70. štev. V Ljubljani, sreda 23. marca 1921. mm« »wu» t m«u. iv. leto. --m — uma mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmm ■ — iwr rurm——im—i—i—----- —r—i------------------1--- Velja v Ljubljani in po pošti: elo :elo K 360 — pol leta . . . „ 180 — četrt leta . . „ 99'— ia mesec . . „ 30 — Za inozemstvo: celo leto . K 480-— pol leta. . . . „ 240'— ctrl leta . . • „ 120-— ia mesec . . « 40'— "j-.- ; Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 dolarje Četrtletno. 2 dolarja Novi saiotniki na pu&i iajO naročnino no nakaznic Oglas se zaracnnajo po porxW!enen> proštom in Met 1 vi tu visok ter 55 mm Sliou iiiosto /a cnkiai ' K za večkr*! nonusi Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -----------ni štev, 8. Teleton štev. 44. — izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr% se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc tranViraio — Rokopisi se ne vračajo. ' Viharna seja ustavnega odbora. Secesija Narodnega kluba. Beograd, 22. marca. (Izvirno poročilo.) Današnja seja ustavnega odbora je bila zelo burna. Po daljši debati je bil sprejet člen 62 ustav, načrta. kakor (ja je predlagala vlada. Poslanec dr. Drinkovič, član narodnega kluba, je v imenu svojega kluba podal izjavo ozirom na člen 62, toda predsednik dr. Ninčič mu je po par minutah odvzel besedo. Vsled tega so člani narod, kluba zagnali velik lirup in protestirali proti temu. Končno je dr. Drinkovič izjavil, da ne f>o več prisostvoval sejam ustavnega odbora in da gre domov. Nato sta člana narodnega kluba demonstrativno zapustila dvorano in odšla v svoje klubove, prostore. Poslanci raznih skupin so jima prigovarjali, naj ne bi izvedla svojega sklepa temveč ostala v ustavnem odboru, dokler se ne konča debata. Ali dr. Drinkovič in dr. Šunnin sta ostala pri svojem sklepu in še nocoj odpotovala domov. Korak članov narodnega kluba je v vseh poslanskih krogih izzval veliko iznenadenje. Demokrati in sporazum 1.; muslimani. Pogojno priznanje sporazuma. LDU Beograd. 22. .marca. G. Da-vidovič je poslal minisVrsktemu predsedniku Pašiču nastopno pisano: »p. predsednik! Demokratski je po 'dolgem razpravljanju o ^or^sumu z muslimani in na podlagi poročila ministra Križmana na svoji včerajšnji seji sklenil, da sprejme nastopne pogoje: 1. Sporazum naj velja le za Bosno in Hercegovino in ne sme imeti vpliva na rešitev agrarne reforme v drugih krajih kraljevine. 2. Kmet mora dobiti zemljo brezplačno in ne plača nobene odškodnine ali odkupnine 3. Vršilcem gospodarskih pravic v Bosni in Herzegovini se ne more dati nobena odkupnina *a zem- ljo ali se jim prizna za likvidacijo gospodarskih pravic v interesu soci-jalne pravice denarna pomoč, ki se bo izplačala degresivno enkrat za vselej. 4. Dokler se ti odnošaji definitivno ne likvidirajo na način, ki je predviden v sporazumu in v uredbah, se izplača za prvi hip predujma, ki ne sme biti večji od 70 milijonov dinarjev. 5. Klub je pripravljen, da sprejme ta sporazum, in sicer iz političnih razlogov, ker je brez tega do-nešenje ustave nemogoče, in iz gospodarskih razlogov, ker se s tein likvidira agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini. Kr iza v demokratskem klube. ^ Beograd, 22. marca. (Izvirno poročilo.) Na današnji seji demokratskega kluba se je opazilo, da je bil načelnik kluba Ljuba Davidovič zelo nezadovoljen. Povodom pisma, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku Pašiču, je prišlo do osirih spopadov med posameznimi strujami poslancev demokratskega kluba. Polednje dni so bili ostri boji med poslanci kluba, ker je demokratski klub popustil v dveh tako važnih vprašanjih: v vprašanju jugoslovanstva In agrarne reforme, vsled česar so demokrati zgubili precej simpatij in so nekateri člani Izgubili voljo do nadaljnega dela v kluba. V beograjskih političnih krogih se javno govori, da je ministrski predsednik Pasič popolnoma potolkel demokrate In lih prisilil, da so sprejeli glavni točki radikalnega programa, namreč naziv države kraljevina SHS in agrarno reformo, v katerih se v glavnem razlikujejo demokrati in radikalci. Zaraditega je načelnik demokratskega kluba Ljuba Davidovič nocoj odstopil. Navajajo se razni razlogi za ta njegov korak, tako na primer, da ga demokratski ministri niso točno obveščali o delu v vladi 'n da mu niso naznanili vseh faz pregovorov z muslimani. Izid plebiscita v Gornji Šleziji. Nepotrjene varšavske vesti o poljski zmagi. Gornja Šlezija se razdeli? LDU Berlin, 22. marca. Listi priobčujejo končnoveljavna števila o izidu glasovanja v Gornji Šleziji, ki jih je objavila medzavezniška komisija. Za Nemčijo je glasovalo 716.406 oseb, za Poljsko pa 471.496 oseb. Krakov, 22. marca. (Izvirno poročilo.) V poljskih krogih trdijo, da so pri ljudskem glasovanju v Gornji Šleziji zmagali Poljaki. Zahtevajo, naj se v Gornji Šleziji takoj izvedejo volitve za poljski državni zbor, ker jih smatrajo kot čin pravičnosti na-pram Gornješlezijcem. Gdansko, 22. marca. (Izvirno poročilo ) Posebna izdaja »Gazete Gdanske«, ki je izšla dopoldne, veli, Ja S(^_ Pri ljudskem glasovanju v RUSIJAPONUJA AMERIKI trgovinsko ZVEZO. LDIJ Moskva, 22. marca Predsednik vseruskega , valnega odbora 'SS ginjenih držav i„ predniki, lardingu poslal noto, kjer se izjavlja sovjetska Rusija sedaj, ko so mnoge države sklenile z njo mir, kot posebno abnormalno in škodljivo občuti, da nima nobene pogodbe z .lneriko. Vseruski osrednji izvrševani odbor zatorej predlaga, da se odpošlje posebna delegacija v Ameriko, da se uvedejo pogajanja z ameriško vlado glede odločitve o medsebojnih odnošajih in o vzpostavitvi t-govine med Rusijo in Zedinjenimi državami. Gornji Šleziji dobili Poljaki večino 70%. V Katowicah je 90%, v Byto-nm 80% glasovalo za Poljsko. Gdanski nemški listi, ki poročajo o glasovanju, so bili zaseženi ob pruski meji, ker razširjajo lažnjive vesti o izidu plebiscita. LDU Berlin, 22. marca. »Achtuhr-blatt« javlja iz Bazla: Pariški »Ma-tin« poroča, da je poslala poljska državna vlada vrhovnemu svetu noto, v kateri prosi, naj bi se napravili koraki za to, da bi se razdelila Gornja Šlezija tako, da bi prišli oni kraji, ki so glasovali za Poljsko k poljskemu ozemlju. Francoska vlada je načelno že sklenila, da bo po moči ugodila Poljakom. BOLJŠEVIKI ZASEDLI BATUM. LDU Moskva, 22. marca. Dne 19. marca so vkorakale v Batum rdeče revolucionarne čete. V Batumu ostale čete prejšnje georgijske vlade so prestopile še pred vkorakanjem rdečih čet. Ruska komisija, katero je prejšnja georgijska vlada aretirala, se je vrnila v Tiflis. BOLjŠEVIŠKO MAŠČEVANJE V KRONŠTATU. LDU Washington, 22. marca. Po vesteh iz Stockholma so bili po zavzetju Kronštata vsi protirevolucionarni častniki ustreljeni 110 četah, ki so vdrle v mesto. Mrtva trupla so pometali v morje. FRANCIJA ŽELI VOJAŠKO ZVEZO Z JUGOSLAVIJO. Beograd, 22. marca. (Izvirno poročilo.) Ministrski svet je imel danes dopoldne ob 10. sejo, na kateri je ministrski predsednik Pašič kot minister za zunanje posle poročal o akciji zaveznikov zoper Nemčijo. — Značilno je, da je pred začetkom seje ministrskega sveta francoski poslanik Clement Simon posetil ministrskega predsednika Pašiča. V diplomatskih krogih se govori, da bo novi francoski poslanik začel energičnejšo akcijo in da bo energično zastopal interese svoje države. Nastojal bo na tem, da med Jugoslavijo in Francijo nastanejo ne le tesnejši diplomatski, ampak tudi vojaški odnošaji. S tem v zvezi je tudi prihod francoskega maršala Focha v Beograd. KRONSKI SVET O ZUNANJEPOLITIČNEM POLOŽAJU. LDU Beograd, 22. marca. Danes dopoldne je imel ministrski svet na dvoru sejo, kateri je predsedoval regent Aleksander. Ministrski predsednik Pašič je poročal o zunanjem položaju, zlasti o posledicah londonske konference. LDU Beograd, 22. marca. Pred današnjo sejo ministrskega sveta je regent Aleksander sprejel v avdijen-ci beograjskega francoskega poslanika. NOVI SPOPADI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI V MILANU. LDU Milan, 22. marca. V Greco Milanese je bila v poslopje fašistov-skega kluba vržena bomba. Ranjeni sta dve osebi. Povzročitelja napada so aretirali. Redarji so preiskali prostore komunistov in zaprli 14 oseb. Preiskali so tudi lokal milanskih komunistov in aretirali 20 oseb. Od patriotskih demonstracij iz Milana v Greco Milanese vračajoči sc fašisti so se spopadli s socialisti. Ob tem je bilo troje oseb ubitih in več ranjenih. LDU Milan, 22. marca. Zaradi včerajšnjih dogodkov so vdrli fašisti v prostore socialističnega kluba ob Garibaldijevih vratih, razdejali in odnesli rdečo zastavo. En socijalist je mrtev, več je ranjenih. NOVE VOLITVE V ITALIJI; LDU Berlin, 22. marca. