V Ljubljani, sreda dne 10. aprila 1912.
::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Stev. 100.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1/20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Zr inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se j;.	pošilja	upravništvu.	“
:r	Telefon	številka 118.	:::
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18'—	Četrt leta	...	K	4’59
Pol leta	...	K	9^—	En mesec	...	K	1*50
V upravništvu prejemati na mesec K 1’20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5-—
Pol leta	...	K	10’—	En mesec	...	K	1'70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
„Dan“ v Zagrebu konfisciran.
Drrrrrr!!!!
Halo!
»Kdo tam?« —
»Kraljevski komisar za trojedino kraljevino Hrvatsko. Slavko pl. Čuvaj.«
»Tu redakcija »Dneva«, kaj želite.«
»Naznanjamo vam. da je »Dan« v Zagrebu in v celi moji trojedini kraljevini zaplenjen...«
»Kako prosim?«
»Die gestrige Nr. des »Dan« wurde in Agram komiseiert in weggenommen.«
»Hvala lepa za sporočilo.«
Tako se je glasil pomenek na telefonu včeraj ob desetih dopoldne. Ker so na zagrebškem koinisarstvu mislili, da v Ljublani Hrvatsko ne razumemo so nam po nemško povedali. da so konfiscirali ponedeljkovo številko »Dneva«.
Kdor je čital. kaj je vse na Hrvatskem mogoče — se temu ni začudil.
V	ponedeljkovi številki smo namreč prinesli »Odprto pismo« g. Pisačiča, v katerem so navedena samo navadna fakta, kakor so se zgodila. Pl. Čuvaj sicer odpira tuja pisma in stiče po njih — kakor mu je dokazal g. Pisa-čič — odprtih pisem, ki veljajo njemu pa menda ne čita. Čemu? Saj sam dobro ve, kake ilumparije uganja. Zato ne mara, da bi ga kdo nanje opozarjal. Taki visoki gospodje neradi slišijo resnico. Ko bi Čuvaj prečital vso članke in vse. psovke, ki mu jih je evropsko časopisje nametalo za velikonočno nedeljo na mizo — bi si moral Čuvaj vendar misliti, da je izvršujoči organ velike krivice. Toda taki gospodje nimajo navado, da bi — zardevali. Par psovk več ali manj — tak feldbebel ne more imeti smisla za čast — navaden feldbebel bi ga imel — Čuvaj ne. »Odprto pismo« ni obsegalo psovk — bil je v njem le protest Proti krivicam — toda na Hrvatskem se niti Proti krivicam ne sme protestirati.
»Odprto pismo« pa je doseglo svoj namen. vkljub temu. da ga nečejo čitati oni. ki jim je namenjen.
Slovenska javnost je iz njega lahko videla. kaj počenja komisar Čuvaj na Hrvatskem.
LISTEK.
Pod Jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Nepričakovano so zaškripale duri in doktor je uprl 'svoj pogled proti njim. Bil je Brzotek. ki ie prihajal. Iinel je na sebi obledelo, o-guljeno obleko, ki mu jo je dal Ognjanov. na ^lavi kučmo z zlatim trakom in ogromne žol-te brke. Njegova desna roka, preganena na Prsih, mu je visela v belem robcu, obešenem °krog vratu. Korakal je počasi in previdno, ^erojetnp radi tega. da se je izognil bolečinam jih povzroča urna hoja ranjenemu udu. Na {^govem licu, ki se je zamračilo ob vsakem o®r«*ku, je bilo videti izraz bolečine in muke. ' 'Opivši k zdravniku, se je previdno ogledal naokrog in potem vrgel obvezo na posteljo.
»Dobre rane, brate!« in nudil mu je desnico.
Zdravnik mu je krepko segel vanjo, pri čemur gost ni dal spoznati, da bi ga to bolelo. Jo pa radi tega, ker je ranitev Brzoteka bila e izmišljena. Treba je bilo nekoliko opravičiti Pogosto njegovo obiskovanje doktorja.
»L,]\novega?<< ga vPra^a doktor.
“Kfbleskovo je prišel sinoči pozno ter se ‘Stani! pri meni.« mu odvrne Brzotek.
»f ojdiva k njemu!« reče doktor živo, noč * et*a* ima vr°čnico. Kuhala ga je vso
*Oh. revež!«
G. Pisačič nas je prosil, naj pošljemo nekaj iztisov »Dneva« na Hrvatsko. — toda v Zagrebu so hitro zasačili, kaj je v njem. Menda se je takoj v pondeljek zjutraj vršil med Ljubljano in Zagrebom pogovor tele vrste.
Halo! — Halo! — Kdo tam? — Komisar pl. Čuvaj —. Ker ste mi naročili, naj vas opozorim na vse liste, ki bi utegnili škodovati vaši samovladi na Hrvatskem, posebno če se njih članki dotikajo vaše osebe — naznanjam vam. da prinaša danes »Dan« na vas »Odprto pismo«. — »Hvala lepa.« Čuvaj je najbrže potem »ukrenil vse potrebno«, da se konfis-cira »Dan« na Hrvatskem. Kajti Čuvaj ima.posebne pravice, po katerih se lahko dela krivica.
Nas stvar nadalje ne zanima. Čuvaj lahko konfiscira liste — javnega mnenja ne more konfiscirati — in to je proti njemu. Vemo, da ima dovolj drugega opravka in da nima časa čitati pisem, ki se mu pošiljajo. Toda ako jih ne čita on jih čitajo drugi in to je bolj važno. ker drugi hočejo spoznati resnico. Čuvaj pa je ne mara. Prišel bo čas, ko bo zmagala pravica — Čuvaj pa bo trohnel pod vsem konfisciranim papirjem in nas bo veselilo, da smo prinesli tudi svoj del — na njegov grob.
M.
Dopisi in dopisniki.
Ljudje so se navadili, da zlorabljajo časopisje. Tudi mislijo, da bi časopisje v gotovih slučajih ne smelo poročati resnice. In tako se rado poroča v liste kaj neresničnega, posebno ako se hoče s tem škodovati osebi ali stranki. Danes sta takorekoč v vsakem okraju dve stranki, pogosto se njih nazori, kar se tiče vere in kulturnih vprašanj prav nič ne ločijo in vendar so navadno eni liberalci, drugi klerikalci. oziroma eni so pristaši S, L. S. drugi naprednjaki. Mnogi so mnenja, da drugače sploh ne more biti in da sta na svetu samo dve stranki; ravno tako nečejo nekateri verjeti. da je nasprotnik lahko tudi pošten človek. ki ima tudi lahko po svoje prav. Ta boj prihaja včasih do smešnosti ter tu in tam postane resen. N. pr. nas je obiskal zadnjič pijan človek in pravi: Ali sem prišel prav. Jaz sem ta in ta. doma sem tam in tam. Prišel sem. da daste v časopis tega in tega. Bil sem že pri »Slovencu« in sem jim povedal: v tej in tej gostilni so plesali cel predpust in tudi v postu ni miru. Na matere božje praznik so plesali kar cel dan. In to brez licenca. Kaj pravite k temu. Mi možu pojasnimo, da ples nas ne zanima, in da ga vsem iz srca privoščimo. ki se jim ljubi plesati, pa naj bo pred-pustom ali v postu. Ako pa gostilničar ni imel licenca, ki bo imel sitnosti in naj sam gleda. kako bo plačal kazen. — Toda mož nam pravi, da ni za to prišel, ampak je prišel zato, ker »dela politiko.« Oni gostilničar je namreč klerikalec. Zato je šel k »Slovencu« in je tam povedal, da se je plesalo v krčmi št. X. Vprašali so ga po imenu, pa je rekel, da ne ve, kako se krčmar piše, to pa za to, da bi pri »Slovencu« ne vedeli, da napadajo lastnega pristaša. —^ »Toda — pravil je — dobro vem, kako se piše. samo tam se nisem hotel spomniti. In jutri bo »Slovenec« prinesel napisano, kakor sem povedal: tu in tu se pleše v postu. Pa bo zadel klerikalca. Zato ker jaz sem proti njim. Ej. jaz poznam politiko. Vi pa denite noter tako: Res se pleše v oni gostilni, tudi na Matere božje praznik se je plesalo, ampak oni gostil-
—ap—p— 8 .a
»Nu, resnica, toda on ne miruje niti za trenutek; narekoval mi je tri dolga pisma, ki s«? i-majo še danes odposlati. Takšna požrtvovalnost skoro ne najde primere. Sicer pa je ves onemogel — kašelj ga muči.«
»Pojdem k njemu in ga pregledam«, reče zdravnik in vzame svoj fes.
