Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 73. Izven Ljubljane 8 vin. \ LJllDM, V lOfft I. flPiilfl 1913. Leto XLl. s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 2B-— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za oitalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*70 == Sobotni, izdaja: = za celo leto ....... 7'— za Nemčijo oeloletno. „ 9-— za ostalo Inozemstvo „ 12'— Inserati: Enostolpna petltTrsta (72 mn): za enkrat . , , , po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice III.:, enostolpna petitvrsta po 18 vin. - Poslano: >■ enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vonl red. Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Narodnostno Dihanje ie Slovenskem. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1910. se je naštelo v Avstriji 1,252,940 ljudi s slovenskim občevalnim jezikom. Procen-tualno tvorimo Slovenci samo 4 48% vsega avstrijskega prebivalstva, dočim je bilo naše razmerje iz leta 1900. še 4 65%, vendar pa je naš absolutni prirastek — 60.160 —• vsekakor razveseljivo dejstvo, ki priča, da kljub močnemu izseljevanju in morda še večji germanizaciji in italianizaciji vseeno napredujemo. Naš relativni prirastek v zadnji števni dobi je 5 04%. V tem oziru srno sicer na boljšem, kakor leta 1900, toda še vedno nas nadkriljujejo razun rusin-sjte vse avstrijske narodnosti, ki v Avstriji veliko hitrejše rastejo kot pa mi. Niso pa rezultati narodnostnega gibanja Slovencev v vseh slovenskih deželah enaki. Izid zadnjega ljudskega štetja v severnih nemško - slovenskih pokrajinah je za nas Slovence skrajno neugoden. Slika kaže, da smo na Koroškem in Štajerskem na celi črti nazadovali in to kljub ugodnemu naravnemu razvoju. Uradno štetje na Koroškem je seveda potvora resnice in golo »politično« delo, brez znanstvene vrednosti. Na drugi strani se pa ne da tajiti, da bi se proces germanizacije ne vršil s tako naglico, ko bi se ustavilo razkmelovanje slovenskih krajev, to je izseljevanje v mesta ali pa v tujino. V velikovškem, torej po veliki večini slovenskem glavarstvu, je bilanca preseljevanja za desetletje 1900 do 1910 nič manj kot —5 85%, v šmohorskem celo —610%. To velja v še večji meri za Slovenski Štajer. Izseljevanje je tu uprav grozno. Po uradnih podatkih so izgubila slovenska okrajna glavarstva vsled preseljevanja v zadnji števni dobi nič manj kot 31.378 ljudi, to je —7*4%, torej več kot Kranjska. Razmeroma največje izgube ima glavarstvo Slove nj i Gradec, namreč —11% in je vsled tega tudi absolutno nazadovalo. V glavarstvu Konjice je bilanca preseljevanja —10'4%; Ptuj —8'7%, Brežice —7'2% itd. Sledeči pregled nam kaže število Slovencev in Nemcev na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ter njihovo medsebojno razmerje po štetvi 1910. V oklepajih je odstotno razmerje iz leta 1900. LISTEK, Prihod Turkov v Carigrad. Zgodovinska črtica, priobčil dr. Igu. Žitnik. Turška povodenj je v kratki dobi preplavila vso Malo Azijo. Leta 1350. je pri Gallipoliju prvič stopilo turško kopito Evropi na tilnik. Sultan Mu-rad I. si je leta 1363. osvojil Odrin (Adrianopel), Bajezid 1. jc na Vidov dan, 15. junija 1389, potolkel Srbe na Kosovem polju, sultan Murad II. (1421 do 1452) pri Varni porazil združeno krščansko armado in si podjarmil skoraj ves Balkan gori do Save. Turški sili pa se je ustavljal Carigrad do 29. maja 1453. Stari Byzanc jc bil zidaji 658 pred Kristusom in pozneje večkrat razrušen po potresu in sovražniku. Prvi krščanski rimski cesar Konstantin Vel. je prenesel svoj prestol iz Bima v Bizanc, ki ga je iznova zgradil in zavaroval z močnim zidom. Dne 11. maja 330 po Kristusu je bilo novo mesto slovesno blagoslovljeno in dobilo po svojem novem ustanovitelju ime Konstan-tinopel, mesto Konstantinovo. Slovani imenujejo mesto Carigrad, Turki Stambul ali Istambul. Potres je 1. 412 razrušil utrdbe, katere je cesar Teodo-zij II. zopet popravil. Leta 447 jc potres zopet razrušil utrdbe okolu mosta. Pre- Štajerska: Slovencev Ncmcev 409.684 ali 29'37"» (3118); 983 252 ali 70 5% (68*7) Koroška: 82.212 ali 2124% (25 08); 304.287 ali 78'6% (74 8) Kranjska: 490.978 ali 94*36?J (94 24); 27.915 ali 5*36% (5 58) Skrčilo se je procentualno razmerje Slovencev na Štajerskem in na Koroškem; v poslednji deželi smo celo absolutno nazadovali proti letu 1900, ko je bilo Slovencev še 90.495. Štajerski Slovenci so se v desetletju 1900—1910 pomnožili za celih 152 ljudi, dočim znaša prirastek Nemcev 80.909 ljudi. Na Kranjskem je narastlo število slovenskega prebivalstva za 15,676, število Nemcev pa se je skrčilo za 262 duš. Kako ogromno število našega naroda utone v nemškem morju, oziroma ga »uradno« štetje enostavno prelevi v Nemce, naj pokaže n. pr. Štajerska. Od onih krog 31.000 ljudi, ki so jih v zadnjem dece-niju izgubila slovenska štajerska glavarstva radi preseljevanja, jih je šlo nad 22.000 na Gornje Štajersko in v ponemčena spod-nješlajerska avtonomna mesta. Ni zadosti, da je najmanj devet desetin teh naših ljudi formelno proglašenih za Nemce, tudi onih 14,974 ljudi, ki jih izkazujejo slovenska glavarstva kot svoj dejanski prirastek in so torej ostali doma, tudi te je uradna jezikovna statistika skoro popolnoma pretvorila. Človek bi mislil, da bo štajerskemu slovenstvu vsaj ta zarod kolikortoliko v korist, toda ves uradno ugotovljeni prirastek Slovencev šteje celih 152 ljudi! Tolike izgube dajo misliti. Leta 1900 se je v 7 spodnještajerskih glavarstvih (brez avtonomnih mest) naštelo 25.308 ljudi z nemškim občevalnim jezikom, leta 1910. pa že 36.875. Prodiranje nemštva je razvidno iz sledečega: Odstotki nemško govorečih Glavarstva: leta 1910 leta 1900 Lipnica 945 939 Radgona 90*9 89*8 Maribor 19*5 11*4 Slovenji Gradec 168 14'5 Ljutomer 5*7 5*0 Ptuj 40 2'8 Konjice 97 6*9 Celje 30 2'2 Najbolj sc širi ponemčevanjc v mariborski okolici. V samem sodnem okraju Maribor je narastlo nem-štvo od 162% (1900) na 27 4% (1910). V s 1 o v e n j e b i s t r i š k e m okraju je poskočilo nemštvo od 6*9% na il'6%. Čudno sliko kaže šoštanjski sodni okraj, kjer so našli leta 1910. Ncmcev 9'1%, dočim jih je bilo leta 1900 samo 2*6%. Častno izjemo dela brežiško glavarstvo, kjer nemškutarija pojema. Lela 1900 je bilo takozvanih Nemcev 2'25%, pri zadnjem štetju le 2'20%. V mestu Celju je, kakor znano, slovenstvo lepo napredovalo, v Mariboru in Ptuju pa jc razmerje padlo. Poglejmo sedaj Koroško. Leta 1910. so »našteli« na Koroškem 396.200 navzočih prebivalcev, med njimi 304.287 Nemcev, to je 7861% in »82.212« Slovencev ali 21*24% vsega prebivalstva. Od leta 1900 je prebivalstvo cele dežele narastlo za 28,876, toda število nemško govorečih se je v tem času pomnožilo za 34.327. To navidezno protislovje nam razreši pojem »germanizacija«, ki kot tretji faktor poleg naravnega gibanja in preseljevanja določa stanje prebivalstva v Avstriji, posebno pa na Koroškem. Ta tretji moment, ki ga sicer statistika prebivalstva nič ne pozna, je sila važen, ker naravnost »preobrazuje« lice krajem in deželam. Uradno štetje na Koroškem je nekaj posebnega v celi Avstriji. Niti Dunaj sc nc da ž njim primerjati. Uradno se je naštelo na Koroškem: Leta % 1880 Slovencev 103.252 ali 29*38 vsegs prebivalstva 1890 » 102.030 > 27 98 1900 » 90.495 » 25 08 » * 1910 » 82.212 » 21'24 * * Absolutna izguba v primeri z letom 1880 torej: 21.040 ljudi. Nasprotno pa je v teku teh 30 let narastlo število nemškega prebivalstva od 241.585 (1880) na 304.287 (1910), torej za 62.702 duši. Da dobimo celctno narodno izgubo v zadnjih desetih letih, je treba prišteti še naravni prirastek slovenskega prebivalstva na Koroškem, ki jc, kakor pravi uradna statistika, hasnil le Nemcem. Če pripade lc četrtina vsega naravnega prirastka Koroške v zadnjem deceniju, od 30.857 torej okoli 7700, Slovencem, šteje tedaj naša izguba nič manj kot 16.000 duš; v najboljšem slučaju 1000 manj, če računamo ta tisoč k onim 1981 ljudem, ki jih jc Koroška v tej dobi izgubila vsled preseljevanja. Poglejmo sedaj rezultate narodnostnega štetja po posameznih slovenskih sodnih okrajih in primerjajmo jih z letom 1900. Odstotki slovenskega prebivalstva Sodni okraji: leta 1900 leta 1910 V e 1 i k o v e c 67'7 62*7 Dobrla Vas 927 888 P 1 i b e r k ' 83*9 82*7 