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Milana: Volitve v Italijansko državno zbornico se bodo vršile dne 27. aprila. Menijo, da bo ^sedanja zbornica 25. marca razpuščena. PRED NOVIM KOMUNISTIČNIM POKRETOM V NEMČIJI. LDU Berlin, 22. marca. »Rote Fahne« poroča: Komunistična stranka v Hamburgu je pozvala delavce, naj pošljejo vladi tridneven ultima-tmn za razorožitev orgeschev (narodne bratnbe). Ako bi vlada temu ne ustregla, bi se proglasila splošna stavka. Nato naj bi brezposelni zasedli vse obrate, delavci naj bi si preskrbeli orožje in naj bi, kjer bi bilo to mogoče, razorožili orgesche. Nadalje pozivlje _ »Rote Fahne« k protestni skupščini v četrtek, kjer naj bi se protestiralo proti izzivanju protirevolucionarcev, kakor tudi proti terorju v srednji Nemčiji in proti aretaciji voditelja komunistične agitacije. LDU Berlin, 22. marca. Včeraj so aretirali voditelja komunistične organizacije Frieslanda in njegovo ženo, ker sta baje povzročila zadnje demonstracije brezposelnih. GRŠKO - TURŠKA VOJNA SE OBNOVI. LDU I.ondon, 22. marca. Po poročilu iz Aten se poda kralj Konstantin na fronto v Malo Azijo, kjer prevzame vrhovno poveljstvo. Grški vojni minister je izjavil v interviewu,. da morajo Grki prehiteti Turke z ofenzivo; Po plebiscitu v Šlezri. Kakor smo se bali, se le zgodilo. Poljaki so ostali pri nedeljskem ljudskem glasovanju v Gorenji Šleziji z 39 odstotki v manjšini. S tem so Poljaki napram Nemcem izgubili že tretji plebiscit, za Vzhodno In Zapadno Prusijo je sledila še Izguba Šlezije, Kakor ml po koroškim plebiscitnem porazu, bodo Poljaki sedaj pretehtavali vprašanje, ali le z glasovanjem že definitivno odločena usoda dežele, ali obstoja kako upanje, da se ta stara poljska zemlja vendarle še reši poljski republiki. Možnost, da Poljaki sedaj pod kakrS-nokoli pretvezo zasedejo sporno deželo, gotovo ni izključena. Vendar pa ni pričakovati, da bi si s takim korakom prod en-tento okrepili svoje aspiracije do uje, še manj pa. da bi jo morda na tak način prisilili, da kljub plebiscitnemu izidu prisodi Šlezijo Varšavi. Kajti Poljska le odvisna v mnogih ozirih od entente; pomislimo samo, da bi bili Poljaki brez cnteniinc mu-lilcije pač težko vstavili boljševiškl naval v lanskem letu. In naposled, ako bi bila eutenta do tolike mero naklonjena Poljski, bi ji bila lahko prisodila deželo brez plebiscita, saj ugovora, da Šlezija ni pripadala historični Poljski Iz 18. stoletja, pač ne moremo smatrati kot edino odločilnega. Obstaja morda še upanje, da bi onten-ta pod vtisom plebiscitnega izida ukrenila delitev Šlezijs v poljski ln nemški del. Pri tem kakor sploh pri celotnem vprašanju SEJA VSERUSKE OSREDNJE EKSEKUT1VE. LDU Moskva, 22. marca. Kalinin je dne 20. marca otvoril sejo vseruskega osrednfega izvrševalnega odbora z govorom, v katerem je obrazložil naloge zasedanja. Izvrševalni odbor bo odločeval o izvedbi naturalnih dajatev po predlogih za to ustanovljene komisije, o volitvah v vaške in občinske sovjete in o ratifikaciji sklenjenih pogodb. Glede sklepa miru s Poljsko je dejal predsednik: »Z mirom, sklenjenim v Rigi, je izginila naša poslednja zunanja fronta in mi se nadejamo, da v bo-* doče ne bo nobene take fronte vec.« NOVA RUSKA REPUBLIKA. LDU Baranoviči, 22. marca. Beloruski uporniki so 16. t. m. zasedli Minsk. Osma boljševiška divizija je prestopila k beloruskim revolucionarjem. Uporniki so proglasili belorusko ljudsko republiko. POVRATEK AVSTRIJSKE DELEGACIJE IZ LONDONA. Dunaj, 22. marca. (Izvirno poročilo.) V parlamentarnih krogih govorijo, da se avstrijska delegacija z zveznim kancelarjem dr. Mayrom povrne v četrtek popoldne. Zvečer bo kratka seja ministrskega sveta, na kateri bodo v prvi vrsti razpravljali o zahtevah železničarjev. V petek se sestane glavni odsek narodne skupščine. Na tej seji bo zvezni kan-celar dr. Mayr poročal ’ o uspehih svojega potovanja v London. MEZDNO GIBANJE ŽELEZNIČARJEV V AVSTRIJI. Dunaj, 22. marca. (Izvirno poročilo.) Vsled rešitve vprašanja glede pragmatlzl-ranja državnih nameščencev so železničarji precej na slabšem. Vrše se pogajanja med vlado In zastopniki železničarjev, da sc zboljša njihov gmotni položaj, zlasti pa da se omili tako ogromna razlika med stalnimi plačami in draglnjskimi dokladami. Vlada je v načelu pripravljena, ugoditi željam železničarjev. Upati Je, da zaradi zahtev železničarjev ne prhle do stavke. OBLEKA ZA JUŽNE ŽELEZNIČARJE. v Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani bo dobilo v najkrajšem času s Češkega službene obleke za svoje nameščence. Blago prekaša po kakovosti Italijansko blago, pride pa cenejše. Obleka bo stala 1300—2000 K; plačevala se bo v 6 mesečnih obrokih. Šlezije je za Poljake neugodna okolnost, da se nahajamo ravno v najtežavnejšem povojnem problemu, kako naj plača Nemčija silno volno odškodnino. Po pravici opozarja Nemčija, da ji je gospodarsko, to je rudarsko in industrijsko, izpodrezana takorekoč življcnska žila, ako* izgubi otežijo. Ako že sedaj trdi, da tolikega števila milijard, kakor so jih naračunali v Londonu, ne zmore, koliko bolj bo lahko tr a na svojo insolventnost, ako j) vzamejo Šlezijo. In pri tem je za Poijake neugodno, da se nahaja središče rudarstva tn industrije ravno v skrajnem južnovzhodnem kotu dežele, tik ob nekdanji ruski, oziroma rusko-avstrljski meji. Pr| eventualni delitvi glasovainega ozemlja bi iedaj v vsakem slučaju Nemčija morala lz, tl ravno najvažnejši predel. S tem pa se en-tenta pač ne bo sprijaznila, marveč bo gledala, kakor rečeno, da svojega dolžnika za vsako ccno ghrani pri življenju, vsaj tako dolgo, dokler ne plača svojih dolgov* Zato jo razumljivo, da so na primer Angleži pri dosedanji šlezijski akciji ostali več ali manj odkrito na nemški strani. Položaj tedaj za Poljake kljub navidezni paralelnosti protinemških interesov, ki obstojajo med njimi ln entento, vendarle ni ugoden, in kakor vse kaže, se ooda moral svobodni slovanski svet odreči tudi tej svoji deželi. Ali za trajno ali le začasno, kdo bi mogel danos to prorokovatl. ROMUNSKO - UKRAJINSKA POGODBA. LDU. Moskva, 22. marca. Po vesteh iz Odese so zastopniki Ukrajine in zastopniki romunske vlade sklenili pogodbo za medsebojno Izmenjavo blaga. BORZNA IN~TRŽNA POROČ1LA. 22. marca. Valute in devize. LDU. Zagreb: 22. marca. Devize: Berlin 231—231.50, Italija (izplačilo) 558 do 564, Italija (ček) 555—560, London (izplačilo) 55t—0, London (ček) 5. 34, Newyork (kabel) 0—1411, Pariz 980—9S4, Praga 190.25—191, Švica 2400—2500, Dunaj 21.70—21.85. Valute: l)o' rji 136 -Jo 137, avstrijske krone 22—23.50, carski rublji 70—75, češkoslovaške krone 182- 0, francoski Iranki 0—965, napolcondori 565 do 0, nemške marke 223—228, romunjjkf leji 0—199. LDU. Beograd: 22. marca. Valute; Francoski franki 211—215. dolarji 34.50 do 34.60, drahme 268—275, leji 49.25—49.50, lire 138—140.30, lovi 42.50—43, marke 57.25—57.75, češkoslovaške krone 45.50 do 46, avstrijske krone 5.60—5.70, 20 dinarjev v zlatu 23.70—22.80. Devize: London 137.75—138, Pariz 213—244, Ženeva 605 do 615, Rlm-Mllan 139—141, Praga 47 60 do 47.70, Berlin 57.25—57.50, Dunaj- 5.45 do 5.60. Dunaj: Ameriški dolarji 671—675, nemške marke 1081—1087, angleški funti 2610—2630, francoski Iranki 4630—4670, italijanske lire 2595—2615, jugoslovanski dinarji 1830—1850, poljske marke 107 do 109, švicarski Iranki 11.625—11.675, češkoslovaške krone 877—883. Praga: Nemške marke 12' 75, švi- carski franki 1303.50, italijan. lin,1 294,50, francoski franki 521.50, angleški funti 293, ameriški dolarji 74, jugoslovanski dolarji 200.50, avstrijske krone 11, poljsko mark* 9.50. C u r 1 h : 9.37 ln ppl, Newyork 573, London 22.55, Pariz 40.15, Milan 22.60, Praga 7.60, Budimpešta 1.85, Zagreb 4, Varšava 0.72 tn pol, Dunaj 1.77 in pol, avstrijske žigosane krone 1.10. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 0 do 1000, banka za trgovino In Industrijo 40® do 410, Eskomptua banka 1370—1390, Ve-resfjski zavod 545-550, Poljedelska banka 98—100, Hipotekarna banka 310—330, Kreditna banka 820—850, Trgovinska ban«a 271—275, Jadranska banka 1850—2000, ■ Jugoslovenska banka 556—558, Ljubljanska kreditna banka 910—0, Narodna banka 615—625, Prva hrvatska štedlouica 11.200—11.300, RUečka pučka banka 420 do 423, Slovenska eskoraptna banka 635 do 0, Srjpska banka 740—745, Govor dr. Rybara na zboru zaupnikov NSS. Referat o zunanji politiki je v našem političnem življenju novost. Naši politični dnevniki in revije so se pač tu pa tam bavili tudi z vprašanji zunanje politike in prinašali vesti in preglede o dogodkih zunaj naših mej; no v življenju naših političnih strank ni zunanja politika igrala skoraj ni-kake vloge. Pod Avstrijo je to bilo do neke meje razumljivo. Ustroj ustavnih institucij a. o. monarhije je napravil iz zunanje politike monopol poklicne diplomacije, ki se je zopet rekrutirala skoraj izključno le iz aristokratičnih in starih birokratičnih rodbin. Ljudstvo in njegovi parlamentarni zastopniki so bili skoraj popolnoma izključeni od sodelovanja in kontrole: zunanja politika ni spadala v kompetenco državnega zbora, temveč je bila pridržana tisti karikaturi parlamentarnega zastopstva, ki se je imenovala delegacija. Enkrat ali dvakrat na leto je minister za zunanje stvari stopil dol iz svojega Olimpa na Ballplatzu, a se ni pomešal med navadne smrtnike, temveč je le pred omenjenim številom skrbno izbranih delegatov privzdignil nekoliko, kolikor se je namreč njemu zljubilo, tisto zagrinjalo, ki je zakrivalo visoki misterij njegove zunanje politike. Včasih se je pač našel kak predrz-než, ki je motil dostojanstveno harmonijo tega zbora, no njegov glas se je navadno izgubljal med hvalo — in slavospevi oficijelnih in oficijoznih velikih duhovnov in levitov in minister se je mogel mirno in zamoza-vestno vrniti v svoje nedostopno svetišče. Kritika, tudi če se je oglasila, mu ni mogla škoditi: saj ni bil nikomur odgovoren razven lastni, a zelo gluhi vesti. Ni tedaj čudo, da med avstrijskimi narodi ni bilo nikakega zanimanja za \prašanja zunanje politike. Ja panoga javnega življenja se je atrofizira-la. Dunajski parlament se je pač tresel od razburjenja, če se je kak minister predrznil na pr. odpreti slov. paralelke na celjski gimnaziji ali »a imenovati češkega sodnika v kako mesto takozvanega sklenjenega nemškega ozemlja na Češkem; temu tako občutljivemu parlamentu in sploh vsej avstrijski javnosti pa je bilo več ali manj vse eno, ali se veže monarhija z Rusijo ali z Italijo; ali je njen prijatelj angleški kralj ali pa turški sultan. Mirno so gledali, kako si ve-levlasti delijo svet, kako si je celo komaj nastala kraljevina Italija znala pridobiti kolonije, dočim monarhija ne samo na kaj' takega niti misliti ni mogla, temveč je vedno bolj izgubljala upliv celo tam, kjer je bil ta upliv nekdaj odločujoč, kakor na pr. v Levantl. Le to nezanimanje, to nepoznavanje zunanje politike, to pomanjkanje vsake kontrole nad poklicno diplomacijo nam razlaga, kako je mogla taka ničla, kakor je bil grof Berchtold, izzvati leta 1914. konflikt, iz katerega je nastala in morala nastati svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami In posledicami. Zalibog so bivši a. o. Jugoslovani to mentaliteto, to nezanimanje prenesli tudi v novo državo. V času, ko so bile oči vsega sveta obrnjene v Pariz In ko so vsi narodi napenjali vse svoje sile in zapostavljali svoje notranje borbe, da si zagotovijo ugodno rešitev svojih mednarodnih vprašanj, je kazalo politično življenje naše države naravnost obupno sliko. Naši politiki so mislili, da so s tem, da so poslali delegacijo v Pariz, že storili vse. kar je potrebno za dober uspeh. Kakor v Avstriji so bili mnenja, da je zunanja politika nekaj, kar nima z notranjo nič opraviti. Da sta pa v resnici v najtesnejši zvezi in medsebojni odvisnosti; da sta pravzaprav le različni obliki enega in istega državnega življenja in da ni mogoče delati dobre in uspešne politike na zunaj, če ni država v notranjosti vrejena in močna, na to so naši politiki le prerado pozabljali. Brez ozira na izvanredno težki mednarodni položaj naše države (vse tnejc so bile sporne; naši najnevarnejši nasprotniki [Italija in Rumunija] so bili člani antante in konference, eden celo član vrhovnega sveta in torej sodnik v lastni stvari) so naši politiki doma uganjali najbolj sterilno strankarsko politiko in slabili ugled m moč države na zunaj in na znotraj z neprestanimi ministrskimi krizami v najresnejših momentih in ob najbolj malenkostnih vprašanjih. Posebno neodpustljivo je bilo to počenjanje pri Slovencih, kjer se je že koncem prve polovice leta 1919. izdala parola, da se lahko zopet začne najhujši strankarski boj, vkljub temu, da so Lahi stali pred vratmi bele Ljubljane in da so s svojimi Intrigami hujskali proti nam Avstrijce, Madžare, Bolgare. Albance in črnogorske odmetnike. Obnašanje naših politikov je izviralo iz strankarske zaslepljenosti in iz nepoznanja temnih odnošajev med zunanjo in notranjo politiko. (Dal]a prih.) ★------- Resolucija o zunanji politiki sprejeta po referatu dr. Rybafa na glavni skupščini NSS v Ljubljani 19. marca 1921. Narodno-socijalistična stranka se zaveda, da more le taka zunanja politika odgovarjati interesom in potrebam našega naroda in naše države. ki se, v skladu z načeli prave demokracije vodi s kolikor mogoče aktivnim sodelovanjem ljudstva in niegovih izvoljenih zastopnikov; smatra oslobojenje pod tujim jarmom se nahajajočih Jugoslovanov za eno glavnih nalog naše nacijonal-ne države, katero nalogo pa bo mogoče izpolniti le, ako si naša država razven notranje konsolidacije pridobi tudi zanesljive zveze s prijateljskimi narodi in se izogne vsaki mednarodni akciji, ki služi le tujim interesom; zato zahteva, naj si parlament zagotovi izdatnejšo kontrolo in sodelovanje v vseh važnejših vprašanjih zunanje politike, posebno pa z ustanovitvijo stalnega odseka za zu-nje stvari po vzoru drugih demokratskih in naprednih držav; zahteva, da se naša vlada zavzame za varnost naših neodrešenih bratov na Koroškem in na Primorskem in za povrnitev škode, povzročene po besnenju podivjanih druhali, mnogokrat ob asistenci in celo aktivnem sodelovanju odgovornih državnih organov; zahteva, da se v to svrho even-tuelno posluži primernih represalij in pred vsem da ne stopi v pogajanja z Italijo, dokler ista ne da popolnega zadoščenja za vsa nasilstva; pozdravlja z navdušenjem zvezo sklenjeno z bratskim čehoslovašklm narodom in ‘ prosveduje najodločneje proti vsakemu poskusu, da bi se jugoslovanska vojska zlorabila v zaščito interesov zapadnega kapitala, ker, akoravno odločno obsoja straihovla-do boljševiških diktatorjev, je mnenja, da ne sme niti eden jugosl. vojak, ako ni naša država napadena, dvigniti svoje orožje proti ruskemu ljudstvu. klicati: ako ni naša država imela dovolj vojakov in orožja, da reši 600.000 Jugoslovanov izpod laškega jarma, potem ne sme žrtvovati niti enega za rešitev francoskih in angleških kapitalov na Ruskem. Geslo naše zunanje politike mora biti: Zvesti dani besedi, zvesti prijateljem, pred vsem zvesti lastnemu narodu, zvesti Jugoslovanstvu, zvesti Slovanstvu. Razna poročila. Regent ne bo potoval. Beograjski »Presbiro« poroča, da so vse kombinacije po listih o potovanju regenta prestolonaslednika Aleksandra po raznih krajih države popolnoma izmišljene. Novi minister za narodno zdravje. V pondeljek dopoldne je sprejel ministrski predsednik Nikola Pašič v svojem kabinetu novega ministra za narodno zdravje dr. Karamehmedovlča ter se ž njim dalje časa razgovarjal. Notranja kolonizacija. V ministrstvu za agrarno reformo se zbira