kruh draga; dragi# izhaja odtod, ker je vse : polje, travnik1' j/j u a j a* uuuuu, ivoi JO ij gozdovi, zasebna lastnina posameznih 1 ua' j ^UciUvJV la /,a jculiti iciouiiiiir« puoaiuonuiu Tisti, ki imajo največ zemlje, hočejo ved® več zaslužiti od pride kov svoje zemlj® Zvišujejo žitne cene, prekupovalci delaj ravno kako, in ko pride končno žito v P° debi moke in kruha med prebivalstvo, f postalo že neizrečeno drago. Tako delaj tudi živinorejci in živinski trgovci, tako 1 tudi s preskrbljevanjem drugih živil. D - . - -• - • —'lPfl varnarji sladkorja dražijo sladkor, ker seboj določijo cene in s kaznijo zagrozi) tistemu, ki bi' se drznil prodajati cenej&e' Vlada po svoje pospešuje draginjo, ravno tista živila, ki so tudi delavcu naj bolj potrebna, visoko obdačuje. Ti dok"2 so prepričali pametne gospodinje. Z 113 peto pozornostjo so sledile vsakemu sta' ku. Spoznale so, da trgovci hote 8 nehote dražijo živila o d dne do dne bolj1 bolj. Kako bi neki moglo drugače biti L_ je skoro v vsaki hiši, kjer prebiva dela' stvo, mala trgovina, v eni jestvinčar. Irugi mokar, v tretji mesar, v četrti pr° lajalec mila itd. Za vse te prodojalne J ireba plačati najemnino, dohodki vsake?8, posameznega podjetja morajo preži*!)8 -odbino. Ti mali trgovci nimajo velik®? t kapitala, ne morejo kupovati dobrega I zenenega blaga v velikem, ker pa i®# vendar svoje stroške in morajo tud' • zaslužiti, si morajo nabavljati le manj vre®1 blago in ga prodajati za visoko ceno sV jim odjemalcem. (Dalje prihod«)8 DOMAČE VESTI. Bankrotni tržaški socijalisti. T®f lik »Lavotore" si hoče na zelo žalosten smešen način napraviti reklamo, katere tudi resnično zelo potreben. V svoji # nji štev. od srede prinaša svojim naivne®, oralcem poročilo o štrajku v AjdovšC® ’ V začetku navaja mizerno plačo. gr?e •avnanje s delavstvom itd., Človek, k| j — - ---„ * , - ,o čital si je nehote mislil, da so sod®. v. ... - “flll vendar le prijatelji delavstva ; k"J ikoravuo niso sami priredili imenovan®)? itrajka, vendar simpatizujejo ž njim. DL malo nižje pa pišejo ti ljudje, da ta šti® ni bil uprizorjen radi zboljšanja plač 8 Tega ni hotel; zato je Tone r8 molčal. Nič ni smelo kaliti bratovske U bežni. * * .* Tisto leto, ko je slava tako g1®^ pomorila vso ajdo, da ljudje še 80®Lj, j niso dobili nazaj, je ubil Simonček iz1 ' ( stavice svojega strica, ker mu je pred8® prinese1 živel. Po noči ga je v košu pnno°- ; Kuščarjek in mu je dal krivec v roke k® da biv bil tu rezal protje in ponesrečil. Šimončka so zaprli, in v ječi je sano poginil. Toneta je bilo strah, da se ni # kukati v dolbini; pripravil si je kuh’8^ zunaj pod skalo, zakajv groza ga je >> teme, pov sod je videl Šimončkovega 8 s krvavo glavo in s krivcem v roki. j« Nekoč sta brata navrtala skal® ^ vžgala nit. Iz zavetja, kjer str čakal®;,^ se vžge smodnik, se je čudovito lepo J} u0t dolina med Malim Gabrom in Cesto- ® morje je valovalo žitno polje. Laka® ^ prijatne sape je plaval po polju in j® lahko šumel v gozdu. Škrjanec J6 visoko nad njivami, ves majhen in 8 ko iglina glavica je visel v zraku. NasU p* pa se je spustil in je padel ko ka®®8f|t njiv o. Kadar je bilo jeseni veliko ne J so se odprli požiralniki v Vidgajevib J8 in v Kuščarjeku, da je bila kmalu li na eno samo veliko in globoko J® G osi so priletile bogve odkod, in div? g£! so fifotale nad vodo. (Prl° avcem, ampak edino radi propagande za ^rodnost. O Vi naivneži pri „Livoratoru“! r6s nimate toliko soli v glavi, da bi Vedeli, kje je Ajdovščina? — Ker ate !*eTedneži. Vam hočemo mi povedati, da ^ Ajdovščina na meji Kranjske in Primorske in da biva tem od pamtivekov slo-Veoki narod, izuzemši kakih 5 drivandranih n®mških pijavk, katerim smo ravno trdi zoaj na prste stopili. Dalje trdi imenovani list, da je tov. Or. Mandič s s vojimi prij atelji zbežal c d oemostracije zadnjo nedeljo v Ajdovščini, ba to ni res, bi lahko štrajkujoči delavci Sami dokazali. Mi si pa dovojjujeino staviti Oa gospode sodruge ponižno vprašanje: kje so bili ob priliki generalnega štrajka ™>e 13, 15 in 15 februarja leta 1902 kaši, takrat že tako »slavni" voditelji: Dtoni, Pagnini in mojster Kopač, ko so Pokali streli po tržaških ulicah in je tekla Pristna delavska (reci: slovenska) kri??? |akrat sta se prva dva lepo skrila, a ’Jože Kopač jo je pa lepi s prvim vlakom Popihal v Ljubljano. To smo Vam povedali radi tega, ker mislite, da delajo drugi tudi tako. kakor 'i sami. Nas ne vodi sebičnost, dobičkaželjnost 111 naša slabost. To nam mora priznati Vaak, ki je pravičen. Samo in (dino korist °oili, ki jih zastopame, je pred našimi °omi. Blagor slovenskega delavca je na 'mšem srcu. Svojega brata branimo in ga zapustimo nikdi. Podjetje Jožeta Kopača. Pravza-Prnv je javna tajnost, ktero vsak pozna. Ali v®ndar se človek nasmehne, ko jo tolikrat ®uje. — Ravnateljstvo državnih železnic je m°nda imenovalo famoznega Jožeta za svo-3e?a agenta in zaupnika. Jože Kopač se vsaj vede tako, in socialisti to najbrže ^rjamejo. Saj sploh radi verjamejo Jožetu, ** ima neki pravico sprejemal v železniško s'užbo ljudi, ko so mu všeč. Dvorni Svetek in načelniki menda morajo samo pokimati — pa je dobro, dejstvo je pa ven-'m*'. da si je Jože še pred par leti znal Pridobiti čudno veliko naklonjenosti v pre-z'dijalni pisarni železniškega ravnateljstva v Trstu. Jože si hoče, ko je začela ugašati Pjegova brleče zvezda, pomagati s takimi Pretvezami. Nebo pomagalo ! Tudi dr. Šo-mrju je odzvonilo. : Sicer pa častitemo ravnateljstvu drž. ‘beznic ! ..Rdeči prapor", po prezgodni smrti 'Delavskega lista", glasilo tudi tržaških ^venskih socijalnih demokratov, je trobil m