Želez. Kapla 84*2 797 Št. Pavel 9*9 14*6 Celovec 37'8 27*3 B o r o v 1 j e 74*0 56? Rožek 87*4 766 Podklošter 686 538 Beljak 19*6 119 Trbiž 29*6 20*8 Šmohor 43'8 37'2 Razen okraja Št. Pavel, kjer je slovenstvo lepo napredovalo, kažejo vsi drugi okraji nazadovanje, najbolj pa b o r o -v e 1 j s k i , ki ga utegnemo kmalu izgubiti, dasiravno je bil pred 20 leti še skoro popolnoma slovenski. Isto velja tudi za okraj Podklošter in za slovenski Rožek. Kakor nas pa uradno štetje na naši lastni zemlji neusmiljeno trebi, tako nas drugod, kjer to nemštvu ni v škodo, sem-palje priznava. V s i severni koroški, torej nemški sodni okraji izkazujejo razmer-ne prirastke Slovencev, čeprav zelo malenkostne, izvzemši okraj Svinec, kjer jc slovenstvo napredovalo za 2% in broji sedaj 2'6%. X X v Ugodnejše pa je naše narodnostno razmerje na Primorskem, odkoder izvira skoro ves napredek, ki smo ga dosegli Slovenci v zadnjem deceniju. V tej dobi sc jc število primorskih Slovencev pomnožilo za 53.636 ljudi in sc jih je leta 1910. po reviziji naštelo 266.614 ali 32*2% vsega prebivalstva (lela 1900 samo 29'9(,;); Hrvatov pa 170.773 ali 206% {1.1900 20*1%); severnih Slovanov je bilo 3385; skupaj je torej vseh primorskih Slovanov 440.772 ali 53'3%. Italijanov je na Primorskem 356.495 ali 431% (leta 1900 še 46*9%), Nemcev pa 29.077, t. j. 3 5% (1. 1900 pa 19.454 aH 2'7c/<.). Primorje je torej po večini slovansko, vendar pa so vse tri deželne uprave v italijanskih rokah. Avstrijski sistem! Po posameznih deželah sc dele narodnosti sledeče: Goriška: 260.721 prebivalcev. Slovencev: 154.564, t. j. 6185% (leta 1900; 62'37%). Italijanov: 90.119, t. j. 3606% (leta 1900: 3600%). Nemcev: 4486, t. j. 1*79 % (leta 1900: 1*55%). fekt Kyros Konstantin jc gradil večinoma nove utrdbe v dveh vrstah- V notranjem obzidju je bilo 94, v vna-njem 80 stolpov, sedem vrat za prebivalstvo, sedem za vojake. To zidanje jc večinoma ohranjeno šc sedaj. Žc cesar Konstantin je zidal cerkev na čast sv. Modrosti (Hagia Sopliia). Ta cerkev je pogorela leta 532. Cesar .Tustinijan (Pravda) je na istem mestu leta 537 dogradil novo baziliko, ki stoji šc danes kot turška mošeja. Žc leta 1396 je sultan Bajezid s svojimi divjimi četami nekaj časa, pa brez uspeha oblegal mesto. Murad II. je leta 1422 dva meseca pustošil okolico in napadel mesto, ki pa jo v skrajnem obupu 24. avgusta odbilo zadnji napad. Sultana Murada prvi svetovalec Halil paša je bil prepričan, cla bodo krščanski narodi branili Carigrad, in je prigovarjal sultanu: »Šc vedno jc čas, da osvojimo, kar nam nc odide nikdar.« Muradov sin, Mohamed II., je iskal priliko, da dobi v pest Carigrad in zasede prestol grških cesarjev. Priliko so dali Grki sami. V Carigradu jc živel ozmanski princ Urhan, nevaren tekmec Mohamedov. Za tega princa je sultan plačeval na leto 300.000 asprov Grkom, da ga stražijo. Ko pa je sultan imel opraviti z vstajo v Karamaniji, so Grki zahtevali za princa Urbana dvojno plačo. To je razkačilo Mohameda, da je začel pripravljati armado proti Carkradu. Na scverozahodci strani mesta jc uajprvo zgradil utrjen grad Rumili hisar (evropejski grad). Na nasprotni strani v Aziji je bil že sultanov prednik Bajezid postavil utrjen grad Anatol hisar. Na tem mestu je prehod iz Bospora v Črnomorje najožji. S tema trdnjavama jc hotel sultan zapreti morsko ožiro in Grkom v mestu zamašiti glavni vir dohodkov od carine. Tedanji in zadnji grški cesar Konstantin XII. je sultanu ponudil mir iu prijateljstvo. Mohamed mu je odgovoril: »Moj oče Murad II. je prisegel po bitki pri Varni, cla postavi grad na evropskih tleh; jaz torej izvršujem lo prisego njegovo. Grki nimate pravico, ne moči, cla mi lo zabranite.« Cesar Konstantin je odgovoril sultanu: »TI si močnejši, uporabi svojo moč, dokler nc razsodi med nama pravičen sodnik.« Cesar jc ukazal vsa mestna vrata zapreti, sultan pa jc napovedal vojsko in 6. aprila 1453 zbral pred Carigradom do 260.000 mož močno armado. Cesar Konstantin je imel v mestu le 4970 svojih in 2000 najetih vojakov. Prebivalstvo je. bilo že začetkom in. stoletja razdvojeno v mnogo stranke, ki so se klale med seboj in upirale svojim vladarjem. Žo papež Gregor VII. je razmišljal, kako bi ubrar.il Carigrad proti Turkom; mislil jo na Hrvate, ki naj bi zasedli carigrajsko trdnjavo. V verskem in političnem oziru je bila propadla stara grška država. Žc leta 1451 je ccsar Konstantin slutil nevar- nost. Prosil je papeža Nikolaja V. pomoči in obljubil, cla sc združi z rimsko cerkvijo. Papež jo poslal v Carigrad svojega legata Izidorja, ki je 12. decembra 1452 v cerkvi sv. Zofije opravil božjo službo v znamenje, da je zopet; ena krščanska vera. Ta dogodek pa je še bolj razburil in razdvojil carigrajsko prebivalstvo. Od zapadne Evrope cesar Konstantin ni mogel pričakovati izdatne podporo. Nemški cesar Friderik III., ki je prišel po krono v Italijo, jc mnogo govoril, da jo treba rešiti krščanstvo, kakor nam poroča Vcneas Sylvius. Edi-. na pomoč njegova pa je bilo pismo na sultana z dno 22. prosinca 1453, naj prizanese Carigradu. Za Carigrad so so resno zanimali samo papež in veliki trgovci, ki so imeli v Carigradu svoja skladišča in odjemalce. Beneška republika je zasedla Narento in so bala voj-. ske /. bosanskim kraljem. Dubrovniška republika jo bila na straži proti Benetkam, ker je hil despot Črnojevič zopet stopil v benečansko službo. Ko pa so v novembru 1452 Turki pri vhodu i/. Črnega morja v Bospor vjeli benečansko trgovsko ladjo s posadko in poveljnika obesili na kol, je republika poslala dve bojni ladji na pomoč. Cesar Konstantin je ustavil več benečan-skih ladij, ki so prišle iz Trapecunta. Toda. nekatere so pobegnile z mnogimi italijanskimi trgovci. Dne 2. aprila so z močno verigo zaprli pristanišče Zlati rog, da te ostale ladje ne ui4ejo, Številke sicer kažejo, da se je celotno razmerje Slovencev do drugih sodeželanov za pol procenta skrčilo, vendar pa gre ta izprememba na rovaš izseljevanju in pa močnejšemu priseljevanju Nemcev (28'2% prirastek!) in drugih slovanskih narodnosti. Vsa tri slovenska glavarstva: Gorica, Sežana in Tolmin so ohranila do prav malih promiiov svoj prejšnji značaj. Tako n. pr, je goriško glavarstvo do 95.6% slovensko, sežansko do 981 fr, tolminsko pa celo do 995%. Slovenstvo je napredovalo v krminskem sodnem okraju, nazadovalo pa na Gradiškem in v tržiškem okolišu, kjer šteje danes 8'3%. Napredek v Gorici sami je znan. Tod je razmerje Slovencev 3684%, Italijanov 50'5% — torej komaj nad polovico, Nemcev pa 11'05%. Celotno se je naštelo v mestu Gorici 14.812 Italijanov, 10.790 Slovencev, 3238 Nemcev in 445 drugih Slovanov. Važen je izid narodnostnega štetja v Gorici zato, ker je docela razdrl laž o italijanskem značaju Gorice. Ista usoda je doletela tudi Trst, ki ga čaka še hujše razočaranje, čim se bo moglo provesti pravično štetje na podlagi materinščine. V Trstu so našteli, leta 1910. 229.510 navzočih prebivalcev, med njimi 56.916 Slovencev, to je proti letu 1900, ko jih je bilo le 24.679 — 1306% napredka; Italijanov je 118.959; imajo torej lc 1"8% prirastka; Nemci so se proti letu 1900 pomnožili za 33'5% in štejejo 11.856 ljudi; drugih Slovanov je 3158, Trst je dobil pri zadnjem štetju čisto drugačno lice, kakor ga je imel v uradnem svetu dosedaj: njegovo italijanstvo je padlo od 77'4% na 62'3%, slovenstvo je narastlo od 16'3% na 29'8%, nemštvo. pa od 5'8% na 6'2%. Narodnostna tabela Istre je sledeča; Istra; 403.566 prebivalcev. Slovencev: 55.134, t. j. 1426% (leta 1900: 1420%). Hrvatov: 168,184, t. j. 4351% (leta 1900: 42"58%). Italijanov: 147.417, t. j. 3814% (leta 1900: 4053%). N c m c e v : 12.735, t. j, 33% (leta 1900: 2 1%). Celotno razmerje istrskih Slovanov do drugih sodeželanov se je v zadnji števni dobi pomaknilo za 1% najprej. Italijanstvo je izgubilo prejšnjo svojo večino v 1 o -š i n j s k e m in v p u 1 j s k e m glavarstvu; nazadovalo je procentualno v pretežno italijanskih sodnih okrajih: Piran, Poreč, Buje, Motovun, Pulj, Lošinj, kakor tudi v slovanskih krajih Buzet, Pazin, La-bin in Voloska. V drugih slovanskih okrajih jc ostalo razmerje skoro neizpremenje-no, le v rovinjskem sodnem okolišu je znatno padlo hrvatstvo (od 641% na 47%) na korist italijanstvu, in v k o p e r -skem slovenstvo od 60'8% na 57%. Nemški živelj je znatno zastopan v sodnih okrajih Pulj: 147% (1. 