gradivo za nadailjno izvedbo notranje kolonizacije v 7 jasenl. Razbojniški napad na državni avto- mobil v Črni gori. Deset razbojnikov in odmetnikov je napadlo na cesti Podgo-rlca-Njeigiiš državni avtomobil, ki je vozil blagajno. Dva orožnika in dva šoferja so pobegnili. Razbojniki so denar oplenili. •k Požar v »Secolu«. Iz Milana poročajo: V pondeljek dopoldne je v prostorih lista »Secolo« izbruhnil požar In poškodoval stavne stroje. Mobilizacija železniških in transportnih delavcev v Grški. Po poročilih beograjskih listov je grška vlada odredila mobilizacijo železniških in transportnih delavcev, da bi tako preprečila v bodoče stavke železničarjev in mornarjev. Gospodarstvo. BILANCA »PRVE HRVATSKE STEDIONE«. Za poslovno leto 1920. zaključena bilanca »Prve hrvatske štedlone« izkazuje čistega dobička 19,297.805.28 kron in prenos iz lanskega leta 1,058.850.06 K, torej skupni dobiček 20,357.655.34 K. Iz tega dobička bo predlagal upravni svet na glavnem občnem zboru, ki se bo vršil 2. aprila. da se izplača delničarjem dividenda 450 K na celo delnico, oziro- ma 22.5%, dočim se je plačala za poslovno leto 1919. dividenda po 20%. Delniška glavnica znaša 60 milijonov kron, rezervni zaklad pa je narasel koncem 1- 1920. na 107,900.000 K. Z ozirom na to bo predlagal upravni svet na glavnem občnem zboru, da se iz rezervnega zaklada izloči vsota 60 milijonov kron ter prenese na račun delniške glavnice, tako da se poviša osnovna delniška glavnica na 120 milijonov J. Suchy: ^Neutolažljiva" vdova. Saj vam je znana tista pripovedka o »žalujoči vdovi iz Efeza«. —• Za vsak slučaj jo tu ponovim. Tedaj Neka vdova v Efezu je bila tako neutolažljiva nad smrtjo svojega soproga, da je sklenila, v groblji, v katero so položili truplo njenega moža. umreti gladu. Stopila je v grobljo ter tam dolgo časa tarnala in javkala za »nenadomestljivim«. — V bližini rakve pa je visel na vislicah hudodelec, katerega je stražil vojak, da ga nikdo ne ukrade. Vojak sliši glasno ihtenje, išče odkod to prihaja in najde naposled vso objokano kandidatko smrti. Tolaži jo ter j: svetuje, da naj opusti nesmiselno započetje. Minula je ura in lepa nesrečnica je bila povsem ublažena. — Ko se vojak vrne do vislic, ne najde tam več hudodelčevega trupla, ker so to ukradli hudodelčevi sodrugi. Tolažilec vdove je sedaj postal neutolažljiv in razdvojen, zakaj šlo je za njegovo glavo. Tedaj stopi do njega bivša neutolažljiva vdova Aer predlaga,-da nadomestita truplo hudodelca s truplom njenega moža, ker ji to itak več ne »zaleže«. In tako se je zgodilo. Njen plemenito-dušni tolažitelj je bil rešen in tudi ona je ozdravela od težnje po smrti. Ne vem sicer, če se je primer res pripetil, ali če ga ni morda iznašel kak brezvestni reporter v Efezu, toliko pa vem, da neutolažljive novodobne vdove sicer ne obešajo naših trupel na najbližnji tram, pač pa, da ■rčejo umirati gladu nad našimi grobovi in da tudi napram milodone-čim besedam vedno pripravljenih tolažilcev ne zapirajo svojih ušes. — Taka vdova je v začetku svojega novega stanu glasom tiskanega mrtvaškega naznanila najnesrečnej-še in glasom napisa na nagrobnem i spomeniku »nepozabnega« najneuto-| lažljivejše bitje na svetu, ki pred vsem svetom trdi črno na belo, da * more živeti le š§ v mislih na svidenje z nepozabnim. Spočetka je taka vdova res vsega milovanja vredno ■ bitje. Preidejo pa dnevi in tedni. — I Tedaj jo poseti njena »prijateljica« \ — zakaj nikjer na svetu ni tako za- kron na ta način, da prejme vsak delničar brezplačno na vsako delnico po eno novo delnico, na vsako četrtino delnice pa po eno novo četrtino delnice, a na vsako desetino delnice po eno novo desetino delnice. Uložki so se od 574 milijonov v L 1919. povišali na 962 milijonov, a promet, ki se je sukal leta 1919. okoli ene milijarde, je poskočil .1 1920. na 40 milijard! Zagrebški listi poveličavajo ta velikanski uspeh »Prve hrvatske štedione« in naglašajo kot uspeh posebno okolnost, da dobijo delničarji. brezplačno na vsako staro po eno novo delnico in k temu še 22.5% dividendo. Ta uspeh, ki je za delničarje zares ugoden, se pa nam ne zdi preveč ugoden za narodno gospodarstvo kot tako. Poslovanje banke, ki donaša delničarjem več ko 6% dividendo in ki je v stanu podvojiti njih vplačane deleže, ne sloni po našem mnenju na narodno-gospodar-skih zdravih temeljih. To pomenja, da banka ni vršila svoje glavne naloge, ki obstoji v tem, da preskrbuje narodnemu gospodarstvu cenen kredit, marveč, da ji je bil v prvi vrsti v vidu interes kapitalistov delničarjev. Na vsak način pa bi banka, ki je iz klijentov, ki so iskali pri nji kredit, iztisnila tak ogromen dobiček, bila storila boljše dela, ako bi vstoto 60 milijonov, razdeljeno med delničarje, uporabila za kako veliko humanitarno ali pa kulturno ustanovo, kar bi bolj opravičevalo slavospeve časopisja, nego nepričakovano obogate-nje delničarjev, ki bi se lahko zadovoljili s že samo ob sebi neprimerno visoko dividendo od 22.5 % Sicer pa je še čas, da se delničarji iz lastnega nagiba na občnem zboru odrečejo daru v obliki brez- j plačnih delnic ter naplonijo, ako ne vseh 60 milijonov kron, vsaj velik del te svote omenjenim svrham. + Pozor na blago iz Italijel Geticral-na direkcija carin v Beogradu Je naročila carinarnici v Borovnici, da ne sme v nobenem slučaju in pod nlkakhn pogojem več dovoljevati neposrednega prevoza blaga z avtomobili, temveč se mora isto dovažati iz inozemstva samo po železnici. To daje na znanje grem tl trgovcev ornim svojim članom, ki dobivajo blago iz Italije. + Prekomorska parobrodna družba »Transatlantic«. Znani ladijski lastnik Ba-nac iz Londona je osnoval pred nekoliko dnevi prekomorsko parobrodno družbo »Transatlantic«. Pri tej družbi so udeleženi naj večji denar ni zavodi v Beogradu in Zagrebu. Družba »Transatlantic* razpolaga že s trenil parniki po 9000 ton ter prične tekom treh mesecev z redno plovbo med Ne\vyorkom in našimi pristanišči na Jadranskem morju. + O terjatvah proti bivšemu erariu ravnokar razpravlja v svojih člankih »Trgovski List«. Ker so v tej važni zadevi prizadeti vsi sloji, opozarjamo naše čitat. na priobčevanje teh člankov v »Trgovskem Listu«, Upravnlštvo Ljubljana, Gradišče 17/1. + Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Celju, ki je bil napovedan s pričetkom 14. marca, je odpadel, ker se je prijavilo premalo udeležencev. Tečaj pa je vsekakor potreben in se je Izkazalo, da so prijave izostalo le vsled nezadostnega razglasa. Vsled tega se določa nov prijavni rok do 24. t. m. za tečaj, ki se prične takoj po Veliki noči. Prijaviti se Je pri zadružnem tajniku v hotelu pri »Pošti«. + Razstrelilni smodnik in vžigalna vrvica za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima zopet na razpolago večjo množino navadnega In ojačenega puščene ženske, da bi ne imela vsaj ene prijateljice — in ta ji zagotavlja, da ji črna obleka zelo dobro pristo-ja. Nesrečnica se ji bolestno nasmehne, pogladi si raz čelo uvojKe, ki se ji dezdevajo preveč posvetne ter ukori prijateljico, češ, da naj ne govori tako nečimurnih reči. I o-tem »vrže« v zrcalo mimogrede dolg, dolg pogled, vzdihne in se j oklene prijateljice, vzdihujoč: »Moj ' dobri Franček! Kako sem ga ljubila. Nobenega bi ne mogla več tako ljubiti...