»Ne. sedaj spi... Naročil mi je le, naj se na večer skliče komitet, češ. da se tudi on udeleži seje.«
»To je nemogoče; on naj ostane v postelji. Pojdi in reci mu. saj veš, kakšen trdovra-tnež je... Samo skliči na večer člene.«
»D<?bro. naznanim to členom.«
Brzotek zniža glas in reče: »A teh sto rumenjakov se je našlo!«
»Za puške? Našli so se, Danes jih bomo imeli.«
»Bravo. Sokolov, ti si fant!« zakriči fotograf.
»Molči!«
»Oh. odkod imaš to bodalo?« zakliče Brzotek. izvlekši doktorju izpod oprsnika leskeče orožje in zamahivši ž njim po zraku.
»Ivan Madžar mi ga je naredil... Naročil ima zadnji čas na kupe... Ali je dobro, kaj?«
Brzotek ogleduje med tem nekake besede, vrezane v nožu.
»S ali S. kaj pomenijo te črke?«
»Ugani.«
»Sokolov ali Stefčev!« vpraša Brzotek ter se nasmehne.
»Svoboda ali smrt!« reče doktor razjarjeno. v katerem je spomin na Stefčeva zbudil neprijeten občutek. Na to doda:
»Sedaj Stefčev-Mefčev in druge podobne !are,fare odstopajo in zibnejo. dragi prijatelj... Nimamo časa misliti na Stefčeva. niti na oso-
ničar je klerikalec. — Pa bodete prizadeli »Slovenca«. Sedaj pojdem pa še v »Narod«. — Objavljamo ta slučaj, da se vidi, kako pri nas ljudje razumejo politiko in kako se hoče zlorabiti časopisje v osebne namene. Priprost človek na deželi misli, da je časopisje samo zato tu. da se napadajo ljudje in da o njem lahko vsak izvršuje svoje maščevanje. Lahko rečemo. da je pred vsem klerikalno časopisje ljudstvo tako vzgojilo, da ima take pojme o časopisih. 'laka domača politika je smešna, taki slučaji pa dokazujejo, kako je osebni boj po časopisju demoraliziral ljudstvo.
Naravno je, da se skušajo ljudje braniti, ako so napadeni. Tu in tam pride dopis, ki ga sestavlja cela vas. Ljudje čutijo težo farovža, poleg tega čitajo »Domoljuba« in radi bi odgovorili: V »Domoljuba« piše kaplan ali cerkov-vnik. ljudje, ki ga čitajo pa vedo, da je v njem laž. Kako bi si pomagali? Vsedejo se in pišejo dopis. Da bi bil boljši in lepši, se vsedejo. skupaj; vidi se iz tega vsega, da je sedelo pri mizi več dopisnikov; drugi so zlagali, eden je pisal. Vidi se takoj, da so naročniki »Domoljuba«. V dopisu n. pr. mrgoli krajevnih dovtipov na tarovž itd. Vendar iz dopisa niti posneti ne morete, kaj ljudje hočejo. Poleg dopisa pa dobite pismo, da je treba stvar gotovo objaviti in z istimi besedami... Škoda da nimamo humorističnega lista; take stvari bi bile za tja dober materijal... V mnogih dopisih se vidi zlobnost. Sosed napada soseda, ker se hoče maščevati. Žalostno poglavje v takih dopisih se pogosto konča pred sodiščem. Drugič n. pr. dobite lep dopis, ki govori o gospodarskih razmerah v kakem kraju; v dopisu je še nekoliko napadov na to ali ono osebo — to črtate — (pri nas se namreč misli, da se sploh dopis ne da napisati, ne da bi se napadale osebe) — in tak dopis se priobči. Drugi dan dobite dopis, da so oni podatki o gospodarskih razmerah neresnični. Ker je prav, da se izve v javnosti resnica, priobčite tudi ta dopis. Toda prvi dopisnik vam pride s pisanimi uradnimi dokazi in dokaže — da je imel on prav. Dovolite mu besedo. In sedaj sledi vihar. Cel koš naprednosti vam vržejo na glavo: jaz sem bolj napreden, mi smo bolj napredni, naš kraj je napreden — in ker je vse to napredno, bi ne smeli povedati kaj in kako je z gospodarskimi razmerami. In tako dalje! Ali ni to lepo in genlji-vo? Tako gre predpust. post, velikanoč. drugo za drugim, pa vedno ista pesem. Ko bi se že enkrat zganili in dvignili!
„Proč od Ogrske!"
Napake ogrske politike napram Hrvaški se sedaj maščujejo. Temeljem reške resolucije je hrvaško-srbska koalicija kot najvažnejšo točko svojega programa sprejela brezpogojno in priznala nagodbo iz leta 1868. To svoje stališče je koalicija dosledno izvajala za časa narodne vlade. Ko je pošiljala v ogrsko-hrvaški državni zbor svoje delegate. Hrvaško - srbska koalicija je bila edina uvaževanja vredna stranka, ki je priznala nagodbo, kar je izzvalo v zemlji^ sami najostrejši boj proti nji od strani hrvaške stranke prava, ki je ravno vsled negiranja nagodbe zadobila vedno večji teren med prebivalstvom, ki od Khuenovih časov sem dobro pozna madžarsko politiko! Po padcu narodne vlade se je pokazala ogrska politi-ška kratkovidnost v svoji polni luči. Ogrska vlada je napovedala najostr^jši boj ravno oni stranki, ki je bila edina za mirne odnošaje z O-
bne svojeglavnosti in razžaljenja... Kdor hoče ubiti tigra, on prezira črva... Vedeti moraš, da sem na vse pozabil... Kdor pripravlja vstajo, pozablja na vse drugo...«
Brzotek ga potuhnjeno pogleda.
Iz doktorjeve razdraženosti je bilo vidno, da ni pozabil, niti ni mogel tako lahko pozabiti. Udarec, prizadet njegovemu srcu, ali njegovi sebičnosti, je bil zelo močen in krut. Mrzlično zanimanje za priprave vstaje je otepa-valo za trenutek vsekane rane. ki se še niso zacelile. To pogoltujoče delo je zavzelo vse njegovo bitstvo in ga omam ljalo. V tej vrsti opojnosti je nahajal sredstvo, da je postal ne-občutljiv za nravstveno trpljenje, kakor ga pijanec najde v vinu. Toda ko so napočili trenutki. doba premišljevanja, tu so se navzlic strupeni kači sprebujale v njegovi duši bolestne misli in ga zbadale brez usmiljenja.
Dohod Kandova na dvorišče je napravil konec temu mučnemu razgovoru in obrnil njegovo pozornost drugam.
»Kdo je ta?« vpraša Brzotek.
»Kandov — ruski dijak.
»Vem. toda kakšen človek je?«
»Filozof, diplomat, socialist, nihilist in sam zlod ve, kaj še vse... Z eno besedo, tu-le je bolan. In Sokolov si položi pri tem prst na čelo.
»Nu, ali se ne bi hotel udeležiti narodnega posla?«
»Ne. čemu bi mu to bilo? Zdi se mu, da pojde na Rusko po diplomo«, reče doktor srdito.