1900 le 113%), Volosko: 66% (1. 1900 — 46%) in Cres: 3'4% (1900— 1 8%). Splošno se je, kakor rečeno, slovanstvo relativno bolj pomnožilo, kakor pa italijanstvo. Prirastek hrvatskega prebivalstva v Istri znaša za zadnji decenij 17'5%, prirastek Slovencev 15'5%, prirastek Italijanov 8%, oni Nemcev pa 79'9%. Atrakcijska točka Istre je Pulj, ki je v' desetletju 1900—1910 narastel za 34.000 ljudi in jih je imel pri zadnji štelvi 70,500. Od teh jc 30.900 Italijanov, 16.500 Hrvatov, 3500 Slovencev, 1500 Čehov in 9000 Nemcev. X v A. Preostaja nam še popis narodnostnega gibanja na Kranjskem v zadnji števni dobi. Kakor že znano, je število Slovencev tod narastlo za 15.676 ljudi ali 3'3%, število Nemcev pa je padlo za 262 ljudi. Celotno razmerje Slovenccv do Nemcev sc je premaknilo za 012% na korist prvim in je torej 9436%, : 5*36%. Razen Ljubljane in Kočevskega imajo šc nekaj Nemcev glavarstva Novo mesto, Črnomelj, Radovljica in pa ljubljanska okolica. Po vseh drugih glavarstvih jih jc manj kot 500, in sicer od 481 v kamniškem do 87 v krškem glavarstvu. Specialni rezultati narodnostnega gibanja v Ljubljani in v omenjenih štirih glavarstvih so sledeči; nemštvo je nazadovalo v Ljubljani (od 15 2 na 14'65% domačega avstrijskega prebivalstva, v kočevskem glavarstvu od 34'5 na 33'7%, dalje v novomeškem glavarstvu od 6'8 na 6'3% in v črnomeljskem od 3'6 na 3'2%. Napredovalo pa je nemštvo v radovljiškem okraju od 3'9 na 5% in v ljubljanski okolici od 1'5 na 18%. Sledeča tabela nam kaže procentualno število Nemcev v nekaterih sodnih okrajih gori omenjenih glavarstev. Odstotki Nemccv: Sodni okraj: leta 1900 leta 1910 Kranjska gora 9'4 1115 Radovljica 1 "2 1'4 Tržič 9'6 4'4 Ljubljana-okolica 1'9 2'3 Kočevje 74'6 738 Ribnica 2'6 2'3 Novo mesto 8'9 8'2 Žužemberk 78 7'3 Črnomelj 5'9 5'4 Naraščanje nemškega življa v Kranjski gori in okolici Ljubljane jc pripisovati priseljevanju Nemcev, oziroma močnemu izseljevanju od slovenske strani. Sicer so pa, kakor je iz teh podatkov videti, sodni okraji na Kranjskem razun prav malih go-rajšnih izjem izključno slovenski. Črnagora v sedanji krizi. London, 29. marca 1913. Oči cele Evrope so vprte v malo junaško Črnogoro in njen boj proti nasprotnikom, kakor so se nerazumljivo in proti vsakemu pričakovanju pojavili zadnje čase. Ves svet nestrpno pričakuje, katero pot udari Črnagora v težavnih razmerah spričo izpremen j enega političnega položaja. Obrnil sem sc d o n a;j b o 1 j š e g a črnogorskega vira s prošnjo, da bi dobil malo sliko položaja za Slovence, ki z navdušenjem in sočutjem spremljajo junaške Črnogorce na njihovi trnjevi poti. Naslednje vrstice podajajo približno jedro informacij, ki so mi bile rade volje podane. Informator jc bil tako prijazen, da mi je povedal vsebino odločitve črnogorske vlade o njenem nadaljnjem postopanju glede Skadra, ki jo je bil pravkar prejel. Izjavil jc istodobno, da nočejo te odločitve sporočiti tukajšnjim časnikom, da jo pa rade voljo da na razpolago za Slovence. In ta odločitev so glasi: » Črnagora pojde po dosedanji poti dalje ter bo skušala zavzeti Skader za vsako ceno. Črnogorci ne odnehajo pred izdajsko Evropa in so odločeni Sripustiti, da si gotove velesile s krvjo rnogorcev omadežujejo svoje roke« — prav to so bile besede, ki sem jih bil slišal. Potem je nadaljeval nekako: Boj do zadnjega! Ta pot je naravna, logična in edino mogoča posledica njihovega ravnanja, in kdor pozna Črnogorce, ni mogel kaj drugega pričakovati. Povsem umevno je, da vlada med Črnogorci največja ogorčenost proti tistim, ki si nadevajo ime združene Evrope. Nerazumljivo jim je, kako je mogla iti Rusija tako daleč, da je odnehala prav od Skadra, ki je najvitalnojšega pOmena za Črnogoro. Slednja sicer dobi Plave in Gusinje, pa Peč in Djako-vico, a to je brez pomena v primeri z važnostjo Skadra, pri katerem je poleg vsega angažiran tudi njihov vojaški ugled. Dasi je gotovo, da Rusija ni odnehala radevolje in samaposebi, ampak vsled pritiska kramarskih Angležev, ki so naenkrat začutili nezaslišan strah pred vojsko, je na drugi strani zopet resnica, da bi Rusija nc bila smela v toliki meri gojiti v Črnogorcih tolikih nad. Saj je še pri pogajanjih za demobilizacijo izrecno zahtevala od Avstrije izjavo, da slednja nc namerava nobenega oboroženega koraka niti proti Srbiji niti proti Črnigori. Ruski ugled je sila omajan. To ne velja za Črnogorce, nego tudi za ostale Slovane ter njene zaveznike. Navsezadnje bi se znalo še kaj takega prigoditi, da ji obrnejo hrbet. Da je Anglija tako ročno pozabila na pred kratkim podano izjavo, ki jo je izrekel njen zunanji minister Grey, da se ne sme pripustiti, da bi bili zavezniki oropani vspehov svojih zmag, to dejstvo ne vzbuja posebne nevolje. Angleža je treba poznati. Zanje so balkanski narodi in njihov boj za osvobo-jenje izpod turškega jarma prav toliko kakor večni pretepi med srednje-ame-riškimi državicami, če ne še nekaj manj. Oni so kramarji z vsem, vštevši najvitalnejše interese in najsvetejše ideale narodov, samo da se oni morejo okoristiti. Vsakdo se je. bil še opekel, kdor se je naslanjal nanje. V posebni meri mora zdaj to spoznanje občutiti Francija, akoprav Angleži na drugi strani izjavljajo, da je močna, samostojna Francija neobhodno potrebna za varnost in neodvisnost Angleške. Takozvanemu balkanskemu komiteju ni pripisovati nobene važnosti, ker je le društvece peščice četudi bogatih in vplivnih Angležev, ki ne vedo kam s svojim Časom. Za balkanske Slovane je brez pomena, to so že občutili Bulgari in Srbi drug za drugim. Nerazumljivo je navsezadnje, da skuša Avstrija pokazati vso svojo moč ravno nad najmanjšo državico. Če je njeni naravnost nerazumljivi sedanji nastop proti Črnigori navsezadnje le kaka kaprica, je njena politika zares nerazumljiva. Nasprotno jo v resnici nerazumljivo, da Avstrija s toliko ani-moznostjo od pamtiveka pritiska na Črnogoro, odkar sta vsled razvoja zgodovine postali sosedi. Dr. Triion Pederzoiii, novi škof poreško • pulj ski. Časniki so že razglasili od več strani, da se o imenovanju častnega kanonika in mestnega župnika pri Sv. Antonu Novem v Trstu poreško-pulj-skim škofom ne more več dvomiti. O novem cerkvenem prelatu nam dohajajo nastopne životopisne črtice. Triion Pederzoiii se je porodil 14. novembra 186: Kotoru v Dalmaciji. Oče mu je bil rski inženir, doma iz južnih Tirol, h pa Dunajčanka. Ste. vilna rodbina se jo prvotno vsa v Dalmaciji šolala. Danes služita v Trstu dva brata našega slavljenca, eden kot nadsVetnik deželno sodnije, drugi kot carinski ravnatelj; dve sestri sta gospodinji _ pri bratu-duhovniku. Tudi naš Trifon je gimnazijske študije dovršil v Splitu in bogoslovje v Zadru. Po novi maši je bil poslan na Dunaj v Avguštinej, kjer je dovršil višje študije in bil promoviran doktorjem bogoslovja. Nato se je vrnil v Splet, kjer ga je biskup Kalogera nastavil kot, spirituala v malem semeni šču. Ali ondi ni dolgo ostal. Med tem, ko je namreč študiral na Dunaju, mu je oče umrl v Trstu, kjer se je nastanil, ko jc stopil v pokoj. Da bi bil torej mladi doktor v pomoč svojima sestra-i ma, se je z dovoljenjim biskupovim preselil v Trst. Tu je bil dalje časa kaplan pri Starem Sv. Antonu in hkrati katehet na državnih šolah. Naposled jo postal župnik največje župnije v Trstu, ki šteje še danes, ko se je od nje odločila že župnija sv. -Vincenca, nad 50.000 vernikov. Tu župnikuje dr. Trifon Pederzoiii izza leta 1903. S svojim vzgleclnim duhovskim življenjem, s svojo marljivostjo in potrpežljivostjo si je znal pridobiti srca vseh, ki so se mu bližali. Škofje tržaški so dr. Pe-derzollija vseskozi čislali. Pokojni dr< Nagi ga je imenoval častnim kanonik kom stolnega kapitelja tržaškega. Novi biskup poreško-puljski je glede na svojo bogoslovno izobrazbo, glede na svoje dosedanje duhovsko življenje in delovanje, kakor tudi glede na ugled, ki ga vživa v Trstu in po celem Pri-morju, zlasti pa, po svojem blagem značaju v resnici primerna oseba zal stolico v Poreču. On govori in piše italijansko, nemško, hrvatsko in slovensko. Ni dvomiti, da bo kot pristni katoliški škof deloval v čast božjo in V dušni blagor vseh