« Polagoma nastopi u°v °„“^ek v njeni usodi. V svoji neutolazljivosti do sedaj niti ni mislila na svojo bodočnost. Naenkrat pa se ji odpro oči — v skrbipolno prihodnjost. To i in ono ji svetujejo, nekateri celo, da naj da v podnajem stanovanje mlademu doktorju ali starejšemu gospodu, toda ona ne mara ni misliti na »skupno življenje« s tujim možem. Naposled ji svetujejo celo, da se naj — še enkrat poroči. Pogled najskrajnejšega gneva je odgovor. »Jaz. da bi postala nezvesta svoje- Miti H J Ml Irclrtt* I » razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dlnamona kakor tudi vžigalno vrvico. Interesenti naj takoj prijavijo svojo potrebo. + Nabava semen. Ministrstvo za po-. Ijedelstvo si je po strokovni komisiji nabavilo v Bački, Banatu in Baranji velike množine semen različnih žitnih vrst. Semena so že dospela v Beograd ter se bodo po polovičnih cenah razdelila kmetom leateri so zato. prosili. ★ + Brezposelnost v Solunu. Obrtni konzulat v Solunu je našemu zunanjemu ministrstvu javil, da v Solunu ni mogoče dobiti dela. Vsled tega ostanejo naši ljudje, ki se peljejo v Solun, da bi našli delo ali da bi se ukrcali kot momairji, brez vsakih življenskih sredstev. + Gospodarski položaj Grčije je zelo slab. Trgovina zastaja. Nesigurnost železnic in nizki kurz grške drahme otežkoča konsolidacijo položaja. + Ustavljen obrat v Škadovih tvorul-cah. Škodove tvornice v Plznu so ustavile obrat, ker jim država noče plačati dolga 600 milijonov čsl. kron. H- Brezposelnost In znižanje plač v Ameriki. V Zedinjenih državah znaša število brezposelnih industrijskih delavcev čes 2 milijona; k temu je treba še prišteti milijon delavcev in nastavljencev. V gradbeni stroki jih je brez posla 300.000, v avtomobilski industriji 250.000, v tekstilni 150.000, pri železnicah 200.000 in v odpremnišld stroki 100.000. Vsled padanja cen in slabega razpečavanja blaga so bili industrijald prisiljeni znižati plače svojim delavcem i« nastavljencetn. V tekstilni Industriji so plače znižane približno za 20%. Znižan,e cen češkoslovaškega sladkorja. Cena češkoslovaškega industrijskega sladkorja, ki se rabi za produkcijo Izvoznega blaga, Je znižana od 1500 čsl. K na 1000 kron. — Češkoslovaška sladkorna centrala je sklenila z avstrijsko centralo kupčijo za 210.000 q sladkorja po 12 čsl, kron, oziroma za poznejši termin po 13 čsl. kron. + Svobodna trgovina z mineralnimi olji In maščobami v češkoslovaški. V Češkoslovaški se j* opustila vezana trgovina s parafinom In njegovimi derivati, tako da bo sedaj trgovina z bencinom, petrolejem, .strojnim oljem, asfaltom, sirovim vazelinom, cerezlnom In mineralnim voskom prosta. Novi bančni zakon v Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada namerava uvesti nov bančni zakon. Velike gotovine v depojih raznih bank, ki se cenijo na 20 milijard, naj se dajo v promet. S projektiranim zakonom se namerava postaviti tudi vprašanje uradne tajnosti bank na moderna podlago, ker drugače publika denarja noče vlagati, temveč ga obdrži raje doma. To seveda narodnemu gospodarstvu zelo škoduje. Banke zahtevam na! uvede držav* enotno bilanco. + Omejitev produkcije železa v An-Kllil. Produkcija sirovega železa v Ang.ljf je precej nazadovala. V februarju Je znašala produkcija samo še 463.000 ton, dočim je znašala v januarju 642.100 ton, v decembru 1. 1. 862.500 ton, v februarju istega leta pa 645.000 ton. V februarju t. 1, so Je vsled velike belgijske konkurenca uvoz jeklenih in železnih izdelkov proti februarju L 1. precej povečal, Izvoz pa zmanjšal, V februarju t 1. se je uvozilo v, Anglijo 153.372 ton, izvozilo pa 166.869 ton Lansko leto je znašal v istem času uvoz 64.846 ton, izvoz pa 226.387 ton. + Produkcija kavčuka v 1. 1920. Svetovna produkcija kavčuka je znašala v lotu 1920 okoli 300.000 ton. Iz Indije in Cevlona se Je Izvozilo 37.000 ton, Iz Malajskega Ar« hipela 137.000 ton, iz Jave 30.000, Iz Sumatre pa 21.000 ton. Zaloge v Zedinjenih državah in Angliji se cenijo na 800.000 ton, Pošljite naročnino! Toda na tem lažnjivem svetu pa vendar potrebuje prijatelja, zaščitnika in svetovalca. Njen položaj postaja čimdalje bolj neznosen. Dose-daj si je še pomogla s prodajo nepotrebnega nakita; zdajci pa razprodaja tudi že nepotrebno pohištvo. V svoji »neutolažljivosti« — prešlo je zopet par mesecev — je pozabila na najnujnejše: na delo, s katerim bi se lahko pošteno preživela. Sploh pa do sedaj tudi ni imela časa za to. In, kar je odločilno, tudi njene prijateljice se ne bavijo z delom. Ta »prijateljski krog« narašča stalno. Pri takih prilikah se spoznavajo ženske, ki ne vzdihavajo samo po enostranskem življenju, temveč — seveda v omiljenih formah — tudi po tostranskem življenju. Tudi naša nesrečna vdova izgubi naposled svojo skromnost ter se čuti dokaj olajšano, ko spoznava nekega dne seveda »slučajno« navzočnega »kavalirja«, kateremu naposled izpove svoje žalostno stanje. — In sedaj začne drugo dejanje tragiko- | medije. L X mislili Imam moža, ki ima vsaj Hekaj kronic »pod palcem«, vsaj toliko, da jih lahko uporabi za nabavo kakega plašča, boe ali čeveljčkov (v sedanjih časih —?), da utolaži vdovico. Oh, in uboga ženska potrebuje toliko in raznovrstnega! Velikodušni prijatelj in zaščitnik jo je nanovo otel nevarnosti dela. — Njena edina skrb je sedaj spopolni-tev toalet in — zadržavanje prijatelja. Cez približno pol leta pa jo zapusti prijatelj, ker ima dolžnosti tudi napram drugim neutolažljivim sirotam. lil tako začne tretje dejanje drame. V življenski bitki sc ^ že davno odvadila — samoti. dejanje se ponavlja. — Toda, kakor zatrjuje sama, je v. srcu še vedno zvesta svojemu ranj« kemu. Napram prijateljem in zaščitnikom goji zgolj hvaležnost za toliko izkazanih dobrot — več ne. Strašno je nesrečna. Le potreba jo je prisilila do tega, da se je poverila prijatelju, zakaj, če bi imela sredstev, bi itak sovražila vse moške, tako pa je le uboga ženska, slabotna stvarca. — Jtl je preslaba za delo, Dnevne vesti. — Češki gostje na Bledu. V pon-deljek so delegati čehoslovaške Na-rodno-socijalistične stranke, ki so se udeležili Klavnega zborovanja NSS v spremstvu članov načelstva in poslancev NSS obiskali naš Bled. Med potjo jih je na Jesenicah pozdravil v imenu krajevne organizacije NSS na Jesenicah g. Lenščak, na Bledu pa jim je ob prihodu pristno gorenjsko dekle pripelo šopke planinskih rož na prsa, nakar jih je v imenu krajevne organizacije NSS na Bledu pozdravil tov. Prešeren, v imenu blejske občine pa g. župan Rus. Po kratkem okrepčilu v hotelu »Triglav« so sr* gostje peljali s čolni na otok in od t.. v hotel »Toplice«, kjer se je pj? obedu nadaljevala konferenca o delavnem programu in taktiki obeh sorodnih strank, ki se je pričela že v nedeljo popoldne na Belevue. Včeraj so se gostje odpeljali iz Ljubljane, in sicer deloma nazaj v Prago, deloma pa v spremstvu poslanca Der-žiča v Zagreb na važno konferenco z izvenparlamentarnimi hrvatskimi politiki. — »Polomijada« in »krah« NSS. Lani so nasprotni časopisi pisali o pogrebščlni NSS. a stranka je klub temu rastla tako, da je dobila »strančica« NSS skoraj toliko poslancev kot »vsemogočna« »velika« stranka JDS, O letošnjem shodu zaupnikov NSS pišejo nasprotni strankarski časopisi o polomijadi in o krahu NSS, ki bo pa tak kakor je bila lanska »potrebščina.« Ce se gospod S. K., ki je /e mesece in mesece pri vsaki priliki kazal strupeno sovraštvo zoper NSS, strinja z mnenjem »Jutra«, svobodno mu. Resnica pa je, da je poročilo o shodu NSS. ki ga je priobčila v nedeljo »Jugoslavija« popolnoma resnično. A. P- — Zborovanje Korošcev se vrši na velikonočni pondeljek v Ljubljani. Razpravljalo se bo o zelo važni zadevi; zato poživljamo koroške rojake, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Vrši se ob 2. popoldne. Kraj in druge podrobnosti še objavimo. — Odbor Kmetijske družbe razpuščen. Ker odbor ni hotel sklicati ustanovnega občnega zbora, ga je vlada razpustila ter imenovala za komisarja dr. Spiller-Muysa. Kot svetovalca sta mu prideljena dosedanji predsednik Jan in generalni ravnatelj O. Pirc. Občni zbor se kmalu razpiše s starimi delegati. — Enotna poštna služba v Jugoslaviji. V ministrstvu za pošto in br-zoiav je organizirana komisija za izdelavo poštnega pravilnika, s katerim naj bi se unificirala poštna služba v vsej kraljevini. — Z univerze. Izredni profesor za zoologijo na ljubljanski univerzi dr. Jovan Hadži je imenovan za rednega profesorja. — Avtomcbilna zveza Rakek-Stari trg se je ravnokar uvedla. Iz Rakeka odhaja avto ob 17. uri, iz Starega trga pa zjutraj ob % na 4. — Kdor potuje, naj se preskrbi z denarjem,. Poverjeništvo notranjih zadev deželne vlade za Slovenijo naznanja: Ministrstvo za notranje zadeve je izvedelo od naših inozemskih zastopstev, da se mnogi naši državljani, ki potujejo v inozemstvo in se ne preskrbijo dovoljno z denar-iem. obračajo do njih s prošnjo za repatriacijo, ker jim je zmanjkalo denarnih sredstev za potovanje. Tuli druge osebe, ki se nahajajo po sanatorijih na zdravljenju, se obračajo do naših zastopstev za pomoč in tz-plačanje njihovih računov. — Naša zastopstva nimajo dovolj sredstev na razpolago in večinoma ne morejo nuditi nobene pomoči. — Da se te nemile posledice preprečijo, naj podrejene oblasti poduče osebe, ki potujejo v inozemstvo, da se za potovanje dovolj preskrbe z denarjem. Nasa inozemska zastopstva pač niso v v3p!.u’, da'ati jim denarno pomoč, če iini k lahkor>iiselnosti ostanejo v lu- J,m_brez sredstev. me« pin!?,ška lojalnost. »Volksstim-clemokratov socijalni'1 čiiie nannm c. ■■ u, se opravičuje napram svojim čitateliem da • neka1 časa, ne bo pri„aga|c0,ek™'t,k J političnih razmerah v naši državi ker tega ne dovoli dr. Senekovič Torej državna lojalnost pod pasjim bičem ! Prepovedana lista. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo razširjanje ov. »Narodni glas« in »Radmička bor- Z ,čr K,asi,0)’ fci bajata v Ameriki, ker pišeta proti naši državi. ,, ~ Smrtna noreča. Jernej Cimerman, zidarski podajač v graščini Fužine pri Ljubljani, je medtem, ko je nesel malto, padel raz odra na tla v. cement in od tam naravnost v vodo. Pri padcu je zadobll težke notranje poškodbe. Prsni koš mu je popolnoma zdrobilo, eno rebro mu je predrlo v pljuča. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je takoj umrl. — Mrtvega novorojenčka so našli dne 13. t. m. na železniškem tiru pred predorom PonJcve na Dolenjskem. Iz sledov je sklepati, da je bil otrok rojen med vožnjo na stranišču. — Cenjeno občinstvo se opozarja na oglas »Zlatorog milo«. Ljubljana. .=■ Ustanovni občni zbor za nabav-Ijalno zadr. drž. uslužbencev se nadaljuje v četrtek, 24. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Dnevni red: a) skl t pan j e o ustanovitvi nab. zadruge, b) čitanje in odobrenje pravil, c) volitev upravnega .n nadzorstvenega odbora, č) slučajnosti, k — Osrednja zveza javnih nameščencev In upokojencev ima v sredo, 23. t. ir ob 20. v posvetovalnici nujno sejo širi odbora. Dnevni red: določitev kandidatov za načelstvo in nadzorstvo nove nabav-ljalne zadruge. Predsedstvo. k — Poverjeništvo splošne organizacije vol. Inv., vdov In sirot za Ljubljano in okolico naznanja svojim članom, da je prejelo m ,lco, ki se bo delila od 24. t. m. do vključno 30. t. m. razven 26. t. ni. popoldne in praznikov. Članske knjižice ter vrečice, za približno 10 kg je prinesti s seboj. V poštev pridejo člani in članice sodnega okraja Ljubljana. (k) — Nenavadna sleparija. Nedavno Je prišel h kleparju ZeTovniku na Sv. Petra cesti okrog 35 let stari mož ter mu izročil proti potrdilu in plačilu 2 K nekak sod-nijski odlok, ki pa se je pozneje izkazal za potvorbo. Ker možu pri tem gotovo ni šlo le za oni dve kroni, se sumi, da je bil kak tatinski ogleduh, ki je z enako pretvezo najbrž obiskal še druge stranke. Mož je srednje, precej Široke postave, okroglega, rdečega obraiza, je dozdevna nekoliko plešast, sicer pa ima precej dolge, svetle lase ta take pristrižene brke. Govori v domačem narečju. — Podstrešni tatovi prijeti. Nedavno se je izvršila pri dr. Kokalju v Marmont-ovi ulici velika tatvina v podstrešju. Kot tatove je policija izsledila dimnikarskega mojstra Riharda Kernca na Tržaški cesti, njegovega brata Ivana v Hilšorjevi ulici in ključavničarja Hermana Harfscha. Pri njih so dobili še več pokradenega blaga 'it 3 vitrihe. — Za praznike se le preskrbela. Dne 20. t. m. je zapustila službo pri Mar. Ro-šlca v Tobačni ulici 211etna dekla Mar. Janžič iz Osela pri Mariboru. Seboj )e povabila pitanega purana in 2 kokoši, a za pijačo je vzela 200 K denarja. — Podpornemu društvu slepili v Ljubljani so darovali: Karel Pollak, tovarnar z usnjem 500 K; Miroslav Schubert 40 K; Marija Schvventncr (Jarše) 40 kron; neimenovan 40 K; dr. Josip Karlov-šek, odvetnik v Celju 50 K; Stanko Jesenko, zavarovalni ravnatelj v Ljubljani 100 K; neimenovan 40 K; Ivan K urno var, trgovec v Trstu 80 K, skupno 990 K, Celie. Zalnl dan 20. marca je šel mimo nas Celjanov neopaženo. Ce že ni bilo možno prirediti manifestacije, bi se bile lahko izobesile vsaj žalne zastave, ki bi spominjale ljudstvo na zgodovinsko za naš narod tako važni dogodek. Saompomoč v Celju. Kakor znano, se nahaja* Gospodarski urad v Celju v likvidaciji. Med reflektanti, ki se potegujejo za prevzem njegovega premoženja, se naiha-Ja tudi naša Samopomoč, čudno pri vsem tem se nam zdi, da vodi tozadevna pogajanja odbor sam brez vednosti članstva. Člani, ki za ta pogajanja slučajno vemo, moramo proti temu postopanju protestirati in zahtevati, da o predmetu izve vse Inte-resirano članstvo, tako da tona priliko zavzeti svoje stališče. Sliši se govoriti, da deželna vlada ni pri volji, da bi oddala premoženje Oosp. urada Samopomoči pod ugodnejšimi pogoji, ampak zahteva izplačilo čiste vrednosti na podlagi bilance, če nadalje pomislimo, da obstoji zaloga Gosp. urada iz bencina, strojnega olja, koruze itd., torej samih predmetov, ld za Samopomoč ne pridejo vpoštev za razprodajo med člane, moramo sumiti, da se odbor ne zaveda dalekosežnosti svojih sklepov. — Ako vlada res ne mara priznati Samopomoči piri prevzemu takih ugodnosti, da pomeni prevzem očlvldcn dobiček za Samopomoč potem svarimo odbor pred lahkomiselnimi koraki, ker je le občni zbor poklican sklepati, kadar se z našimi vlogami delajo tako riskantne transakcije, kot je ravno opisana. — Da bi prišli v položaj ptiča, ki hoče požreti prevelik kos ta se pri tem zadavi, nam vpričo našega »sijajnega« denarnega položaja pač ne pride na um. Poročil se Je major Vojislav. Ko s tič z gdč. Mirosflavo Logarjevo. Na občnem zboru moške Ciril - Metodove podružnice v Celiu ]e bil predsednikom Izvoljen gosp. proi. Mravljak. Umrl Je v Čretu pri Celju krojaški mojster J. Lukane. Dva nova slučaja koz sta se pojavila v Gaberju pri Cellu. V hiši Šantl sta zbolela dva otroka, katera so spravili v bolnico In omenjeno hišo razkužili. Stariši so bolezen tako dolgo prikrivali, da sta otroka bila že v obupnem stanju, ko je oblast zvedela za bolezen. Tedenski Izkaz kužnih bolezni v celjskem političnem okraju. V tednu od 7. do 13. marca je na novo obolelo v političnem okraju Celje 26 oseb za kozami v raznih občinah. Vsega skupaj se Je nahajalo v evidenci 171 oseb za kozami bolnih. Umrlo Je 28 oseb. Bila sta tudi dva slučaja legarja 1 v Trbovljah in 1 v St. Jurju ob Taboru. Kaznovani nemškutarški predrznež. Hermann Dimetz iz Celja je žalil v Štorah železniškega uradnika, ko ga je ta opozoril, da nimamo več Cllli ampak Celje. Vsled tega je bil pri sodišču obsojen na 500 K globe ali 10 dni zapora. Mestni vrt so pričeli te dni urejevati. Pripravljajo se gredice in zasajajo z zgodnjimi cvetlicami. Treba bi bilo, da bi se letos vsa pota posipala z belim peskom, kakor se je to svoječasno vršilo. Seveda stane to denar, pa naše Olepševalno društvo naj se za izredne prispevke obrne do naših bogatih Celjanov, ki se bodo gotovo kolikor toliko odzvali. Koroško. Razočaranje prihaja. Naraščajoča draginja in ničvredni avstrijski denar sta že marsikomu odprla oči. Sladkorja in tobaka~ni, porcija moke se je močno skrčila, sol se je podražila itd. Nemčurji že očitno zabavljajo, češ, kako smo bili neumni, da smo glasovali za Avstrijo. Prej ni bilo dobro, sedaj pa je še desetkrat slabše. Vse tiho, pa tudi glasno želi, naj bi prišli Jugoslovani nazaj. Sicer pa tudi Nemci sami še niso gotovi obstanka Avstrije, zato se ne upajo rekvirirati, niti davkov pobirati. Posebno nemirni so v tem pogledu tja d osli nemški učitelji. Tako sta nedavno dva nemška učitelja, ki sta mislila, da je gostilničar nemčur, javno izpovedala: »Se ne vemo, ako bo ostalo tako. Mogoče še pridejo Jugoslovani nazaj.