»Oh. te učene glave! Ne morem jih trpeti!« zakliče Brzotek. — »Ako vidiš nekoga izmed njih z diplomo pod pazduho, zamoreš ga smelo izbrisati imed človeštva... Čemu jim je narod, svoboda? Za nje obtsoji le ugo-
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
tr.	DredniStvo	in upravništvo:	:k
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma | se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:s pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
n:	Teleljn	številka 118.	:::
grško. Vsi bani od Pejačeviča dalje, Rakodczai Rauch. Tomašič pa do sedanjega kraljevskega komisarja Čuvaja so videli edini svoj politiški cilj v politiškem in osebnem preganjanju hrvaško srbske koalicije in njenih voditeljev. Vsled dogodkov pri izvolitvi zadnje delegacije v Tomašičevem saboru pa koalicija sploh ni več poslala svojih delegatov, ki so odklonili izvolitev, v Budimpešto, tako, da so Hrvaško zastopali v skupnem državnem zboru le Toma-šičevi munkači in osješki klub, ki se je pa po smrti njega voditelja od Neumanna razbil in rešil le en mandat. Znano je, da je Čuvaj, ko je razpustil sabor, opravičeval to nezakonitost napram zgoraj s predpostavo, da je nevarnost, da bi novi sabor zavzel Ogrski sovražno stališče. Dogodki zadnjih dni pa. ko se gode taka nasilja, pa podajajo ti Čuvajevi misli vse večjo verjetnost. Vse javno mnenje cele Hrvaške je danes skupno proti Ogrski, zato tudi koalicija ne bo mogla več dobesedno zastopati svojega stališča, ki ga je zavzela v reški resoluciji. Po zakonu mandati hrvaških delegatov v skupnem državnem zboru ne .ugasnejo vsled razpusta sabora, temveč ostanejo v moči do naslednje izvolitve, tako da ima sedaj hrvaški sabor še vedno svojo zakonito pravico do vstopa v skupni parlament. Te zakonite pravice pa se bodo sedaj poslužili vsi izvoljeni delegati, tudi oni iz koalcije, ter se udeleže prve seje ogrsko-hrvaškega državnega zbora. Starostni predsednik hrvaškega sabora Erazmo Barčic je naznanil predsedstvu, da se udeleže dne 12. t. m. Hrvati seje skupnega parlamenta. Na ti seji bodo Hrvati prebrali le svojo protestno izjavo, ki konča z besedami: Proč od Ogrske«. S temi klici bodo tudi hrvaški delegati zapustili državni zbor in odšli. Ta klic naznanja torej novo dobo v hrvaški politiki, v skupnem boju vseh strank proti Ogrski. Ta izjava hrvaških delegatov bo le bojni klic, boj pa se začne šele potem, ko zadobi hrvaška zopet svojo ustavo, ko bo v svojem saboru začela obračunavati z eksponenti in komisarji ogrske vlade. Ta boj pa zna dovesti do popolnega preloma z Ogrsko, ker tudi ta je v sedanji politiški situaciji popolnoma oslabljena! — Ravno v teh dogodkih na Hrvaškem in Ogrskem se vidi, kako nezmožna je politika avstro-ogrske monarhije, ko ni človeka, ki bi znal rešiti pravično in zakonito vedno bolj pereča vprašanja, ki se razvijajo počasi v krize, a kaj prinese bodočnost. tega ne ve nikdo!
Mogoče pa preneha ta kratkovidnost, mogoče se odpravi ta nezmožnost, še kedaj, a kaj ko bi bilo takrat že prepozno! Dogodki na Ogrskem in Hrvaškem kličejo na krov ljudi. a kaj ko jih ni!!	—c.
DNEVNI PREGLED.
Seja ljubljanskega občinskega sveta. Danes ob 6. uri zvečer se nadaljuje seja občinskega sveta ljubljanskega, ki je bila dne 2. aprila prekinjena.
Županska volitev v celjski okoliški občini.
Avgust Sušnik, ki je bil pri zadnji županski vo-litvi v celjski okoliški občini izvoljen županom, je sedaj na pritisk svojega brata, kanonika Sušnika v Ljubljani, odložil župansko mesto. Vršila se bo torej nova županska volitev.
Ljubljana in Trst. Nedeljska »Edinost« poroča. da je tržaško gledališče pridobilo in angažiralo za prihodnjo sezono na tržaški slovenski oder bivšega operetnega tenorja ljubljanskega gledališča g. Iličiča in njegovo so-
dnost. ženska, lastna hiša in razumnost! Ali so mar toliko let trgali hlače po šolskih klopeh. da bi prišli na Bolgarsko in šli Diarbekru ali vislicam naproti? ...«
»Brzotek, ti jim delaš krivico, saj tudi ti sam imaš diplomo?«
»Jaz? Bog me varuj!«
»Resnica tudi Bojčo ni imel ničesa temu podobnega...« reče doktor,
»Ko bi imel diplomo, bil bi tudi jaz uprav takšen osel... Tudi ti, na primer, ko bi bil dobil svoje zdravniško spričevalo od nekakšne zdravniške fakultete, a ne na albanskih gorah, bil bi si prizadeval nakopičiti dovolj denarja, a ne delati vstaje....«
V	tem hipu vnide dijak na hodnik.
Brzotek si urno obesi obvezo na vrat ter položi vanjo roko. zakaj dijakovi koraki so so že čuli pred durmi.
»Ha. skoro bi bil pozabil4 daj mi »sulfat« za Kableškova.«
Komaj mu doktor poda prašek, se je Čulo trkanje na duri.
»Prosto!« zakliče doktor. Kandov vnide. Jaroslav Brzotek se mu spoštljivo prikloni in odide. Kandov ga niti ni zapazil, tako je bil zamišljen in resen.
Kandov je imel na sebi dobro zapet temno-zelenkast jopič, že nekoliko oguljen in hlače podobne barve, zelo ozke, tesno se prilegajoče nogam. Visok rdeč fes se ni posebno prilegal njegovemu začrnelo bledemu licu, na katerem se je zrkalila nekaka tesnoba in resnost. neka zamišljenost, ki se je izražala tudi
v	njegovem zamišljenem pogledu. Bilo je moči spoznati, da ta mladenič skriva v svoji duši neko misel in muho. katero ni mogel nadvladati. niti razodeti drugemu. Nekaj časa sem jel se je celo ogibati ljudi.
vzajemnosti«, se bo protestiralo le proti oni brezpravnosti, ki so je deležni Slovani v Av-stro-ogrski in y Turčiji vkljub obstoječim zakonom. ki jim zagotavljajo enakopravnost. Tako postopanje avstrijske vlade napram Slovanom v monarhiji je mogoče le zato, ker njih klici in protesti niso našli nikakega odmeva med slovanskimi narodi onkraj meja monarhije. Ta protestni shod pa ima namen vzbuditi splošne simpatije ruskega naroda za slovanske brate, in opomniti rusko diplomacijo na njene slovanske naloge!« - Značilno je pač, da se vrši ta shod v znamenju protesta proti Avstriji in pa — Turčiji.
Francosko - slovanska himna. Francoski skladatelj Eugene Cabanne je komponiral na tekst Pierre Vincenta francosko slovansko himno Hymne frano-slave.
»Dren«. V našem poročilu včeraj smo pomotoma izpustili med člani turistovskega kluba »Dren« ime g. učitelja Ivana Kovača. On je bil tudi eden prvih, ki je šel na pomoč ponesrečenim dijakom. Toliko popravka k poročilu o nesreči na Stolu. G. Kovač je bil tudi toliko prijazen, da je dal našemu poročevalcu skico o kraju nesreče na Stolu, ki smo jo prinesli včeraj.
Zdravstveno stanje učitelja Kunauerja.
Zdravstveno stanje vrlega rešitelja 7 dijakov na Stolu, g. Kunauerja ni tako trdno — kakor se domneva. Poleg splošne oslabelosti, ki je pri g. Kunauerja opaziti že na zunaj, je tudi živčevje v precej opasnem stanju. To slabost je g. Kunauer pričel opažati šele sedaj. Vsled prevelikega napora so živci do skrajnosti izmučeni in oslabeli. Saj pa ni čuda, ker le jeklenosti svojih živcev se ima zahvaliti, da mu živci niso omagali že med rešilno akcijo. Mi mu želimo. da postane njega telesno stanje čimprej popolnoma normalno.
Prvi hrošči. Letos so se pričeli že precej zgodaj prikazovati majnikovi hrošči. Imeli bomo namreč hroščevo leto in bode ta golazen napravila zopet mnogo škode.
Državni poslanec ponesrečil. Gornjeav-strijski državnozborski poslanec Ivan Kreil-meyer je v soboto v Kirchbergu tako nesrečno padel, da se je na obeh nogah težko poškodoval. Zdravniki so izjavili, da so poškodbe zelo nevarne in da bo treba več mesecev, predno bo bolnik zopet okreval.
Vlom v Krakovu. Neznani razbojniki so vlomili v blagajno podružnice dunajske spedi-cijske tvrdke Leinkauf v Krakovu in ukradli iz blagajne 3000 K denarja.
Dvoboj. V soboto se je vršil v Budimpešti med generalnim ravnateljem ogrske hipotečne banke, državnozborskim poslancem baronom Madarasijein in veleposestnikom pl. Ioszegyjem dvoboj s sabljami, pri katerem je bil Madarasy na desni rami nevarno ranjen. Vzrok dvoboja je bil prepir med obema. Nasprotnika sta se po dvoboju zopet sprijaznila.
Vila sezidana v 6 dneh. Te dni so dogradili v Londonu točno v 6 dneh krasno vilo z 11 stanovanji. Stavbeni rnaterijal je znašal 250 ton.
V	Donavo je skočil. V nedeljo je skočil v Donavo 24 letni jurist Viljem Walter z Dunaja, a je bil pravočasno rešen. Walter se krčevito brani povedati, kaj ga je privedlo do njegovega obupnega koraka.
Tifus na parniku. Kakor se poroča iz Reke, sta na danskem parniku »Minister Del-beck«. ki je dospel te dni v Reko, dva mornarja obolela za tifusom. Odpeljali so ju takoj v bolnišnico.