sebi izročenih duš. V" tem zmislu ga iskreno pozdravljamo in mu na imenovanju odKritosrčno' čestitamo. Na Balkanu. BOJI OB ČATALDŽI. Carigrad, 31. marca. Uradno tur* ško poročilo izvaja: Sovražnikove čete, ki smo jih zahodno od Bujuk—Ček-medža prepodili, so naše čete uspešno Največje koristi je imela v Carigradu republika Genova. V nevarnosti je bila njena cvetoča naselbina v Peri na vzhodni strani Zlatega roga. Poslala je v Carigrad še pred obleganjem tri bojne ladje s 1000 vojaki in prosila pomoči francoskega kralja in floren-ško republiko. Cesar Konstantin je z veseljem pozdravil pomoč in poveljniku Giovanni Giustiniano Longo poveril vrhovno poveljstvo carigrajske posadke. Medtem je bil sultan izbral svojo armado iz Azije in zasedenih dežel v Evropi; potreboval je še topov, s katerimi bi metal kamenite bombe v obzidje in mesto. Ponudil se mu je odpadnik Urban ali Orban, ki je bil rodom Ru-mun ali Madjar. Ta je bil spreten tehnik. Ulil je velik top, ki je osemkrat na dan metal težke bombe. Za vsak naboj so potrebovali 500 iuntov smodnika. Kamor je priletela bomba, je napravila razpoko kakor hud potres. Že osmi dan pa se je razletel ta top in raztrgal tudi Urbana. Sultan jc razpostavil 18 baterij proti mestu. Krščanska posadka je le z največjo težavo odbijala ved-ne napade, mašila razpoke in vrzeli zidov ter zasipala sovražnikove rove. Vsak turški vezir je imel odkazan del obzidja s stolpom, ki naj ga razruši. Sultan sam se je z janičarji in spahi utaboril pred rimskimi vrati (Porta romana ali Top Kapusi) na jugozahodni strani mesta ob cesti proti Sv. Štefanu. Na tej strani so bile carigrajske utrdbe najslabše. Turkom je prišel na pomoč odpadnik Baltiogli, ki je zbral nad 300 večjih in manjših ladij, s katerimi se eblcga&ci niso rnoRli meriti. Vsak dan od 6. aprila je bila za mesto nevarnost večja. Na nesrečo so se obleganei še med seboj prepirali zaradi unijo. Mnogi zagrizeni Grki so kričali: »Rajši pod Turkom, nego pod La-tinci!« Najvplivnejši grški uradnik in plemenitaš, Megadux Notaras, je javno zamenjal latinski klobuk s turškim pokrivalom. Krščanski poveljniki, ki jih imenoma naštevajo istočasni leto-pisci, so bili večinoma Italijani, Španci in le nekateri domačini. Kot, »novi Ahil« je veljal Španec Francisco de Toledo. Poveljnik krščanskega brodovja jc bil beneški kapitan Diedo. Vsi zgodovinski viri soglašajo, da je cesar Konstantin bil ves čas obleganja do zadnjega trenotka mecl prvimi junaki. Sultan Mohamed se je v prvi vrsti zanašal na svoje topove, s katerimi je hotel razrušiti vsaj unanje, nižje obzidje. Dne 11. aprila so Turki postavili tri metalnicc razstrelnih bomb proti cesarski palači (Hebdomon), tri proti vratom Pere, dve proti vratom Charsu in štiri pred vrata sv. Romana. S temi metalnicami so razrušili precej una-njega obzidja in vznemirjali oblegance, ki so samo enkrat napadli Turke, pa bili odbiti. V noči med 17. in 18. aprilom so Turki poskušali z zvijačo udreti v mesto. Boj je trajal štiri ure. Turki so se morali umakniti s krvavimi glavami. Dne 20. aprila so štiri genoveSke in ena grška Indija oblegancem pripeljale živeža; tem ladijam so je pridružila že v pristanišču* cesarjeva bojna ladija. Teb šest ladij je napadel sulla-nov pomorski poveljnik Baltiogli, rodom Bulgar. Sultan je opazoval ta kruti boj. Turki so izgubili več ladij in do 12.000 mož. Sultan je v svojem divjem ognju stopil do pasu v morje in navduševal svoje ljudi. V trenotku največje nevarnosti so so krščanske ladije rešile v Zlati rog. Mohamed jc nato takoj odstavil renegata Baltioglia; poveljstvo brodovja je prevzel Džali beg. Mohamed je žc obupaval, da osvoji Carigrad. Drugi dan, dne 21. aprila, se je zrušil velik clel zidu pri zapadnih vratih sv. Romana. Obleganei so hitro zamašili predor s sodi, v katere so na-suli kamenja, premoga in prsti. Toda Turki so s podvojeno silo ravno na tem kraju metali težke kamenite bombe in podirali zid. Katastrofa za mesto se je bližala, ker število krščanskih braniteljev se je krčilo od dne do dne. Sultan in njegovi tehniki si izmislijo drugo zvijačo. Z bivoli in vojaki zvlečejo na tramovih več ladij iz Bo-spora na grič med Galato in Pero, posekajo na rebri proti Zlatemu rogu navzdol vse drevje in vinske trte. Na to drčo polože ponoči deske, ki jih na-mažejo z mastjo. Z razpetimi jadri zdrči med turško godbo in groznim krikom turških mornarjev in vojakov 67 turških ladij v Zlati rog, ki je bil proti Bosporu zavarovan z močno verigo. Turki so bili torej že v mestu. Obleganei so morali takoj pomnožiti svoje vrste, da so odbijali divje napade na obzidje ob bregu. Proti jutru, dne 28. aprila, so kristjani poskušali zažgati turške ladje. Neki lopov jih je izdal, Turki so odbili napad- Kristjani so bili žo. popolnoma oslraSeni in zbegani. Sultan jo to izvedel ju sporočil cesarju:. 'Pojdi s svoji- mi zakladi in ljudmi, kamor hočeš; ako se pa se ustavljaš, izgubiš življenje ter premoženje in svoje ljudstvo spraviš v sužnjost.« Cesar Konstantin odgovori sultanu: »Izvoli mir in mi zahvalimo Boga. Mesta pa ti ne moremo prepustiti. Vsi rajši umremo nego do-živimo tako sramoto.« V mestu je žc primanjkovalo živeža. Prebivalstvo je v zbeganosti videlo razne strahove in znamenja gotove nei-sreče. Med sprevodom je padla na tla podoba Matere božje. Ko je v maju ne-ki dan ljudstvo po ulicah molilo lita-nije, jc nastala huda nevihta. Luna je kazala prestrašenim ljudem čudno lice. V ostrigah so hoteli videti kri, v okolici mesta slišati zmaja. Vse to je begalo prebivalstvo, ker ni bilo pomoči. Koncem svečana je sklenil benečan-ski senat, da »v čast božjo, v pomoč kristjanom in v korist trgovcem« oboroži dvanajst bojnih ladij in jih pošlje v Carigrad. Toda priprave so se vlekle do 7. maja. Poveljnik Loredano pa je dobil od senata ukaz, naj ne išče boja s turškim brodovjem. Obenem je bene-čanska »signoria« odposlala Jerneja Marcella, da posreduje za mir med sultanom in cosarjem. Aragonski kralj se ni zmenil z svojega sorodnika, ogrski kralj Ladislav je imel opraviti z domačimi rogovileži. Papež Nikolaj V. je poslal dubrovniškega nadškofa v Benetke, da pod zastavo sv. Petra oborože vsaj pet ladij. Tudi v Albanijo je papež poslal legata, da bi KaStriotA pridobil proti Turkom. Genova je oborožila 7 ladij pod zastavo sv. Jurija, toda šele začetkom junija, ko jLjudskega doma'. lj Bulgarski kurz ima jutri v sre« do ob 8. uri zvečer zadnjo vajo. Vodstvo prosi za polnoštevilno udeležbo. lj Šentpetersko prosvetno društvo. V četrtek ob pol 8. uri zvečer predava v društvenih prostorih državni poslanec dr. J. Krek. ij Podružnica »Slomškove zreče« za Ljubljano in okelico ima svoj sesta-! nek v četrtek, dne 3. aprila 1913 ob pol 3. uri popoldne v navadnem prostoru v Katoliški tiskarni, III. nadstropje. ---Polog običajnih točk imamo na dnevnem redu predavanje gdč. M. Šerc »: p e t j u po n o t a h, ki bo brezdvomne jako zanimivo. Na razgovoru je tudi druga j a ko v a. ž n a zadeva. V a j bijo se vsi p. n. člani, da se udeleže \ obilem številu. lj Nagloma je umrla danes v svojem stanovanju soproga zasebnika gospa J e r«' m a n. Zadela jo jc srčna kap. lj Poročil se je danes g. Josip K o Š' m c r 1 j, izdelovalec dobroznanih drož, 7 gdčno. Katarino M u 1 e j. lj Imenovan je za uradnega slugo pri državni policiji Franc Spreizer, titu-larni orožniški stražmojster. lj Zaprti promet v Šolskem drevo« redu. Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da sc z današnjim dnevom zapre promet v Šolskem drevoredu, in sicer od frančiškanskega do jubilejnega mostu, ker se grade na tej cesti kanali in jc vrhutega treba ustaviti promet iz javnih in varnostnih vzrokov. lj Prestavljena tržišča. Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da sc z ozirom na kanalizacijo Šolskega drevoreda ter iz javnih in varnostnih vzrokov z današnjim dnem prestavijo mesarske stojnice iz Šolskega drevoreda na Vodnikov trg, druge stojnice pa po potrebi na Vodnikov, Ce-sarja Jožefa trg. Lingarjevo ulico in druge ulice v obližju dnevnega trga. Trg za prodajo krompirja, zelja, čebule in drugih živil na debelo, ki sc je sedaj vršil na Cesarja Jožefa trgu, prestavi sc obenem na Sv. Jakoba trg, kjer sc sme vršiti prodaja vseh živil lc na debelo. lj Iz Ijudskošolskc službe. Naučni minister je okrajnega šolskega nadzor- nika za okraja Kranj in Radovljica g. J. Janežiča na njegovo prošnjo odpustil iz službe okrajnega šolskega nadzornika. G. Janežič prevzame zopet učiteljsko mesto na tukajšnjem učiteljišču. lj Razsodba upravnega sodišča v zadevi zelarjev Kačar in Marenko je vzbudila v vseh interesiranih krogih mnogo zanimanja, pa tudi presenečenja. Ta razsodba pobija vsa mnenja, ki so jih imele lastne oblasti o kompe-tehci branjeivških stojnic. Ribnikar in župan sta trdila, da proti odkazanju in prestavljanju stojišč na trgu ni dopustna nobena pritožba. To stališče je potem zastopal liberalni klub v občinskem svetu in nazadnje so se pridružili temu mnenju tudi Nemci. Vlada se je kompetenci odrekla in deželni odbor se jc smatral kompetentilega razsojati o prizivih proti sklepu občinskega, sveta. Upravno sodišče jc pa razsodilo, da ni nobeno mnenje pravo, da je kompetentna tedaj v drugi instanci deželna vlada. Najhujše sta seveda udarjena Ribnikar in župan. Ribnikar je mislil ustvariti na ljubljanskem trgu gospodarstvo brez sklepov magistralnega gremija. Mislil je morda celo, da ne bo smel mešati njegovih načrtov niti župan; župan je bahato oznanjal, da se bori za svojo avtonomijo in svoje pravice, pa je to avtonomijo in pravice zapravil. Zmaga mora biti vsekakor na strani zeljarjev, ki sta kljub terorizmu vzdržala in s pritožbami dokazala, da je dopustna pritožba proti samolastnemu premeščenju po tržnem nadzorstvu. Ribnikar nc bo sa-inolastno gospodaril na trgu — bra-njevke se bodo proti vsaki krivici pritoževale odslej na deželno vlado, ki bo gotovo postavila Ribnikarjevo tržno gospodarstvo pod najstrožjo kontrolo. lj Najden utopljenec. Včeraj popoldne «o v Vevčah iz Ljubljanice potegnili nekega neznanega okrog 50 let starega človeka, kateri je precej močan in že osivel. lj Nesreča. Včeraj so pripeljali v deželno bolnišnico iz Sodražice posestnika Frana Pirca, ker si jc pri prekladanju tramov zlomil levo nogo. lj Zadnja aretacija pri ljubljanski mestni policiji. Zadnjo aretacijo je izvršila mestna policija danes ob pol 1. uri ponoči, in sicer je bil zaradi postopanja are-tovan brezposelni delavec Štefan Žagar, rojen 1874. leta v Zavratih ter pristojen v Sodražico, okraj Kočevje. Aretoval ga je stražnik Ovscc. lj Iz ljubljanskih zaporov pobegli kaznjenec izvršil iz maščevanja štirikratni umor. Predvčerajšnjim je iz tukajšnjih zaporov pobegnil kaznjenec Jožef Braidach. Kaznjenec se jc peljal v hrvaško Primorjc v Pindurice in je ondi ustrelil svojega bivšega hišnega gospodarja Vučiča, njegovo soprogo, njegovo šestletno hčer in nekega dclavca, ki je stanoval pri Vučičevih. Otrok in žena sta bila takoj mrtva, gospodar in delavec sta kmalu nato umrla. Braidach e izvršil štirikratni umor iz maščevanja, ker ga je Vučič naznanil in jc bil vsled ovadbe Vučičeve zaprt. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Bukovnik, gostija, 76 let. — Štefan Kozjek, tobačne iovarnc uslužbenec v pok., 74 let. — Vladimir Ničman, sin paznika v pretikalnici, J leta. lj Iz Ljubljane izginil. K tozadevni včerajšnji notici pripomnimo, da pomožni .iradnik Ivan Sajovic, ki je izginil iz Ljub-jane, samoobsebi umevno ni identičen z Ivanom Sajoviccm, uradnikom »Vza-iemne zavarovalnice«. Dotični Ivan Sajo-ric je rodom iz Velesovega. lj Tujski premet v Ljubljani. Meseca marca je prišlo v Ljubljano 6382 tujcev, torej 975 več nego prejšnji mesec in 559 ' več kakor v istem mesecu lanskega 'eta. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1598, Slon 1414, Lloyd 432, Cesar avstrijski 281, Malič 193, Ilirija 183, Južni kolodvor 171, štrukelj 137, Tratnik 86 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1887 tujcev. Telelonska in Brzojavna poročila. BULGARI NA ČATALDŽO! Sofija, 1. aprila. Vse bulgarske čete, ki so stale dozdaj pred Odrinom, koiakajo proti čataldži. S ČATALDŽE. Carigrad, 1. aprila. Danes so dospeli semkaj ranjenci in nekaj bulgar-;k-ih vjetnikov iz čataldške črte. OBSTRELJEVANJE SKADRA. Dunaj, l. aprila. »Sudslavvische Korrcspondenz« poroča iz Cetinja, da se Skader že 48 ar obstreljuje. Kano-nada je zelo intenzivna. Grmenje topov se daleč sliši. Trdnjava jrs zrela za na-skok, čuje se celo, da so oblegovalcl generalni naskok že odredili. O vedenju Srbov se nič gotovega ne izve, zdi Se pa, da Črnogorce slejkoprej podpirajo. Vest o nameravani blokadi črnogorske obali ni napravila na Cetinju nobenega vtisa, Belgrad, 1. aprila. »Mali Žurnal« poroča, da se je bombardement Skodra z vso ljutostjo začel. Oblegovalci so že dosegli velike uspehe. Več turških ior-tov že molči. Padec se v najkrajšem času pričakuje. SRBSKI TRANSPORTI PROTI SKADRU. Dunaj, 1. aprila. »Reichspost« poroča, da jc oclplulo iz Soluna proti Sv, Ivanu di Medua zopet 15 grških transportnih pavnikov s srbskimi četami. BRODOVNA DEMONSTRACIJA PROTI ČRNIGORI? London, 1. aprila. »Reuter« poroča, da so vse velesile sklenile brodovno demonstracijo proti Črnigori. Pričakuje de, da se vse velesile izvzemši Rusijo in Nemčijo, demonstracije udeleže. Rusija ne pošlje nobenih ladij v črnogorske vode, vendar pa odobrava skupno demonstracijo, ki je v pravem interesu balkanskih držav samih. Če se Nemčija demonstracije ne udeleži, je to tako razlagati, ker nima v bližini Črnegore nobenih ladij. Srbija in Črnagora nista še oiicielno na korak velesil v Cetinju in Belgradu odgovorili, sta pa oii-ciozno naznanili, da se morata domeniti s svojima balkanskima zaveznikoma. »Reuter« obenem izve, da se Srbija prizadeva Črnogoro pregovoriti, naj si ne odtuji simpatij velesil. Srbija je velesile informirala, da, čeprav skuša postopati v sporazumu z njimi, ne more kot zaveznica drugače kakor Črnogoro do sklepa miru podpirati. AVSTRIJSKA MORNARICA. Današnji »Piccolo« poroča: Dunaj, 1. aprila. Včeraj ob 2. uri 30 m, zjutraj je avstro-ogrska eskadra, zbrana pred Kotorom, dobila povelje sidra dvigniti. Eskadra se jc zvečer nahajala okoli 20 km pred Barom in je sestavljena iz ladij; »Franz Ferdinand«, Zrinyi«, »Radetz-ki«, »St. Georg«, »Admiral Spaun« in iz več torpedovk ter leorpedolovcev. 32. domobranski polk v Zadru se je ob 6. uri popoldne vkrcal na »LIoydov« parnik ter odplul proti jugu. Kolikor se poroča, se bo polk izkrcal v Metkoviču. Zadrski infan-terijski polk je že prej proti jugu odplul. V Zadru je ostala samo ena kompanija. Čete so namenjene za eventualno izkrcanje v Baru. KAJ PRAVI ITALIJA? — FRANCIJA SE POMIŠLJA. Rim, J. aprila. »Tribuna« piše oficioz-no: Preteklo soboto so poslaniki v Londonu sklenili brodovno demonstracijo proti Črnigori, ako se ne uda. Glede oblike se je sklenilo, da se demonstracije udeležita za trozvezo Avstrija in Italija, za tripelen-tento Anglija ia Francija, Rusija in Nemčija pa izostaneta. Vendar so pa nastale zopet težave, ker se Francija premišlja, dasi še ni oficielno znano, ali se je udele-žitvi res odpovedala. Zato se vršijo še posvetovanja. Italija bo slejkoprej stala na stališču, da se morajo, ako se demonstracija sklene, udeležiti taiste vse velesile ali pa dve od trozveze in dve od tripelen'en-te, nikakor pa ne ena sama ali pa dve. Vsaka akcija ene same velesile v Črnigori na lastno roko je sploh izključena. Defini-tivni sklepi sploh še niso narejeni. Ad: Obstreljevanje Skadra. Cetinje, 1. aprila. Včeraj je general Bojovič, poveljnik oblegovalne armade pred Skadrom, ukazal generalni naskok. Bombardement se je začel ob 9, uri dopoldne in traja dalje. GOTOVEGA NI šE NIČ. Dunaj, 1. aprila. Položaj je jako nejasen. Črnagora in Srbija nista še nič odgovorili. Predložili sta skadrsko vprašanje tudi Bulgariji in Grčiji. Obenem sta v kontaktu z Rusijo. Medtem se pa Skader obstreljuje dalje. Avstro-Ogrska eskadra stoji pred Barom, baje sta se ji pridružili tudi dve angleški križarki, ne ve sc pa še, ali se Francija demonstraciji pridruži, O Italiji sc samo čuje, da ima v Neapolju pripravljene ladje, ni pa še znano, ali so žc proti Baru odplule. Kaj se v resnici zgodi, je popolnoma negotovo. Dctailov ni nobenih. Zdi se, da velesile niso edine. ČRNOGORSKO ZUNANJE MINISTRSTVO O SKADRSKEM VPRAŠANJU. Cetinje, 1, aprila. Črnogorsko zunanje ministrstvo je na vprašanje Daily Ex-pressa« in zagrebškega