« Kaj je z odpuščenimi slov. železničarji. Kakor znano, je bilo pred dvema mesecema v Sinči vasi odpuščenih pet železničarjev samo zato, ker so Slovenci. Z naše strani se je storilo vse, da bi bili sprejeti v službo v Prevaljah ali da bi se jim nakazala podpora, toda zaman. Izpostavljeni so največji bedi in pomanjkanju s številnimi rodbinami vred ter so odvisni od milosrčnosti domačinov. Nerazumljiva brezbrižnost je, da se ne sprejmejo v službo v Jugoslaviji. Ali so zato glasovali zanjo, da so sedaj vrženi na cesto, da poginejo gladu? Polašča se nas ogorčenje, razočaranje. Odločno opominjamo še enkrat, naj se imenovanim pomaga. To je narodna dolžnost, ker drugače ljudstvo izgubi vse zaupanje. Ponemčevanje v ljudskih šolah se sistematično nadaljuje. V šolah so table z raznimi nemškimi »šlagerji«. kakor »Kiimten frei«, »ungeteilt«, »Meil« itd. Ce ne gre zlepa, pa zgrda. V Škocijanu nemčurski učitelj RoB-bacher tako pretepa otroke slovenskih staršev, da jih starši niti v šolo ne pustijo več. a to samo zato, ker otroci nemški ne znajo ter se čutijo Slovence. Nasprotno pa je nemčur-skim otrokom vse dovoljeno. Ta tiran je doma iz jugoslovanske črne. Kje so represalije? Primorje. Število poslancev v anektiranem ozemlju. Nove po Italiji anektirane pokrajine bodo volile 27 poslancev, enega za Zader in otok Lastovo, druge v pet volilnih okrajev Lienz, Bol-cean. Trst, Gorica in Istra. Lr*ublianski obč. svet. Snoči je zboroval občinski svet. Zupan se je spominjal pok. dr. Oražna, ki |e bil občinski svetnik od leta 1906 do 1910. Govor so občinski svetniki stoje poslušali. — Za načelnika pogrebnega zavoda je upravni zbor Izbral namesto pok. Mal-!yja obč. svetnika Fr. Kavčiča. Nato J« župan odgovarjal na razne interpelacije med temi glede izpeljave železnice do vodovoda v Kleče. Ugotovi se, da bi dovoz veljal več, kakor sedanja vožnja. Prezidava in premostitev ljubljanskih kolodvorov. Tozadevni predlog Je stavil podžupan dr. Triller, ki Je predlagal: 1. občinski svet naj pospeši rešitev že 20 let perečega vprašanja, 2. ministrstvo sa-obračaja naj se naprosi, da takoj dž direkciji v Zagrebu nalog, naj se dela pričnejo in da se dovoli kredit, kakor je bil pred- lagan leta 1919, 3, narodni poslanci brez razlike strank se naprošajo, da posredujejo pri osrednji vladi. Predlog je bil soglasno sprejet. Bolnica za kužne bolezni naj se odstopi zdravstvenem odseku. Tudi ta predlog Je stavil podžupan. Sklene se pritrditi temu predlogu, s pogojem, da mestna občina kasneje ni več dolžna, zgraditi kako tako bolnico za silo v lastni režiji. Ustanova za revne gostilničarje. Ustanova pok. Lenčeta v znesku 10.000 K se na predlog finančno-pravnega odseka sprejme v mestno upravo. Društvo Mladika. V odbor za upravo dekliškega internata društva Mladike so bili izvoljeni Iz obč. sveta: Brezenšek, Petrič. Škulj in Vončina; izmed občanov: Senekovič, Josin in Evgen Lah. Auerspergov! travniki kupljeni za mestno občino. Travniki imenovanega v Rakovi ielši se na predlog finančnega odseka nakupijo za 110.000 K (18 ha). — Okraini učiteljski knjižnici se dovoli za vezavo knjig 2000 K. Čebelarsko društvo za Slovenijo dobi subvencijo 1000 K. — Zgradba stanovanjske hiše na Prulah. Sklenilo se je, da se sezida na Prulah stanovanjska hiša. Obenem se pooblašča župan, naj pošlje v Zagreb inženeije, ki naj prouče omlotni stavbni sistem. Za razširjenje Jenkove ulice se dovoli kredit 13.000 K. Hišni posestniki proti vožnji s težkimi avtomobili. Društvo hišnih posestnikov se Je pritožilo proti vožnji s težkimi avtomobili po ljubljanskih ulicah. Policijski odsek predlaga, da se vožnja z železnimi obroči sploh prepove, za tovorne avtomobile z gumijevimi kolesi pa bo policijsko ravnateljstvo prepovedalo vožnjo po gotovih ulicah. Tlakovanje ljubljanskih cest. Zupan Je stavil nujni pTedlog glede tlakovanja ljubljanskih cest. Tlakovanje naj se izroči kamnoseški industriji v Celju in potrebni materljal se naj nakupi za 2 milijona kron. Volesejm v Ljubljani. Nadalje je stavil župan predlog, da se prepusti v ta namen trikot pred Koslerjevlm vrtom za dobo treh let odboru pod pogojem, da se sporazume z vsemi faktorji, ki imajo pravice do tesa travnika. Zaradi zgradbe palače Trboveljske družbe !e interpeliral obč. svet. Kocmur. Zupan je odgovoril, da so storjeni vsi potrebni koraki, da se palača zgradi v Ljubljani. — Šport in turistika. Športni klub »Slovan« vabi svoje redne člane na sestanek, ki se vrši 23. t. cn. ob po! 9. zvečer v restavraciji »Novi sveti. Udeležba dolžnost. k Gledališče in glasba. Novo slovensko opero »Zlatorog« z cistično muziko Viktorja Parme so vpri-zarili in peli v opernem gledališču. Ker je glasba zelo melodijozna in so JI vpletene tudi slovenske narodne pesmi )e naravno, da Je dosegla opera mnogo priznanja občinstva, ki lairko glasbo posebno ljubi. Skladatelja Viktorja Parmo so živahno ak lami rali in se Je moral za ovacije zahvaliti z odra. Pričakujemo, da bo strokovno pero ocenilo novo slovensko operno delo podrobneje. Kapelnik dravske divizijske godbe dr. Josip Čerin Je v razmeroma kratkem času naštudiral s pomočjo svoje godbe, frančiškanskega pevskega zbora in ad hoc sestavljenega zbora iz pevcev In pevk ljubljanskih pevskih društev J. S. Bachov Pasijon po sv. Matevžu. Izvajali so ga dvakrat v nabito polni frančiškanski cerkvi z lepim uspehom. Zveza pevskih zborov pod okrlUem »Ljubljane« Je začela izdajati glasilo »Pevec«, ki prinaša prav dobre članke izpod peres dr. Mantuanija, St. Premrla, M. Bajuka itd. List ima glasbeno prilogo s dr. Ktmovčevimi, St. Prenirlovimi in Adamičevimi zbori. Naročnina znaša za celo leto 30 K. Urejuje »Pevca« dr. Fran Kimovec. »Glasbena Matica« pripravlja pod vodstvom svojega novega koncertnega vodjo, I. kapelnika kraljeve opere z. Ivana Brezovška P. H. Sattnerjevo »V pepelnični noči«. Pokrajina. Na Vrhniki je povozil tovorni voz 7-lctnega Iv. KraSovca. Smrtno ranjenega so pripeljali v Ljubljansko bolnico. Cerklje pri Krškem. Poročajo nam: Vest, da se Je pri nas ustanovil Sokol, je neresnična. Kakor sumimo, je Vas lnistitl-cirala neka tu splošno znana nepriljubljena oseba 'n osebnega sovraštva do gotovih tukajšjih občanov. Krško. Pišejo nam: 'Zopet smo brez poštne zveze z dolenjsko metropolo. Od 16. t. m vozi namreč pošta iz Krškega samo do Sv. Jerneja. Med Sv. Jernejam ta Novim mestom ni več poštnega spoja, kar nam Je lako neljubo. Odslej bo romala pošta iz Krškega, Kostanjevice, Sv. Jerneja, namenjena v Novo mesto, po velikem ovinku, namreč — preko Ljubljane, da boi prišla v Novo mesto. Poštno ravnateljstva nam je nekoč obetalo, da dobimo avtoma* bilsko poštno zvezo v Novim mestom. 1« res smo se ponašali ž njo, žal samo kra« tek čas. Zdaj nimamo niti navadnega poštnega voza več. Depalja vas. 6 letni posestnikov sia Ivan Kecelj je gledal, kako so doma re* zali rezanco. Vsled neprevidnosti je zašel z levo nogo med kolesje, ki mu je 11020 zdrobilo. Prepeljali so ga morali v ljub-, ljansko bolnico. Strnlšče. V noči 13. t. m. so bili begunki Mariji Adamič iz spalne sobe pokradeni sledeči zlati predmeti: 1 in pol metra dolga zlata verižica z okroglimi in podolgo, vatimi členi, 1 zlata ura s 3 demanti na pokrovu, 1 zlata broža z dvema velikima kamnema in zelenim smaragdom, 1 zlat poročni prstan, 1 zlat prstan s tremi velikimi demanti, 1 zlat prstan s sedmimi smaragdi v obliki rože. Ormož. Na dan svetega Jožefa so zbrani Joški in Pepce v veseli družbi na* brali 400 K za »Jugoslovansko Matico«. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trsranie v udih? Malo Fellerieveea Elza-fluida in ndDravliene so bole-' čine! 6 -dvoinafih ali 2 veliki špeci-ialni steklenici 42 K Državna trosa* rina oosebei. Felleriev Elza men* tolni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam nj v redu? Nekal pravih Fellerievih F.lza-krogliic! Te so dobre! 6 škatliic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K Prava Šved-« ska tinktura 1 velika steklenica 20 kron.. — Omot in poštnina nosebei, a naiceneie. Eueen Feller. Stublca donia. F.lsa trg št. 357. Hrvatska. ___________________________________ C. Mali oglasi. Proda se: HRASTOVE DESKE. obrobljene prvovrstne za pohištvo in gra-< divo se ceno oddajo. Naslov pove uprava lista. SOI STARA HIŠA z vrtom, v Zalogu št. 18 pri Skofeljci <« •'po nizki ceni na prodaj. Na prostoru se lahko zida večja hiša. Pojasnila daje Miha Kovačič, ključavničar istotam. 