Poštni voz oropan. Poštni voz, ki vozi iz Plzna proti Blisovi so neznani razbojniki v pondeljek popolnoma oropali. Voznik in pismonoša sta izjavila, da vsled velikega viharja nista mogla zapaziti napad na voz.
Železniška nesreča. V soboto popoldne se je zgodila v Galiciji, velika železniška nesreča. Mešani vlak. ki odhaja ob pol štirih popoldne iz Tarnopola proti Zbarazu, je nedaleč od Tar-nopola obtičal v snegu. Raditega je vlakovo" dja odšel v Tarnopol iskat pomožno lokomotivo. Vsled strašnega snežnega zameta vlakovodja ni zapazil na progi stoječega vlaka, nakar je pomožno lokomotivo z vso' silo trčil v stoječi vlak. Kolikor je dosedaj znano, je bilo pri nesreči 6 oseb nevarno, 16 pa lahko ranjenih.
Vihar je vrgel v vodo. V Bogadnovki, predmestju Lvova, je divjal te dni strašen snežni
vihar, ki je vrgel rdva 'delavca v vodo. Delavca stav reki utonila. Njiju trupla so potegnili šele včeraj iz vode.
Gozd v ognju. Iz Reichenaua se poroča:
V	soboto okolo šeste ure zvečer se je na Har-bergu. kjer leži vila barona Somaruga, nenadoma vnel gozd. Promenadna pot, je bila v trenutku vsa v ognju. Ker je istočasno razsajal še hud vihar, je bila vsa okolica v velikanski nevarnosti. Prebivalci sosednjih vasi so trumoma bežali na prosto. Ogenj so ognjegasna društva po velikanskih trudih in naporih pogasili šele v pondeljek.
Gostilničarka oropana. Iz Prage poročajo: Ko je hotela gostilničarka Šlehta oditi v svoje stanovanje v drugem nadstropju, sta jo na sto-pnjicah nenadoma napadla dva mladeniča, jo vrgl na tla in ji ukradla ves denar. Policiji se je posrečilo oba lopova aretirati še isto noč.
Iz ceste. Na veliko soboto je neki voz električne cestne železnice povozil nekega psa, ki je obležal na mestu mrtev. — Zvečer je policija aretirala v Milšerjevi ulici več delavcev, ki so ragrajali in stražnika, ki jih je opominjal, niso hoteli ubogati. — Na Dunajski cesti je več fantov napadlo brez vsakega povoda nekega hlapca. Hlapec je bil ranjen nad levim očesom. — Ponoči je bil na Bregu aretiran neki pijan vojak, ki je ozmerjal tam stoječega stražnika. Iz osrednje stražnice ga je nato odvedla v vojašnico vojaška patrulja.
Nevaren soprog. Pred štirimi leti je neki mladi delavec poročil neko tovarniško delavko. s katero je imel tri zakonske otroke. Kmalu potem se je mož, ki je bil v državni službi, udal pijači. Ker ni imel dovolj denarja, ga je u-kradel ženi in zastavil tudi njeno obleko. Ko je izstopil iz državne službe, je odšel v Italijo, odkoder se je vrnil lansko leto. Zena. ki je mislila. da se je med tem poboljšal, ga je sprejela z odprtimi rokami. V kratkem je zopet zapustil domačo hišo. Ko se je vrnil, je bil še vedno isti pijanec. Ker se je. ženi njegovo vedno pijančevanje vendar že zdelo preveč, ga je na velikonočno soboto pošteno okregala. To je moža tako vjezilo, da je zgrabil za kuhinjski nož, in ji ga nastavil na vrat. Le z največjim naporom se je ženi posrečilo pobegniti iz hiše. Na lice mesta došli stražnik je nato nasilnega moža aretiral, nakar ga je policija izročila deželnemu sodišču.
Sleparski dekli. 21 letna dekla Marija Bogataj je služila pri neki uradniški soprogi, ki se sedaj nahaja v Opatiji. Ker je bila sama doma je vzela k sebi 201etno rojakinjo Frančiško Hafner iz Škofjeloke. Obe sta živeli zelo sijajno in veselo. Mleko, kruh, in potice jima je poskrbel sosednji pek, za špecerijsko blago sta si izbrali neko trgovino v Gradišču, obleko pa sta dobili od nekega trgovca na Starem trgu. Seveda sta vse to blago jemali na račun gospodinje. ki je bila v Opatiji. Konečno je prišla vsa stvar na dan, nakar sta bili obe dekli aretirani. Pri hišni preiskavi je našla policija pri dekli Hafner več perila, katerega je ista u-kradla svoji prejšnji gospodinji. Obe tatici ima sedaj_ v rokah okrajno sodišče.
Žejna sta bila. Policija je aretirala te dni dva znana pijanca, ki sta osumljena, da sta v Dolenčevi žgaiijarni v Wolfovi ulici ukradla steklenico brinovca in dve steklenici konjaka, kar pa seveda pijančka odločno tajita.
Društvo inženirjev v Ljubljani. V sredo dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer predava v muzejski predavalnici (vhod iz Bleiweisove ceste) g. ing. Josip Pavlin o panamskem prekopu. Gostje dobro došli.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Pisarna odvetnika g. dr. Trillerja iz kazenske zadeve Č. proti K. 5 K; g. Oton Ploj, notar v Črnomlju. K 20 iz kazenske poravnave Čemašca Čadonič iz Zilj. Gospa Vida Picekova, blagajničarka C. M. ženske podružnice v Ribnici, je poslala 14 K za velikonočne piruhe, nabrane pri odhodnici občespoštovanega g. A. Špende-ta. Gdč. Tončka Zelen je nabrala v Senožečah 5 K 26 v pri pridnem lasanju dveh Mayerje. G. Fran Zacherl, učitelj v Ljutomeru je poslal Družbi 25 K, katere je nabrala na gostiji g. Janka Dijaka z gdč. Tliliko Rajhovo na Moti nevestina sestra gdč. Ivanka na predlog g. Joška Rajha. Iskrena hvala!
Prostovoljno gasilno društvo v Ratečah na Gorenjskem priredi v nedeljo 14. aprila 1912 veselico v domu gasilcev. Med drugim se uprizori tudi: Ne kliči vraga! Burko s petjem.
progo! — V Ljubljani torej stojimo pred 'dejstvom. da se v prihodnji sezoni sploh ne bo več slovensko igralo, mlado tržaško gledališče pa. ki se razvija šele iz diletantizma nam pa jemlje iz Ljubljane prve moči. Ne zavidamo tržaškemu gledališču te pridobitve, ker mu želimo napredka in izpopolnitve, konstatirati smo pa to morali, da povdarimo svojo sramoto in malomarnost! Kriza, ki so jo izzvali kler. ,v slovenskem gledališkem vprašanju, nas kulturno ponižuje, ko nam stavlja v nevarnost obstoj kulturnega zavoda, podi iz Ljubljane toliko ljudi, da si iščejo kruha drugod, a se ne vrnejo nikdar več, kakor se jih ni vrnilo že toliko! Večina boljših moči je dobila svoje angažiranje že drugod, angažiran je že najboljši ma-terijal opernega zbora za Zagreb; mi se pa pehamo še vedno brez vsakega pozitivnega cilja naokoli, ker je posameznikom več politika in oseba, nego pa kulturni pomen gledališča!
Kako skrbi kranjski deželni odbor za kmeta.