Srbobrana«, kakšno stališče zavzema nasproti odločbi velesil v vprašanju Skadra, — takole odgovorilo: Črnagora se jc večkrat pokorila odločbam velesil, zlasti pa v letih 1878., 1879. in 1880., in to tudi tedaj, kadar so te odločbe njenim koristim nasprotovale. Toda nikdar se ni pokorila, kadar je šlo za njeno eksistenčno pravo. Na odločbo pariškega kongresa (1856.), v kateri se jc ponižavala njena večstoletna neodvisnost, je Črnagora odgovorila s tem, da jc na Grahovcu strla turško vojsko in Evropa je nato priznala njeno stališče. Skader jc tako tesno zvezan s Črnogoro, da je tipii-val na njeno osodo in dominira nad njeno bodočnostjo. Črnagora je edina med balkanskimi zavezniki, kateri se hoče posta- viti pregraja, edina, kateri se hoče diktirati vojaški program brez ozira na to, da jc cela Evropa svečano proglasila svoje desinteresiranje in svojo nevtralnost V tur-ško-balkanski vojni. In vse to se dela samo zato, da se ustvari prestolnica Albaniji, osvobojeni turškega jarma z orožjem zaveznikov in proti njihovi volji pretvorjeni v avtonomno državo. Črnagora odločbe velesil v vprašanju Skadra ne more sprejeti. Ona jc dolžna vpoštevati svojo proš-lost, ko jc kot mrtva straža stala na braniku krščanstva proti otomanskemu zavojevalcu, dolžna vpoštevati svoje padle sinove in neštete druge žrtve, ki jih je, dasi majhna, doprinesla v svrho uresničenja cele svoje zgodovine. Črnagora bo zato nadaljevala sveje vojne operacije do tre-notka, ko bo podpisala mirovno pogodbo s Turčijo, nakar se bo posvetila skrbi za saniranje svejega obupnega položaja in za življenske koristi svojega obstanka. ANGLEŽEM SE MUDI. Kri, 1. aprila. Semkaj sta doplule iz Malte angleški križarki »King Eduard VIL« in Dreadnought ; ter danes zjutraj odpluli proti severoalbanskem obrežju. MIROVNO VPRAŠANJE. Carigrad, 1. aprila. Predlogi velesil glede na mir, ki so se včeraj Porti predložili, se glase v bistvu: 1. Meja med Turčijo in Bulgarijo jc črta Enos — Midia. 2. Vse zahodno ozemlje odstopi Turčija zaveznikom, izvzemši Albanijo, koje meje in ustavno obliko določijo velesile. 3. Usoda egejskih otokov je stvar velesil. 4. Turčija izjavi, da je Kreta nič ne briga. 5. Velesile so nasprotne temu, da bi Turčija balkanski zvezi plačala kako vojno odškodnino, nimajo pa nič proti temu, da se Turčija in balkanske države udeleže finančne komisije v Parizu, ki bo skušala določiti pravično razdelitev turškega javnega dolga na zaveznike. 6. Sovražnosti se imajo takej končati, kakor hitro se mirovni preliminariji sklenejo, Carigrad, 1. aprila. Porta je na podlagi sklepa včerajšnjega ministrskega sveta sklenila na noto velesil že danes odgovoriti. Izjavila bo, da sc v bistvu s stališčem velesil strinja, da pa želi še diskusije glede detailov. Sofija, 1. aprila. Odgovor balkanske zveze na noto velesil se izroči jutri. Balkanske države se v bistvu s stališčem velesil strinjajo, izražajo pa precejšnje rezerve glede skadrskega vprašanja, egejskih otokov, vojne odškodbine in meje med Turčijo in Bulgarijo. NOVI SLUČAJ PROCHASKA? Cetinje, 1. aprila. (Od našega dopisnika.) Pozitivno izvem, da so dogodki v Djakovici silno pretirani. Avstro - Ogrska monarhija je sama po strani izvedela, da je temu tako, in je zato pristala na predlog Črnegore, da preišče djakoviške dogodke mešana komisija. Dogodki so pa pravzaprav že pojasnjeni. Vse se bo končalo z brezpomembnim komunikejem. »REICHSPOST« HUJSKA ZDAJ TUDI PROTI GRKOM. Dunaj, 1. aprila. -Reichspost« se hu-duie nad Grčijo, češ, da dela težave zaradi južne Albanije in noče okupiranega ozemlja izprazniti. Baje jo podpihuje Ru-sija. London, 1. aprila. Grčija zahteva Ko-rico, Italija in Avstrija, katere podpira vsled zavezniške dolžnosti Nemčija, pa nočejo Grčiji priznati tega ozemlja. Rusija, Anglija in Francija podpirajo grške zahteve. Ker ni glede južne Albanije še prav nič sklenjenega, je absurdno govoriti o tem, da bi Grki zasedene kraje že zdaj izpraznili. SASONOV. Peterburg, 1. aprila. Sasonov bo v dumi govoril o svoji politiki. Izjavil bo, da Rusija slejkoprej podpira balkanske države in skuša obenem ohraniti evropski mir. Pobijal bo mnenje, da je ruska diplomacija podlegla avstrijski. Panslavisti zelo proti Sasonovu rujejo. Demonstracije proti Avstriji so sc baje celo nekateri častniki udeležili. ^IZPRED ODRINA. Sofija, 1. aprila. Ofieiozno se de-metituje, da bi bili Šukri pašo vjeli grbi. Car Ferdinand je kralju Petru na hrabrosti srbskih čet pred Odrinom čestital. — Ministri odpotujejo danes v Odrin, da se udeleže oficielnega slovesnega vhoda cara v mesto. — Judovsko podporno društvo je poslalo včeraj sledeče prvo poročilo. Sanitarne razmere v Odrinu so dobre. Epidemij ni. Pač pa vlada med revnejšimi sloji velika beda. Privatne hiše niso ne vsled bombardementa ne vsled ognja veliko trpele. Aprovizacija z živili je zaradi razrušitve mostu črez Ardo otežko-čena. DIPLOMATJE HITRO DELAJO. Peterburg, 1. aprila. Prva soja ! bulgarsko - rumutiskc konference ni imela nobenega pozitivnega rezultata, temveč so delegati le »izmenjavali svoje misli«. BULGARSKI POMORŠČAKI BOMBARDIRALI RUMUNSKO MESTO? Berolin, 1. aprila. »Deutsche Ta« geszeituilg« poroča iz Bukarešta, da so bulgarski pomorščaki v pijanosti iz neke ladje namerili topove na rumun-sko pristaniško mesto Margurele (?) in pol mesta razrušili. Rumunska vlada zahteva od bulgarske energičnega zadoščenja. ZOPET EN DIPLOMAT. Peterburg, 1. aprila. Baje bo ruski poslanik na Dunaju G i e r s mo*al odstopiti, ker je bil o avstrijskih namerah napačno poučen. EVROPO IMAJO ZA NORCA. Pariz, 1. aprila. Francosko časopisje danes piše, da ima balkanska zveza celo ivropo za norca. Poučeni krogi pa namigujejo, da se Rusija s trdovratnostjo Črnegore popolnoma strinja in jo krije. XXX MEMORANDUMA NI BILO. Zagreb, 1. aprila. Glavni organ stranke prava odločno dementira, da bi se bil na opatijskern kongresu predložil ali sklenil ali celo že izročil kak memorandum na prestolonaslednika. X X X VELIK KONKURS. Kostrin (Nemčija),, 1, aprila. Banka Puppe je prišla v konkurs. Izguba več milijonov. Veliko malih vlagateljev je izgubilo vse premoženje. CERKEV IN LJUDJE. Znameniti angleški romanopisec H. Benson je izdal letos knjigo »Kristus v Cerkvi«, v kateri je zbral več svojih duhovitih predavanj. Par misli iz njegove knjige. O napredku cerkve pravi: *Še nikdar ni bilo v cerkvi, razven v prvih časih krščanstva, toliko odkritosrčnosti in toliko bogastva misli kakor ga je sedaj.« Kdo drži s cerkvijo? Benson pravi sledeče: »Dve vrsti ljudje se nagibajo h katoličanstvu in mu hranijo zvestobo; priprosti ljudje in pa nenavadno brihtni misleci.« Jako dobro dokazuje v svoji knjigi, da goje na Francoskem in Angleškem najbolj učeni in nenavadno izobraženi ljudje simpatije do katoliške cerkve. O spreobrnjenih h cerkvi pravi, da so ali čisto priprosti ljudje, ki se za nobene težave ne zmenijo ali pa silno nadarjene in brihtne glave. Nasprotno so cerkvi najbolj sovražni napolizobraženi ljudje, ki malo ali nič ne mislijo, takozvana meščanska-filisterska masa. Omikanec, ki je svoj nos v par knjig vtaknil, gospodična, ki je par predavanj slišala, učenjak, ki zmeraj tiči v svoji podrobni stroki, te vrste ljudje so cerkvi vedno gorki. Sovraštvo proti cerkvi je zato tako veliko, ker si lasti cerkev božji izvor. Ko bi si ne lastila te lastnosti, bi jo pustil svet pri miru. Cerkev živi vedno in povsod v ozračju ■tragike«. Najbolj sovražijo cerkev odpadniki. Hladni odpadniki so jako redki. Kakor hitro kdo od cerkve odpade, pa začne po nji mahati. Pri drugih cerkvah ne najdemo tega pojava. »Neuspehe« krščanstva pripisuje Benson temu, da je duh krščanstva nasproten duhu zemlje. PORTUGALSKI ŠKOFJE IN PRED-SEDNIK REPUBLIKE DE ARRIAGA. Pred nekaj dnevi je bil pri sv. Oče< tu zaslišan škof mesta Beia, portugalski prelat Leite de Vasconcellos, eden najodličnejših portugalskih cerkvenih knezov. Škot je poročal papežu o spomenici portugalskih škofov na predsednika portugalske republike, v kateri se opisuje žalostni položaj katoliške cerkve na Portugalskem in v kateri se škofje izrekajo solidarne s papežem, ki je zavrgel znano ministrsko odločbo, po kateri se izroča vodstvo verskega kulta verskim družbam. Bejski škof, ki je spomenico