511] BENCIN SREDNJETEŽEK 26 K «4C prt večji množini popust — se dobiva pil avtoreferatu, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 50. 50T ČEVLJARSKI STROJ malo rabljen, skoraj nov (predvojni izde-lek) se proda, Andrej Sever- trgovina z usnjem, Prešernova ulica 9, restavracija Perles. 509. 20 VELIKIH KRANJIČEV proda radi razmer koroški begunec Jeki Poljče, p. Begunje, Gorenjsko. 510 FOTO . APARAT 13 X 18 (Doppelanastigmat »Novar«) ter lovska puška repetirka so proda. — Naslov v upravi »Jugoslavije«. 51) CIGARETNI PAPIR Olleschau pravi z vojakom ta vodenim tiskom, Abadie, Golub, Altcsse. Vse vrst« stročnice št. 2 in 3. Vence In šopke za neveste. Velikonočne ta umetne razgleduice. Svilen in krep papir, pismen papir v mapah kasetah in 100-100. Peresa, svinčnike, ra< dirke, kamenčke, tablice, kredo, pečatni voi sek, črnilo in vse v papirnato stroko pripadajoče blago. Po solidni ceni razpošilja na debelo Uranus-Papirnica, Mestni trg 11, Ljubljana. 410 MED (TRČAN) najiinejši namizni za pecivo, garantirano čebelni potanec kg & 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 240 K franko tam. Pošilja se po pošti in po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika. Zli ČISTO. SVlNjSKO MAST doma topljeno, razpošilja ta ponudbe spre« jema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 2111 SSužbe: KNJIGOVODJO ozir. KNJIGOVODKINJO' veščo slovenskega, srbohrvaškega in; nemškega jezika v govoru ta pisavi se sprejme. Ponudbe: Šampanjske kleti Franc Ceček & Cie, Ptul. ' 514 Razno: VZAMEM GOSTILNO ALI KAVARNO v najem ali na račun. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod F. O. štev. 512. 51J SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvršuje najhitreje Hugon HioSer, fotograf Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti KrU žanske cerkve. ŽENITNA PONUDBA1 Veleposestnikov edini sto, 28 let star s« želi seznaniti s gosipodiono iz ugledne hiše, ki ima veselja do večjega gospodajv stva in glasbe. Tajnost zajamčena. Le resni dopisi najljubše tudi od starlšev pod Šifro »Mir« na Jugoslavijo, -608 A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) S temi pojasnili se je moral Gry-ce zadovoljiti. Ali gospa 01neyeva ni bila njegov edini vir. Ko je prišel zjutraj koroner na ogled, se je pojavila ž njim vred prijazna, postaran žena, da bi čula namestil gospodinje pri pokojnici. Od nje se je nadejal Gryce pojasnila o neki stvari, ki je bila jako važna zanj, zakaj gospa Robertsova — spoznal jo je takoj — je služila pri tajni policiji. — Kakor hitro je ostal ž njo sam, je vprašal: Ali ste dobili davi moj listek? Da. se je glasil odgovor, in prav ste pogodili: na obleki, na hrbtu med pleči, je res čisto sveža barvna lisa. Gryce je globoko zasopel od notranjega zadovoljstva. Kakšna je, svetla ali temna? je vprašal, opišite mi jo natanko. Rdečkasto svetlorujava, prav poseben odtenek. Natanko tako. Hvala lepa; zelo sem vam hvaležen. Ali je kdo v hiši opazil liso? Ne verjamem. S čim vam morem še ustreči? Le nekaj vas povprašam: kaj mislite o doktorju Molesworthu? Mračen in otožen človek je, ki mu ne tare duše zgolj žalost, ampak tudi še nekaj drugega. Težko ga je | izpregledati, ali eno je gotovo: izdal j ne bo ničesar, ako ga sodnik ne prisili. Obvlada se popolnoma, čuva st večino, vede se mirno in dostojanstveno. Kakor sem malo časa na tem mestu, vendar moram reči. da me navdaja z občudovanjem. Res? — Nič čudnega ne bi bilo, ako bi čutile tako tudi druge ženske. Gotovo da ne. — Njegova vna-njost sicer ne zapeljuje oči, in tudi njegov značaj ni mehak in podložen ženskemu spolu; vzlic temu pa se zdi, da ume biti dekletom nevaren. Poznam ženske in vidim to po njegovih očeh. Tedaj mislite, da je šla Mildred Farlcy radi ljubezni v smrt? Doktor pa je rekel vpričo mene izrečno, da si je izbrala rajša smrt nego zakon. Kako čudno! je vzkliknila gospa Robetsova. To more pojasniti pač le doktor Molesworth sam. Gryce je izprašal nato še služkinje in velel odpreti Mildredino sobo. Tam je našel zanesljiva znamenja, da se mlada šivilja ni ukvarjala zgolj s svojim šivanjem. Na mizi je ležalo več učnih knjig in zvezkov, med njimi eden, ki ga je bila očivid-no sama popisala. Gryce je iztrgal iz njega list in ga spravil v žep. Globoko zamišljen je odšel iz hiše. Hm, je sklepal sam pri sebi, kakor pravi gospa 01neyeva. se Je | vračalo dekle pogosto šele pozno zvečer, in ne vedno zato, ker bi jo | bilo zadržalo delo, ko je rabila več-| krat prazne izgovore. Ako je postal Mole$worth ljubosumen — kdo ve, ali ne po pravici? — in je zadobil prepričanje, da mu ni zvesta, ji je dal morda na izbiro, da naj si vzame življenje, ali pa jo on javno — osramoti... Mogoče je naposled tudi — kar bi bila sevč najhujša podlost — da ji rajši privoščil smrt nego svoje ime! Deveto poglavje. Detektiv je neutrudno nadaljeval svoje poizvedbe in se vrnil h ko-ronerju šele, ko ni bilo več upanja, da bi dognal kako novo dejstvo. Ni se mu bilo posrečilo niti zaslediti, kje je preživela Mildred zadnje dni pred svojo smrtjo, niti izvedeti. Komu so bile namenjene krasne obleke, ki jih je šivala s tolikšno vnemo. Zdaj je bilo treba počakati sodne obravnave in objaviti poročilo o nji v časopisih. Morda, si je obetal Gry- NGVOI NOVO! Sp sat IVAN ALBREHT. Izdala in zalomila Ivraa tista v Llilpi. [ena 18 K brošiiani knjižici. NOVO! NOVO! ce. vstane vsaj potem kak svedok, ki nam posveti v to temno zadevo. Nekdo v vsem mestu ali okolici mora vendar vedeti, kod je hodila, preden je storila usodni korak, je rekel tisti dan uradniku. O tem, da je bilo strupa dovolj, da jo je usmrtil, pač menda ni dvoma? Ne, je potrdil koroner, to se je izkazalo pri raztelesenju. Ali vendar ni bila doza tako močna, da bi jo bila ubila na mestu? O tem se izvedenci ne strinjajo. Ko je hotel Gryce oditi, ga je uradnik zadržal z vprašanjem: Kako pa je z barvno liso? Na blazini v vozu se pozna le malo, zato pa je na hrbtnem delu obleke docela sveža, se je glasil odgovor. Morala se je nasloniti na nekaj, kar je bilo pravkar popleskano, in z obleke se je odtisnila lisa na voz. Barva je tako nenavadna, da jo je lehko spoznati, vendar pa se lpi vlic vsemu prizadevanju ni posrečilo zaslediti, kje bi se bila prijela. Ali ste mislili na to, da mora biti umazan tudi Molesworthov rokav, ako je nesel umirajočo v voz, kakor pravi? Seveda je umazan. Nu, potem utegne biti doktorjeva zgodba vendar resnična, je menil uradnik. Pri sodni obravnavi, ki je bila drUgi dan. so zaslišali najrazličnejše priče, in preiskava se je vršila z največjo temeljitostjo. Vzlic temu se ni izkazalo nič razen tistega, kar je bil dognal detektiv že poprej. Niti Molesvvorthovo pričevanje ni pri-« spevalo novega gradiva, čeprav so bili nekateri njegovi odgovori dokaj zanimivi. Na vprašanje, kdaj in kje se je zaročil z gospodično Farleyevo, je odgovoril dostojanstveno in odkrito: Gospodična ni nikoli jasno pove-* dala, da hoče postati moja žena; šele tisti dan. ko je zvečer umrla, sem dobil zjutraj njeno pismo, s katerim rne je vabila, naj pridem v hotel C., kjer me bo pričakovala, da se poročiva. Da mi je naklonjena, je kazala pač že prej, toda kakor sem rekel, obljubila mi ni ničesar. In kdaj ste ji odkrili vi svoje nagnjenje? Ali je že dolgo tega? Ob smrtni postelji njene matere sem ji prvič ponudil roko. Poznalo se je. da mora krotiti notranjo bol; plašno mrmranje se je začulo med navzočimi, in koroner-jev glas je zvenel spoštljivo, ko ga je vprašal nadalje, ali še ima tisto pismo. Ne, se je glasil odgovor. Pisem načeloma ne shranjujem, in tako sem tudi uničil vse, kar mi je pisala ona. Nejevolja, ki jo je zbudlo to dejstvo med poslušalci, očvidno ni vznemirila Moleswortha; saj je bilo vmes dovolj modrih glav, katerim se je zdela takšna previdnost Vo-ristna in vredna posnemanja. (T\UIe prih.) Ki kupujte impertir?nega inozemskega mila, kajti io milo je veliko liraiiel Vsaka gosgoiiinia moia danta Miti. zato naj L \ ZLATOROG - MILO »f katero Sev kakovosti vsem Empoirtirnim milom zajamčeno enakovrstno ako ne boljše. GlavnozastopstvozaKranjsko: R. BURC in drug, Lillblfaiia«