V	zadnjem zasedanju deželnega zbora so poslanci povdarjali kako veliko je v naši deželi pomankanje živinozdravnikov. To so navajali kot glaven vzrok za predlog, da se uvede na Vrhniki znani ponesrečeni tečaj za živinozdrav-nike mazače. Potreba po živinozdravnikih in pomanjkanje teh strokovnjakov se je tudi od nasprotnikov mazaške šole na Vrhniki priznavalo; vsaj je znano dejstvo, da kmetje po raznih občinah, že leta in leta zahtevajo od dežele deželnih živinozdravnikov, ki bi v posameznih sodnih okrožjih začel s izvajanjem živinozdrav-niške prakse. Zlasti se potegujejo za deželn. Živinozdravnika občine v ribniški dolini, kjer hočejo žvinozdravnika s sedežem v Ribnici, in občine v brdskem okraju, kjer zahtevajo živinozdravnika s sedežem na Brdu. Pred tremi tedni pa sta na Dunaju absolvirala živinozdrav-niško študijo dva domačina ter takoj vložila prošnje na deželni odbor. Eden je prosil za mesto deželnega živinozdravnika v Ribnici, drugi pa za mesto na Brdu. Dosedaj je bila pri deželnem odboru praksa, da je vsak prošnjik takoj lahko nastopil službo, čim je vložil prošnjo. Danes pa so že skoraj potekli trije tedni, a deželni odbor še dosedaj ni imenoval nobenega omenjenih živinozdravnikov, dasi ni za imenovanje nobenih pametnih zadržkov in dasi je potreba po živinozdravnikih tako nujna. Za poslovanje kranjskega deželnega odbora je zavlačevanje imenovanj tembolj značilno ker so kolegi omenjenih živinozdravnikov, ki so istočasno prosili za deželne službe na Koroškem in Štajerskem, že zdavnaj v službah. Druzega odgovora na tako postopanje deželnega odbora omenjena živinozdravnika dati ne moreta kot da gresta iz dežele. S časom se bodo že tudi kmetom, ki prisegajo še na S. L. S. odprle oči in spoznali bodo kaki prijatelji so ljudje, ki imajo danes v deželni hiši odločilno besedo. Poslanec Krek in Jaklič se bosta pri volitvah kazala kako vneta sta za kmetski blagor, sedaj pa ne storita ničesar, da bi se v njihovih okrajih odpomoglo pomanjkanju žvinozdravnikov in mirno trpita, da nemški grof Barbo v deželnem odboru na impertinenten način zavlačuje imenovanje živinozdravnikov. Zopet nov dokaz kako skrbi kranjski deželni odbor za kmeta!
t Vida Kočevar Pl. Zachova. Iz Osjeka smo dobili poročilo, da je tam danes umrla članica ondotnega gledališča gospa Vida Kočevar pl. Zachova, rodom Ljubljančanka. — Tako moramo zopet pisati nekrolog slovenski igralki, ki je živela in umrla v tujini. — Umrla je začela v zboru slovenske opere svojo gledališko karijero. kjer se je radi svojih igralskih in glasovnih zmožnostih kmalu povspela do manjših vlog v drami in operi. Bila je med občinstvom splošno priljubljena, kar spričuje sledeči dogodek iz časa njenega delovanja na ljubljanskem odru. V Gaunodovi operi »Faust« ji je bila izročena uloga Siebela, a popoldne pred predstavo ji je bila vloga vzeta in izročena drugi pevki. Ko je ta nova pevka, zvečer nastopila na odru, je občinstvo priredilo živahno manifestacijo v prilog gdč. Kočevarjevi. Zadnja njena uloga. ki je nastopila v nji v Ljub-• Ijani je bila Germaine v operi Korneviljski zvonovi.« Iz Ljubljane je odšla v Osjek, kjer je bila angažirana kot subretna pevka. Tam se je poročila s tenoristom Janom pl. Zachom. Iz Osjeka je bila na to angažirana kot subreta na Savičevo opero v Belgradu, kjer je delovala v prvih operetnih ulogah dve leti, dokler se ni opustila opera. A dobila je takoj svoj
Spodboden od doktorja, se je vsedel na stol. Sokolov pa se je vsedel na posteljo, nenavadno začuden s tem nepričakovanim obiskom.	.	,
»Kako se imate, ali ste zdravi, gospod Kandov?« ga izprašuje Sokolov, misleč si. da dijaku nečesa manjka. In pri tem pozorno o-gleduje njegovo medlo, s prvim mahom obra-ščeno bce.
»Hvala Bogu. ne majka mi ničesar«, odvrne Kendov kratko, malone mehanično. Pri tem pa mu zažari pogled in žile na čelu mu zaigrajo, v dokaz, da ga je nek drugi vzrok — a to zelo važen — pripeljal semkaj.
»Veseli me videti, da ste popolnoma ozdraveli.«	.	.	, ,
»Da, ozdravil sem in počutim se dobro.«
»Torej se vrnete zopet v Rusijo?«
»Ne. odrekel sem se.«
i »Popolnoma?«
»Enkrat za zmerom, ostanem tukaj«, spregovori Kandov z zamolklim glasom.
Doktor ga začudeno pogleda ter se nasmeji. Kakor bi bil hotel reči: »A čemu, brate, ne bi šel? v šolo in k filozofom?/lu vse vre; nimaš kaj početi!«
Nastalo je kratko molčanje.
»Nemara želiš postati učitelj?« ga vpraša doktor s prezirljivim pomilovanjem.
Kandov nekoliko zarudi; namesto odgovora pa vpraša rezko:
»Gospod Sokolov, kedaj bo imel komitet sejo?«
To 'drzno vprašanje osupne zdravnika.
»Kakšen komitet?« vpraša, izgledajoč pri tem kakor človek, ki ničesar ne razumi.
Kandov še huje zarudi in reče s povdar-kom:
angažma zopet v Osjeku, kjer je sedaj končala svoje mlado življenje. Obolela je že v Belgradu, kjer je dobila večmesečen dopust, zdravila se je v Opatiji, ko je malo okrevala, se je takoj podala zopet v gledališče. A slabela je vedno bolj in bolj. dokler je sušica ni položila na mrtvaški oder. Zapušča dete v starosti 3 let in soproga. Naj bo Slovenki zemlja v Slavoniji lahka!
Častne diplome. Iz krogov slovenskih u-metnikov se nam poroča: V Ljubljani živi stalno veliko slovenskih umetnikov, ki so dokazali na raznih razstavah doma in v tujini svojo umetniško potenco. Dan na dan pa se čujejo pritožbe, da slovenski umetniki nimajo dela. da jih slovensko občinstvo v njih stremljenjih vse premalo podpira. Vzemimo le en slučaj: To ali ono društvo izvoli tega ali onega člana ali zaslužnega moža častnim članom. In kak spomin naj izroči društvo svojemu članu, ako ne umetniško izdelano diplomo? Slovenci imamo u-metnikov, ki so izdelali že nebroj dovršenih diplom umetniške vrednosti, originalnega za-snutja, dela ki imajo trajen pomen! — A še vedno se najdejo društva in korporacije, ki izročajo diplome v delo rokam, ki dokažejo s prvo črto svojo nesposobnost! Le nezanimanje in omalovaževanje slovenske umetnosti pripomore. da se zgode slučaji, ko se pokloni izvoljenemu častnemu članu tak nestvor, kakor je te dni razstavljen v neki javni izložbi. Kak u-žitek bo imel slavljenec, ko bo gledal to svojo »diplomo« in predstavlja lahko vsak sam, ki pogleda to delo! Gospoda, ali ni to naša velika sramota in samoobtožba?!
Hrvaški železničarji premeščeni iz Reke. Ravnatelj reškega kolodvora je poklical te dni k sebi vse železniške uslužbence hrvaške narodnosti in jim je izjavil, da so vsi premeščeni.
V	roku treh mesecev bodo morali zapustiti svoja mesta na Reki, v Delti in v Brajdiči in oditi na Ogrsko na mesta onih madžarskih železničarjev, ki so poklicani na Reki. To najnovejše nečuveno nasilstvo je vzbudilo med reškimi Hrvati velikansko ogorčenje. Nihče ne more najti vzroka, zakai to tako nenadno in nepričakovano preganjanje hrvaških železničarjev. ki niso ničesar drugega zakrivili, kakor to, da so rojeni Hrvati. Madžari so pač mojstri v zatiranju manjših narodnosti.
Kongres bivših hrvaških saborskih poslancev v Ljubljani. Kakor poroča »Riečki no-
vi	list«, nameravajo bivši hrvaški saborski poslanci podvzeti energično akcijo, da ukrenejo nekaj proti sedanjemu madžarskemu režimu na Hrvaškem. V to svrho hočejo sklicati sestanek vseli hrvaških, dalmatinskih, bosenskih in slovenskih poslancev v Ljubljani ali v Splitu. Na. tem kongresu bi poslanci sestavili poseben manifest na hrvaški narod, posebno spomenico na cesarja in manifest na vso Evropo. Predpriprave za to akcijo se prično že tekoči teden.
Grof Khuen kraljevski komisar na O-grskem. V ogrskih opozicionalnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da je grof Khuen-He-dervarv predlagal cesarju, naj začasno suspendira ustavo na Ogrskem. Khuen mu je pri tej priliki baje izjavil, da se bo to izvršilo brez vsakega resnega odpora. Eden izmed voditeljev Justhove stranke se je o predstoječem vladnem komisarijatu na Ogrskem izrazil sledeče: »Zadnji dogodki na Hrvaškem so samo nekak resen opomin in migljaj Ogrom. Gotovo je. da tudi nam grozi kraljevski komisarijat. Od leta 1883. se ta odredba, na Hrvaškem kljub vsem zmešnjavam ni uporabila. Hrvaški komisarijat je samo navaden poskus, v resnici pa hoče Khuen nastaviti nož na vrat pravzaprav nam.