osebno predsedniku izročil, je rekel sv. očetu, da mu je dal predsednik sledeč odgovor: Če se bo dosegel v razpravi o ločitveni postavi med Portugalsko republiko in njenim ljudstvom na eni strani in cerkvijo na drugi strani sporazum, smete biti uverjeni, da bo dan te sprave zame kot voditelja republike eden najlepših. Razne stvari. Zborovanje nemških kmečkih žena s« je o priliki občnega zbora nemške kmečke zveze vršilo v Berolinu. Razprav se je udeleževalo do 500 žena; predsedovala je grofica Schwerin-Lowitz in tudi med predavateljicami so bile zastopane grofice in veleposestnice. Zborovalke so sprcjele*Ye-solucijo, v kateri se zlasti zavzemajo za vzgojo mladine in mladinske organizacije; zahtevajo, da sp tudi nadalje in še v večji meri prirejajo po deželi poučni tečaji za ženstvo in nastavi še več kmečkih instruk-toric in nadzornic. Amerlkanskl milijarder Morgan umri. V Rimu je 31. m. m. umrl znani amerikanski milijarder Morgan. Njegovo truplo prepeljejo v Ameriko. Pi-erpont Morgan je ustanovljal v Ameriki velikanske truste, med njimi tudi jekleni trust in trust paroplovnih družb kakor je tudi vodil trust ameri-kanskih železnic. Policijske hiše na Ottakrlngu gore. Dne 31. m. m. so pričele goreti na Dunaju, Ottakring, liiše, v katerih jc policija nastanjena. Velik gledališki požar. V Stock-holmu je 30. m. m. popolnoma zgorelo Ostermalmovo gledališče. 1200 železniških voz naloženih z lesom v plamena. V Nagy - Talmacsu gori 1200 železniških voz naloženih z lesom. Škandali pri koncertu, kakoršnih Dunaj še ni videl. Dne 31. m. m. je priredila koncert akademična zveza za slovstvo in godbo. Med koncertom so pa nastali takšni škandali, kakoršnih Dunaj še ni videl. Dirigiral je znani komponist Arnold Schonberg. Ko so prvi njegov komad igrali, je bilo že občinstvo nervozno in so se čuli žvižgi, a ko so drugi Schonbergov komad svi-rali, so pričeli Schonbergovi nasprotniki strašno žvižgati. Schonbergovi pristaši, ki so ploskali, so jih pa psovali. Pričel sc jc v koncertni dvorani splošen pretep, niti policija ni mogla razburjenih duhov pomiriti, tako da so morali koncert prekiniti, še na cesti so se razburjeni Schonbergovi nasprotniki pretepali s Schonbergovimi pristaši. Samoumor z aeroplanom. Član letalne šole v Krakovu, nadporočnik Alfred Perlovski je strmoglavil z aeroplanom iz velike višine na zemljo. Častnika so mrtvega izvlekli izpod razvalin. Našli so pri Perlovskem pismo, v katerem piše, da se hoče z aeroplanom usmrtiti. Zrakoplov padel v morje. Pri Flensburgu, Nemčija, so ribiči zapazili na morju zrakoplov, a so sled izgubili. Pozneje so dobili zrakoplov v Aalesundu. Ponesrečen zrakoplov je brez imena s številko 1367. Zrakoplovci ponesrečenega zrakoplova so brez dvoma mrtvi. Dva goljufiva bankirja zaprta. V Berolinu so dno 31. m. m. obsodili goljufiva bankirja Kw;eta in Gansa, ki sta male in srednje varčevalce za poldrag milijon ogoljufala. Kwiet je bil obsojen v triletni, Gans pa v petletni zapor. Dva soobtožena agenta sta bila obsojena vsak v šestmesečni zapor. Velikansk požar na Dunaju. Dne 31. m. m. so se vnele kemikalije v prostorih tvrdke W. J. Rohrbeck na Gize-lini cesti. Požar se je strašno hitro širil. Stranke so deložirali. Varstvo delavk na Francoskem. Francoska postava o varstvu delavk in mladostnih oseb pod 18 leti se razširi tudi na trgovino; s tem se za te trgovske uslužbence predvsem uvede deseturni delavnik. Ženske nadzornice stanovanj v Berolinu. Berolinski občinski svet ze v predlogo za ustanovitev posebnega stanovanjskega urada sprejel določbo, da sc nastavijo tudi ženske nadzornice. Novi poselski zakon na Danskem ima med drugim določbo, da imajo v sporih med posli in gospodarji razsojati posebna sodišča, v katerih so v enakem številu zastopani posli in gospodarji. Soc.-demokratična organizacija žen-Stva na Nemškem. Nemška socialna demokracija se namerava z novo silo in po novem načrtu vreči na organizacijo delavskega in kmečkega ženstva. Glavna naloga pripade strankinim tajnicam, ki imajo uprizoriti agitacijo in izvesti organizacijo. Premovanje dojenčkov jc že pred sedmimi leti uvedla mestna občina v Bergisch-Gladbachu na Nemškem v zvezi z brezplačnim oddajanjem mleka za dojenčke. Premije znašajo od 5 do 25 mark. V pre-movalni komisiji je en zdravnik in štiri ženske (med temi prednica katoliške bolnišnice); predseduje župan. V bodoče se uvedejo tudi neke vrste kontrolni shodi za vse doslej premovanc dojenčke, da se bo videlo, kako se razvijajo ti otroci. Vsa stvar se prav lepo sponaša. Kmetijstvo in tovarništvo. Kdor potuje po angleških pokrajinah, kjer sc nahaja mnogo tovarn, opazi takoj, da vse rastlinstvo, od drevesa do najmanjše zeli, slabo uspeha in boleha. Isto sc kaže tudi pri nas na Češkem in Moravskem ondi, kjer jc mnogo tovarn ali kjer kopljejo premog, sploh, kjer se proizvaja premogovni dim. Gozdarjem in mestnim vrtnarjem je prav dobro znano, da blizu tovarn ni mogoče vzgojiti gozdnega naraščaja, oziroma doseči čvrst razvoj drugih rastlin. Dim lesnega olja ne škoduje rastlinam nič, premogov dim pa jim je smrt, zlasti oni rujavega premoga. In zakaj? Prvič zato, ker saje in prah, ki se nahaja v dimu, zamašijo one luknjice v listih in stcbelcih, po katerih rastline dihajo in iz zraka sprejemajo hrano. Drugič pa zato, ker premog vsebuje žveplo. Kadar premog gori, gori ž njim vred tudi žveplo ter sc proizvaja žveplov dvokis, to je oni dušljivi plin, ki nastane, kadar sc žveplcnka vname, ali ki se često čuti v sobah, kjer se kuri s premogom, ter provzroča kašelj in glavobol. Ta žveplov dvokis je, kakor vemo iz kletarstva, močan strup za razne glivice, on pa tudi razkraja organske snovi in je zato vsaki rastlini v kvar. Iz zraka nad tovarnami in premogo-kopi ga na rastline potegneta dež in sneg. vsak na 50 mark globe. —■ Brez vsake skrbi lahko kupuje vsaka naša gospodinja Ivolinsko kavi-no primes v korist obmejnim Slovencem. In to iz dvojnega vzroka: 1.) je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem najboljši kavni prida-tek, in 2.) pristno domače blago iz edine jugoslovanske tovarne kavne primesi v Ljubljani in naprodaj v naroden namen. Vsaka naša gospodinja naj torej smatra za svojo narodno dolžnost, da kupuje samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. — Pri nakupovanju jo treba paziti na napis »v korist obmejnim Slovencem« in na pečat »Slovenske Straže«, ki mora biti na vsaki škatljici pritisnjen. Primorske vesli. p šest poizkušenih samoumorov v 24 prah so imeli v Trstu dne 30. marca. Pod vlak istrske železnice se je vrgla 21 let stara čevljarica Gizela Le-banova. Vlak ji je odtrgal desno nogo. — Vojak 47. pešpolka iz Gorice Ferdinand Schupp si je pognal krogljo v prsi. — Neka SOletna starka v umobolnici je skočila skozi okno prvega nadstropja na cesto. — Postrežnica Frančiška Skamperle se je zastrupila z oetovo kislino. Nekaj solne kisline jo popil 28 let stari slikar Ivan Ladich. Vsi ti nesrečneži se zdravijo sedaj v bolnici. p Razpisan c. kr. poštni urad. Mesto poštnega ekspedienta je razpisano pri c. kr. poštnem uradu v Lupoglavi na Primorskem (III./l.). Pavšal za poštnega slugo znaša 665 kron. Kje je še nimajo nabiralnikov »SI. Straže«? Dolžnost naša bodi ob vsaki priliki podpirati delo »Slovenske Straže«, ki v soglasju z obmejnimi Slovenci vrši važno narodno-obrmabno delo na slov. meji. Najprikladneje je prispevati za »Slovensko Stražo« s tem, da se vrže darove v nabiralnike »Slovenske Straže«. Zato pa naj bi bili ti nabiralniki povsod, kjer se zbirajo Slovenci, povsod naj se ob veselih in žalostnih prilikah dobi zavedni Slovenec in Slovenka, ki opozarja na te nabiralnike. Kjer še nimate nabiralnika »Slovenske Straže«, naročite ga v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani! Vsak dan pridobite novih prijateljev in podpornikov »Slovenski Straži!