Rusi in slovanska vzajemnost. Iz Peterburga se poroča, da priredi tamošnje »Društvo slovanske vzajemnosti« velik protestni shod proti zatiranju Slovanov v avstro-ogrski monarhiji in — na Turškem! O tem shodu piše peterburški dnevnik »Svet«:	Ta	protestni
shod se ne sme razlagati na ta način, kakor da se hoče ruski narod umešavati v notranje zadeve tujih držav! Nikomur v Rusiji bi ne prišlo na misel sklicati shoda, na katerem bi se protestiralo protL ti ali oni državni ustanovi, proti dualizmu, trializmu, proti aneksiji Bosne in Hercegovine. To so notranje zadeve posameznih držav, kakor so naše notranje razmere holmsko in finsko vprašanje. Na protestnem shodu pa. ki ga sklicuje »društvo slovanske
„VEDA”.
dvomesečnik za znanost in kulturo, 1. II- št. 2.
Vsebina te številke je zelo raznovrstna in zanimiva. Vladimir Knaflič je napisal študijo k našemu narodnemu programu, v kateri razglablja gospodarsko in politično stran tega baš sedaj aktualnega problema v zanimivi luči. Dr. Ferdo pl. Šišič, zagrebški vseučiliški profesor in državni poslanec ogrsko-hrvaškega zbora, priobčuje v lepi hrvaščini jako zanimivo zgodovinsko in državnopravno monografijo »Rijeka i riječko pitanje«, v kateri raziskuje, je li Reka ogrska ali hrvaška last. Reka je poleg 1 rsta važen mejnik Jugoslovanstva ter se nam bo z novo belokranjsko železnico znatno približala. Zato še zlasti opozarjamo na to monografijo, ki podaje »ne samo potpunu sliku istoga pitanja, čega ne uradiše ni Rački ni Horvat, vef djelomi-ce i novu na osnovu još neupotrebljene gradje«. Dr. Ivan Žmavc piše »O eksaktnih podlagah svetovnega miru«. V tej razpravi opozarja pisatelj na nedostatke družbo vladajočega »prava sile«, na nesrečni vpliv papirnega in kreditnega sistema ter obrestovanja (problem, ki se vedno ponavlja od Tomaža Akvinca sem) ter podaja nekatere izsledke socialne energetike, ki kažejo jasno, kako deluje znanost za boljšo ureditev človeške družbe in kako je vsaka socialna reforma navezana na znanstveno delo. Ferdinand Seidl nadaljuje svojo poljudno-znanstveno študijo »O mehaniki duševnega delovanja«, ki je na Goriškem vkljub svoji stvarnosti (ali morda ravno zaradi nje) dala povod besnemu, pa brezuspešnemu kulturnobojnemu nastopu klerikalne žurnalistike. Ta prirodoslovna razprava odpira laikom nove razglede v zvezo med našim živčevjem in sploh telesnim ustrojem, pa
mišljenjem, osebnimi, narodnostnimi,, kulturnimi zmožnostmi. Natančnejše bomo referirali o njej, ko izide konec (v 3. štev.). Dr. Karl Ozvald piše o namenu, organizaciji in obravnavah prvega vseslovanskega kongresa za ozdravljenje družbe, ki se je imel vršiti letos v Peterburgu (pa je sedaj preložen na prih. leto). Razpravni del konča z zanimivo in poučno debato o našem narodnem preporodu na kulturnem polju. Dr. Fran Kidrič in dr. Fran Ilešič zbirata tu gradivo k stavbi naše kulturne bodočnosti ter ga kritično čistita drug drugemu. Debata se tiče tudi Matičnih publikacij in vsega pokreta za hrvaško-slovensko zajednico ter je zato kakor tudi zaradi prizadetih oseb vsega uvaževanja vredna.
Razpravnemu delu sledi bogata nit referatov v Pregledu. Za pravnike je aktualen dr. B. Vošnjaka referat o Kelsenovih »Hauptproble-me der Staatsrechtslehre«, rubrika »Narodno-gospodarstvo« prinaša referate Vladimirja Kna-fliča o naši trgovski bilanci, zaščitni carini in slovenskem gospodarskem programu, ter notici o bolgarskem in italijanskem državnem bud-getu, pa dr. Milka Brezigarja informativno študijo o diskontu. V rubriki »Socialna politika« re-ferira Vladimir Knaflič o otroškem delu v Avstriji zlasti pri Slovencih, ter o relacijah otroškega dela, našega gospodarstva, kulture in rase. Rubrika prinaša tudi notice o socialnem zavarovanju v Avstriji, Franciji, Angliji in Švici. V rubriki »Zgodovina« referira ugledni zgodovinski znanstvenik in pisatelj dr. Fr. Kos o dr. I. Strahola knjigi »Statuti primorskih gradova i opčina«, ki je važna za zgodovino našin in italijanskih mest na Jugu, Knaflič pa referira o Ante Begovi knjižici »Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju«. V prirodoslovni rubriki referira dr. K. Ozvald o eksperimen-
talni psihologiji v družbi praktičnega življenja ter referira o letošnjem kongresu za eksperimentalno psihologijo v Berlinu. Oddelek za kemijo prinaša B. Baeblerjevo strokovno oceno Vala-sove knjige o kemičnih poizkusih s priprostimi sredstvi, ter odgovor »Društva slov. profesorjev v Ljubljani« na dr. K. Hinterlechnerjevo kritiko dr. Herletove »Kemije« (glej »Veda«, II., št. 1.) Odgovor pobija kritikova izvajanja ter se obrača tudi proti njegovemu preostremu tonu. Zbirko končuje lep referat dr. J. Glonarja o slovenskem slovstvu. Referat prav ugodno ocenjuje Cankarjevih »Troje povesti« se pa hladno izreka o Pugljevih »Malih ljudeh«. Zlasti zanimiv je pa za vsakogar, kdor se zanima za lepoto slovenščine, oni del, ko razpravlja referent o slovenskem pravopisu, o zadevnih novih publikacijah Štreklja in Tominška, ter o slovenskem slogu in jeziku, kjer polemizira s 1 rijate-Ijem, Ilešičem in Bezjakom.
»Veda« e s to številko znova pokazala, da je mogoča pri nas znanstvena m kulturna revija, ki je — četudi izhaja le dvomesečno — vseskozi aktualna, zanimiva in upoštevanja vredna. Ne le, da jo priporočamo, želimo si tudi, da se ta revija v interesu poglobljenja slovenske kulture razširi med našim razumništvom, ki takega dela potrebuje. Narod, ki si hoče osvojiti bodočnost, mora dati svoji deci šolo, razumništvu pa ohraniti njegovo duševno kontinuiteto z velikim svetom, — to nalogo izvršuje »Veda«. Zato je postala in bo ostala kulturen in napreden činitelj prve vrste. (Cena »Vedi« celoletno 8 K, dijakom (brez obrokov) 5 K, posamezne štev. 1 K 70 h. Dopisi uredniške vsebine, publikacije v zameno ali oceno: Uredništvo »Vede« Gorica, Gosposka ulica 7. Naročnina reklamacije: Uprav-ništvo »Vede« istotam).
Kinematograf »Ideal«. Sedanji vspored prekaša vse dosedanje. Omeniti je dva krasna naravna posnetka v barvah, varijetetno sliko dve velekomični sliki »Moric in Fric« in posebno popoldansko dramo »V globočini propada«. Tu se posebno vidi kake vratolomne stvari se zahteva od igralcev za kinematograf Pri večernih predstavah je še omeniti umetniško dramo »Klic po življenski sreči« 1100 m dolg Nordiskfilm. — V petek spezialni večer »Strah puščave« velikanska slika s levi. — V soboto največja senzacionalna detektivska zgodba »Zigomar II«. nadaljevanje prvega dela.
Najboljše slovensko pivo se toči v hotelu »Ilirija«.
PROSVETA.
P. Teply — kapelnik »Slovenske Filharmonije v Ljubljani. Zadnjič ste poročali da kapelnik g. Teply v pondeljek prvič nastopi v Ljubljani. Dovolite, da poročam malo zgodovine o njem tudi iz Trsta. Bil je priljubljena in popularna glasbena oseba tako med Italijani, Nemci, kakor Slovani v Trstu. Italijanski list »L’ osser-vatoreTriestino«pjše k njegovemu odhodu sledeče: »V pondeljek (v februarju) zapusti naše mesto kapelnik P. Teply, zaslužni voditelj godbe 97. inf t. reg., ki je kakor že znano, premeščen na Hrvaško. Sled, začrtana po umetniškem delovanju v desetih letih njegovega bivanja v Trstu, je v muzikaličnem svetu dežele tako globoka, da bode odhod tega zvrstnega glasbenika vzbudil gotovo obžalovanje v najširših krogih. Gosp. P. Teply je rojen v Pragi leta 1871. in je tam absolviral praški konservatorij leta 1888. zajedno z dr. Leharjem. ki je bil vojaški kapelnik v Trstu in je napravil pozneje tako čudovito karijero komponista. Teply je bil potem učitelj glasbene šole v Kromerižu, odslužil je tri vojaška leta pri godbi 93. polka v Olomucu in potem je bil prvi violinist v raznih orkestrih in sicer v Karl. varili, Wemarju na Švedskem v Rigi in naposled v Pragi na tamošnjem dež. nemškem gledališču. Tu je imel kot violinist priložnost igrati pod vodstvom slavnih kapelnikov kot so: F. Wengartner, R. Strauss, F Mottl, G. Mahler, E. Colonne. V tej dobi je o-biskoval tudi šolo prof. Sevčika v Pragi. Iz Prage je prišel leta 1899. kot kapelnik k godbi ;0. polka v Jaroslav v Galiciji. L. 1902. je bil poklican v Trst, da vodi godbo 97. polka. V tem -času je razvijal tukaj gosp. Teply intenzivno delovanje na muzikaličnem polju in je dal tudi javnim koncertom te godbe umetniški značaj. Pokazal je fin okus in plemenit kult vsake dragocene novosti, kar je prineslo pozornost in občudovanje vsega meščanstva.
Najbolj pa ostanejo v spominu njegovi simfonični koncerti, v katerih je znal ne glede na vse mogoče težave povzdigniti svoj orkester na višek izvajanja. Izvajal je: Wagnerja, Bet-hovna, Mozarta, Dvofaka, Smetana, raznih ruskih in italijanskih mojstrov.
Ne glede na kako zaposlenost, ni bilo ime-nitnejšega koncerta, pri katerem bi ne bil g. 1 eply navzoč. Sedaj zapusti vojaško godbo in prevzame mesto kapelnika Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Izvrstnemu umetniku, ki nam je preskrbel toliko ur umetniške naslade in ki žrtvuje vse glasbeni umetnosti, želimo tudi na novem po lju — najboljših uspehov.«
Tako pišejo Italijani o Teplyju.
Koncert pevske župe za Ljubliano in okolico se začne s prekrasno K. N. Webrovo (1786 do 1826) uverturo Oberon. Oberon je Webrovo največje in najlepše delo. Uverturo začne lovski rog z nežnim klicom, Oberon kliče viline služabnike, ze v naslednem taktu odgovarjajo klic .gostaci v I3, , 0Y?.^' r°8 Ponavlja klic, vijoline in logovi se združijo in izpeljejo tema do konca. Za tem sledi fanfara v rogovih in trobentah odgovarjajo vijoline z malimi figurami Vijoline preidejo polagoma v sladko melodijo, katero prevzamejo čeli in po kratkem naraščanju v celem orkestru se počasni odstavek konča v ff. V sledečem Allegro con fuoco odstavku se slika rajanje duhov. Živahne figure izpeljujejo vijoline vedno iz p v f, polagoma vstopajo drugi instrumenti. dokler ne zadoni orkester v polni
se°zonet'iaS®i*nie.Je na vrhuncu- klic Oberona hala klicu v!,!' r?Janje se Prekine, gosli in pi-
fioslačev nov7'!ri??KOM0re' Po kratkem Pohodu if> ifTtPn nncnfJil klarineti prekrasno melodijo, katera pozneje v vijoline preide in se razole-te v veselo in gibko melodiji. Ta odstavek sit ka razposajenost duhov. Polagoma preneha rajanje, zaslišijo se trdi akordi v pp Vijoline prevzamejo zopet vodilno vlogo in v živahnfh f ra-rah preidejo v ff na kar cel orkester v f vstopi Za tem sledi nov tema v f ali mahoma preide v PP in se dvakrat ponavlja. Isti tema razpredejo goslači v gibčnih figurah dokler se vsi v ff ne združijo. Po kratkem dim. zazveni preišnia melodija dvoglasno v oboah, krase jo ostali le-
fn ^nkr^itirmCnti ’ Prevzamei° 1° vijoline v ff stavek A& stopnievanJ'u sledi zopet prvi od-c?n fuoco- Zaslišijo se zopet ve-
v/anSfn Z ?lega orkestra- Goslači pre-
knfUlh cp h? viogo in P° kratkih ostrih a-kordih se uvertura v ff konča.
Panamski prekop.
President Taft je izjavil, da bo panamski Prekop odprt ze 1 julija 1915. p0 sedanjih
kanils® ? s.°?.1.tl-1dnatabVrva ladja Preplavala ze 1 julija 1913. la vest je vzbudila v
sii! Amenkl vel’ko senzacijo. Stavbena komika izdaja poseben časopis »Canal Record« prp.ater^m se Popisuje, kako delo napreduje! reKop je sedaj podoben pravemu mravljišču
dernfe"1,^."? ,is0“ Bavcev z
cin pfr,?1 tehničnimi pripravami. Od Colone
Na cel? S« -ie 81 km' To ie dolžin!l P^ooa nn ip	^edai del° v polnem teku. Zna-
ra7iiVm'h n!;w et so bajale priprave, koliko
Skf vnrSi0V !e bilo in kako težko je bilo
4 maia 1Q04 P	!ov' De,° Se je začelo
tiov Sn!w' T ^°ra 3e znašal 375 miljo-Vafe °ifr3e\ l0(?a ta sv°ta ne bo zadosto-a, cel piekop bo stal nad 2 miljardi fran-
kov. Ladja bo potrebovala skozi prekop 10 do 12 ur. V enem dnevu bo torej prišel parnik iz Atlantiškega oceana v Tiho morje. Pot okoli sveta bo skrajšana zanekaj dni. Od Hamburga skozi Magelhansovo ožino v San Frančiško je razdalje 14.075 milj, skozi panamski prekop pa bo merila le 8402 milji. Svetovna pot dobi s tem novo smer. Zapadna ameriška obal se približa Evropi. Paroplovne družbe se že pripravljajo, da okupirajo novo morsko pot Angleži. Nemci, Amerikanci bodo tekmovali da obvladajo glavne točke. Svetovna trgovska politika — pravi Albert Ballin. ravnatelj Hamburg-Amerika Linie — bo doživela s tem velike izpremembe. Medmorski promet se zviša in poceni. Dežele ob prekopu in one, ki bodo z njim v zvezi se bodo oživile. — Danes delajo na prekopu, vse rase. Evropejci, Zamorci. Kitajci. Japonci. Med njimi je tudi mala slovenska kolonja okolo 300 ljudij, k delajo pri tem svetovnem delu. Danes predava inž. Josip Pavlin o panamskem prekopu. Inž. Pavlin se je ravnokar vrnil iz Amerike, kjer je pro-učaval moderno tehniko. Ogledal je tudi delo pri panamskem prekopu. Opozarjamo na predavanje. ki bo pojasnilo tehnično stran velikega svetovnega dela.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
»DAN« NA HRVAŠKEM ZAPLJENJEN. PROTI PISAČIČU IZDAN ARETACIJSKI NALOG.
Zagreb, 9. aprila. Ponedeljkovo številko »Dneva«, ki je v nji priobčil pl. Pisačič svoje odprto pismo na kraljevskega komisarja Čuvaja. je pustila vlada zapleniti. Na zagrebški pošti je bilo zaplenjeno večje število izvodom, med njimi tudi oni. naslovljeni na kraljevskega komisarja Čuvaja in na vse hrvaške politike. Vsled vsebine odprtega pisma je kraljevski ko-misarjat izdal proti pl. Pisačiču aretacijski nalog, kakor hitro se prikaže na ozemlju troje-dine kraljevine.
Radi pretrgane telefonske zveze so izostale najnovejša poročila.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naro čnike!
Oblastveno koncesionirana
posredovalnica
za mestno zastavljalnico.
Posreduje za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle. — Pojasnila biezplačno.
FRAN BERGANT
Kolodvorska ulica štev. 6.
— ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov napre po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne »UNION “.
Pozor!
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer:
slamnike, otročje kapice, športne kape in vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po globoko znižani ceni.
Opozarjam cenj. dame, da bom moj salon znatno povečala ter se bode isti od 8. maja dalje nahajal na Starem trg-u.'
Minka Horvat.
Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgro-^-iiia cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
■Vrtnarija:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
Viktoria Stemiša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Največja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. ElegaDtna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Uajpriležnejši čevlji sedanjosti.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
precizijskih ur, zlatnine, srebrnine in briljantov.
Lastna tovarna ur v Švici.
Konkurenčne ure K 3 50, K 4-—, K 5*—.
V'
Fr. Čuden, Ljubljana
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe „Union-Herlogere“.	258
i
Priznano
najboljše
slovensko pivo
iz delniške pivovarne Laški trg
se toči v hotelu „ILIRIJA“.
Kavarna j c vsako noč do jutra odprta.
Največ ja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka.
66
iiininiinniiiiiiiiiiMMii
„IKO“ ~9ni
I Cenik zastonj in poštnine prosto.
Kel8gooovm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani."?£££
Stritarjeva, ulica, štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vlogi na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
411 01
2 o
— 280 —
Stopil je proti vratom in se globoko naklonil:
— Z bogom madame, je pozdravil na kratko; prisegam vam, da storim, kar sem rekel.
Vzravnal se je in se opotekel.
Kaj se je bilo zgodilo?
Nič. in vendar!
En gib, in storjeno je bilo!
Samo en gib: in Jz kraljice se je stvorila ženska...
En gib: Izabela je bila odpela plašč...
In Izabela ni imela drugega na sebi!
Z vročičnim glasom, izsušenih pekočih ustnic in trgajoč šop rdečih rož, katerih ostro trnje se je zadiralo v njene prste, da so se prikazovale temne kaplje krvi je zasopla:
— Vojvoda! Ne vprašate, zakaj sem izbrala ravno vas za kralja nad Francijo in nad seboj!
Vojvoda je kleknil na kolena. V glavi se mu je zavrtelo in blodeče je iztegnil roke proti kraljici:
— Nebesa, je zahropel. Ali je mogoče, da me ljubite?
Razprostrla je roke, podžgane morebiti od lastnega poželjenja, iskajoča morebiti v nasladi z njim, ki ga je pošiljala morilcu pod bodalo neznano razkošje.
Vrtinec strasti je zaplesal po vojvodovih žilah. Iztegnil je roke in prižel alabastrovo telo z vso silo k sebi_______
Opojno dehteča soba se je napolnila s kratkimi, hropečimi potrkavanji.
Minute so potekavale, ure morebiti... ure smrtnega poslavljanja.
— 277 —
V tej hiši je sprejela usodno noč tudi Ludvika Orleanskega.
Predno je vstopil, je odslovil oboroženo spremstvo, kljub siljenju Heliona, poveljnika straže, da se preveč izpostavlja smrtnim nevarnostim.
— Bah, je menil vojvoda. Odkar sva si z burgundskim hrastancem dobra se ničesar več ne bojim! Odidite domu, kajti ne vem, kdaj bom gotov...
Obdržal si je le paže in izginil skozi vrata.
Čarobna svakinja ga je bila povabila in prišel je.
Kraljica ga je pričakovala v napol razsvetljeni sobici, ogrnjena v težak kraljevski plašč iz modrega baržuna. Sedela je v širokem gotskem naslonjaču in le glava je bila videti iz bogatega plašča.
Bila je obenem tragična in veličastna. O-braz ji je bil bled. ustnice krvavo rdeča lisa, oči polne magične čarobnosti.
Ludvik Orleanski je obstal pred njo. kakor pred boginjo. Vrata za njim so se bila neslišno zaprla.
Bil je sam z njo, z idolom in popadlo ga je nepremagljivo hotenje, spustiti se pred njo na kolena in jo moliti:
Smehljala se je in mu mignila, da naj sede.
— Bratranec, je dejala, poklicala sem vas, da vam povem o svojem pogovoru s kraljem.
Vojvoda je bil neprijetno dirnjen. Pričakoval je ljubezenski pogovor in šlo je za politiko!
Hiša Saint-Pol.	70
za nakup velikega zemljišča z gostilno.
Dne 18. aprila ob 9. uri dopoldne bo na sodni dražbi prodano na Bledu (Zagorice hiš. št. 2 in 42) zemljišče vlož. št. 137 kat. obe. Želeče in sicer na licu mesta. — Zemljišče je sodnijsko cenjeno na 88 tisoč kron, vadij znaša 8000 kron. Hiša ima prostore za gostilno, več sob za tujce, 2 verandi. Nadalje je del tega zemljišča še mesnica, kegljišče in gospodarsko poslopje s stanovanjem. Posestvo ima srenjske pravice, 16 njiv, 5 travnikov, 1 pašnik in 3 gozde.
Gostilno obiskujejo kmečki, delavski in obrtniški sloji, tedaj celoletni promet.
Brez razprodaje 75% ceneje
Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvoriii separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°/° znižano ceno. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, ■
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.	JR
žfe	 ^
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 120 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.
Štupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K.
Brnnet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Mešiček: Beležke iz lizike in kemije. Cena 40 vin.
Marolt:	Zgodo-
vinske učne slike. Cena 2 K.
Vizitke
Engelbert Gangl:
Beli rojaki.
Cena vezani knjigi K 3’—, broširani K 2 60.
Kuverte s firmo
Kaj Izide zopet
9
Knjižnica Učiteljskega konvikta:	Julčka	Mišjakovega
zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.
Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Trgovske račune
Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin.
Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Razni napisi na lepenkah za šole.
Ilovo! Popravljalna znamenja na tabelah.
Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.
Vse tiskovine za knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.
Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole«
Stereotipija
Litografija
Muzikali j e
Založba knjig
V ..Učiteljski tiskarni« se tiskalo: Slovenski Branik, Ban, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik,
Aa»a Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.
— 278 —
— Kralj uvažuje v tem času je nadaljevala Izabela. 0 nasvetih, ki sem mu jih dala. Ako jih zaVrže. se ničesar ne ižpremeni na Francoskem dvoru. Ako se pa zgodi nasprotno ih uveljavi inoje nasvete, pošlje skoro po vas...
— Kam, madame? K meni na dom? je vprašal vojvoda, ki je postal nenadoma pozoren.
— Ne. Sam pošlje sela. On sicer ne ve, da ste tu. pa Redon je obveščen in to zadostuje. Ako vas bo kralj potreboval, pride Redon po vas.
— Morem li vedeli, je vprašal vojvoda, kak je bil razgovor med mojim bratom in med viami?
— Vojvoda, je odgovarjala Izabela počasi. poslala sem po vas, da vam povem: kralj je utrujen, bolan in prisiljen priznati se za nezmožnega vladati. Pa, odstopiti, za dve. tri leta morebiti, dokler popolnoma ne ozdravi. Oziroma, za vedno...
— Umakniti se? je zašepetal vojvoda; ali kam?
— Hm, kralj je človek in človeku je dobro v bližini Boga: samostan celestincev bo storil dobro svojo nalogo...
— Ali vendar je treba kralja, je nadaljevala in pozorno motrila vojvodo, ki je poslušal z.vedno večjim izrazom začudenja. Treba je. da nekdo pobere krono, ki jo je odložil Karl na tako čuden način. Vojvoda, rekla sem, da bi bili vi tisti... oh, ne razburjajte se. ne čudite se. Vem. mislili ste. da sem vaša nasprotnica. ali bili ste v zmoti. Francija more ra-
279
čunati le na vas in na vašo razumnost in kdo drugi, bi se tudi topleje zavzel za vdovo kralja, kakor njegov brat?
Ludvik je poslušal, zmešan od čudno zvenečih besed.
— In vi ste prigovarjali mojemu bratu... je zajecljal.
— Jaz, vojvoda.
— Velikodušnost! O madame! je vzkliknil vojvoda in vstal. Kraljica ste in kraljica ostanete. Prvo moje delo bo, da vas proglasim za vladarico...
Čuden šum od zunaj mu je prekinil besedo. Postal je pogledal kraljico. Videl je. da je žrla nanj z mračnim usodepolnem pogledom in grozna slutnja ga je obšla. Stisnil je zobe in poslušal...
Šum je potihnil.
Vojvoda se je ozrl okoli sebe, poln nezaupanja.
—' Madame, je govoril naglo, vsaka beseda hvaležnosti bi bila sedaj odveč... le moja dejanja vam bodo pričala o zahvali, ko pride moj čas.
— Oh, se je prestrašila Izabela togotna in obupana, uide mit
In Bois Redona ni bilo!... Zaseda še ni bila pripravljena... Človek, ki je Burgundec računal nanj, je odrekel?
Kraljica je besnela
— Dovolite madam, je rekel vojvoda, da se odstranim. Bolj prilično bo. ako me poišče vaš kapitan v moji palači. Pokoncu bom celo noč in čakal bom poziva...
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.