« KATOLIČANSTVO NA ANGLEŠKEM IN V DRUGIH PROTESTANTSKIH KRAJIH. V zadnjih letih je opažati močno napredovanje katoličanstva na Angleškem. Lani je Sveta Stolica odredila, da se katoliška cerkvena provinca za Anglijo, ki jc imela svoj sedež v Westminstru, razdeli v tri samostojne province: Westminster, Birmingham in Liverpool. Škotska ima dve provinci: Edinburg in Glasgovv. Lani je bilo tedaj v Veliki Britaniji (Anglija in Škotska) 5 nadškofov in 20 škofov, letos pa je: 6 nadškofov in 21 škofov. Cerkva jc 2152, duhovnikov 4401, vseh katoličanov pa 13 milijonov. Prestopov h katoličanstvu je bilo leta 1911. v celem 8000 in to število leto za letom narašča. Tudi v drugih protestantskih deželah se kaže napredovanje katoličanov. Na Pruskem so našteli leta 1910. že 14,600.000 katolikov, protestantov pa 24,830.000. V protestantski Holan-diji je bilo leta 1880. katoličanov 300,000, danes pa jih jc dva milijona. V skandinavskih državah katoličanstvo počasi raste. Vsako leto nad 100 konvertitov, Književnost. d Društvene igre. Ravnokar je izšla igra »Smrt pravičnega«, in sicer sama zase v posebni brošuri. Igra jc cnodejanka v dveh slikah. Ženske vloge. Ker ima pretresljivo vsebino, jc priporočila vredna. Komad stane samo 20 vin.; priporoča se, da se naroči osem brošuric skupaj. To bo zelo olajšalo delo prepisovanja. 8 zvezkov s poštnino vred stane samo 1 K 70 vin. Naročajo se pri Pepci Senica, trgovska so-trudnica, Šmarje pri Sevnici, Štajersko. iz slovanskega svete. Švedski vseučiliški profesorji med Slovaki. V svrho študij sta prišla ined ogrske Slovake vseučiliška profesorja dr. Harald Kylin iz Upsahe in pa dr. Henrik Lundc-gardh iz Štokholma. Učenjaka nameiavata delj časa ostati med ogrskimi Slovaki. Slovaški pisatelj Ciril Gallay umrl. V Senici na ogrskem Slovaškem ju nedavno tega umrl bivši slovaški učitelj in pisatelj Ciril Gallay. Rajni ie izdal zbirko poezij »Solze usode« in je neumorno prelagal predvsem iz danščine. Izdal je v prevodu tudi Andersenovc pravljice. • Prepovedan časnik. V Pittsburgu v hrvaščini izhajajočemu listu »Zajedničar« jc odvzet na podlagi § 26. tisk. zak. poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. »Panslavizem« med dijaki v šopro-nju. »Pester Llody« poroča, da so med teologi, seminaristi in dijaki liceja v Šopronju odkrili »panslavistično« organizacijo — društvo »Zora«, ki je imelo namen gojiti »slovansko misel«. Društvo je imelo zveze z drugimi »antina-cionalhimi organizacijami. Na dan je prišla cela ta »nevarna« reč baje vsled tega, ker je oblast opazila, da dobiva seminarist Svorčinja (predsednik društva) nenavadno veliko poštnih pošilja-tev, nakar so mu jih nekega dne zaplenili. Proti krivcem se je takoj uvedla najstrožja preiskava ter jc bil Svorčinja takoj izključen iz evangelijskega učiteljskega zavoda; obsojeni so bili dalje, da nemudoma zapuste zavod: teolog Bibza in seminaristi J. Gerig, J. Gadi, M. Bibza in J. Bibza. Sedem dijakov je dobilo ukor. Razsodba šolske oblasti se je poslala šopronjskemu državnemu pravdniku. Poljski časnik v Sibiriji. Petrogradski uradi so dali dovoljenje G. Buljahu, da bo izdajal poljski časopis »Glos Syberje«. Z novim listom bo sibirskim Poljakom jako ustreženo. Prodiranje nemštva v tešinskem okraju v Šleziji. Dež. šolski svet v Šle-ziji je imenoval nedavno tega na svojem zasedanju nadučitelja Karla Skuta v Šibici pri Tešinu za nadučitelja nemške šole ravnotam. To imenovanje jc žalosten dokaz, kakšne razmere vladajo v Šleziji. Prvotno poljska šola v tej občini je bila ponemčena, k čemur je imenovani nad učitelj dosti pripomogel. Šibica je poljska občina, kjer živi neznatno številce Nemcev, a vsled pomoči nekaterih renegatov vladajo vendarle Nemci. Tako se je jela slovanska občina potapljati v nemškem morju, a od poljske strani ni bilo nobenega odpora. Žalostno! Bitoljski občinski proračun za 1. 1913 bo znašal krog 400.000 din. stroškov, ko- likor so približno znašali dosedanji letni dohodki mc-tne občine. Davkarija jc že pozvala prebivalstvo, da nemudoma plača zaostale davke za leto 1912 v dosedanji odmori, Srbska pošta v Solunu. Ker bo Solun po vsej priliki šc dokaj časa glavno srbsko pristanišče, je grška vlada dovolila, da sc v Solunu otvori poseben srbski poštni urad. M R?ore Vaš otroček hoditi? Ali ste že dali kedaj Vašemu otročičku, ki še zmiraj ne more tekati, zavžiti Scottovo emulzijo? Scottova emulzija bode malčka okrepčala in njegovim kostem dala manjkajočo moč, tako da se bo kmalu postavi) na noge in po kratkem času začel tudi tekati. SCOTTOVA EMULZIJA ima v takih slučajih zato tak uspeh, ker je nenavadno bogata rcdilnih snovi in prav posebno pa, ker vsebuje za tvorba kosti potrebne mineralne soli. Ribje olje se ne more v nobeni boliši obliki podat, kot v Scottovi emulziji, ki je tako lahke prebavljiva in okusna, da jo tudi najmanjši lahko uživa in prenese. Ampak mora biti pristna Scottova emulzija. Cena originalni steklenici ie 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah Kdor poilje 50 v. v znamkah na SCOTT & BOWNE O. m. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potoir lekarne za poskušnjo. 1 Radioaktivno termalno kopališče m Kranjskem. VAM® Postaja dolenjske železnice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 litrov radioaktivne termalno vodo na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža, Uavnatcljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izbora« in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 bf s sadnim vrtom in travnikom v Št. Vidu nad Ljubljano št. 39. Pri hiši je gospodarsko poslopje, hlev, pod in šupa. Ako bi kupec želel, se mu proda tudi en del za hišo ležečega gozda. Zemljišče in poslopje se lahko vsak čas ogleda. Ponudbe naj se vloŽe do 1. maja t. 1. pri županstvu v Št. Vidu nad Ljubljano ali pa pri predsiojništvu župno nadarbine ravnotam. 1015 Zahvala. Povodom nenadomestne izgube našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Jurija Ravnik pekovskega mojstra, posestnika na Bledu in v Boh. Bistrici se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo prečastitemu gospodu duhovnemu svetniku župniku Janezu Oblaku za obilne tolažilne obiske, gosp. zdravniku Hočevarju za izreden trucl ob bolezni ranjkega, slavni požarni brambi, slavnemu telovadnemu društvu „Sokol", gg. pevcem, c. kr. orožnikom in vsem blagim darovalcem prekrasnih vencev ter končno vsem cenj. udeležnikom pogreba, ki so dragemu nepozabnemu izkazali v tako obilnem številu poslednjo čast. Na Bledu, dne 1. aprila 1913. 1012 Žalujoči ostali. KOLE Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznate naših cen za lelo 1913. =najbo!fši in naf cenejši nakup — v pri tvrdki KareICamernik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. Ipecijalna trgovina s kolesi, motorji, aiitomobili in posamezni deli. - Meliar.ična delavnica in Garaža. KNJIŽEVNI TRG. * Rimskim romarjem priporočamo, cla si nabavijo v lažjo orientacijo plan Rima, ki je zelo natančen in stane samo 50 vin. in pa Comilšakovo knjižico Potovanje v Rim, ki stane 50 vin., po pošti 70 vin. Voditeljem posameznih skupin bodo posebno dobro služile na-sledneje knjige: Woerls, lilustrierler Fiihrer durch Rom und Umgebung, i K 20 vin. VVoerls, lilustrierler Fiihrer durch Florenz und Bologna, 1 iv 20 vin. VVoerls, Illustrieiter Fiihrer durch Venedig, 60 vin. VVoerls, lilustrierler Tiihrer durch Padua, 60 vin. Anton de Waal, Der Kompilger, Wegweiscr zu den wichtigsten Ileilig-tumern und Sehenswiirdigkeiten der ewigen Stadt sowie der Ilauptsladte italiens, 7 K 20 vin. Meyer, Ober-Italien und Mitcl-Ita-lien (bis vor die Tore Roms), 9 K 60 vin. Meyer, Rom und die Campagna, 15 K. — To je najzanesljivejši in najpopolnejši opis večnega mesta. Vse navedene knjige so na razpolago v Katoliški bukvami v Ljubljani. . * Grafcnauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del: Od Pohlina do Prešerna, 2 K, vez. 2 K 80 v. II. del: Doba narodnega prebujenja. To je brez dvoma najznamenitejše znanstveno delo iz zadnjih let. Da je to klasična knjiga prve vrste, kakoršnih imamo Slovenci malo, nam povejo strokovne ocene, ki smo jih čitali v naših revijah. Kritika hvali na njej verne opise posameznih pisateljev in idej, v katerih so živeli, izborno analizo njihovih del in živahni, mični način, kako so pogojeni literarni boji one za razvoj našega, slovstva tako važne dobe. Naloga vsakega zavednega in dobrega Slovenca jc, da natančno prouči slovensko slovstvo ter se nauči spoznati in ljubiti može, ki so orali ledino slovenskega jezika. V ta namen bo služila vsakemu najbolje Grafenauerjeva slovstvena zgodovina, ki je vsestransko dovršena. Posebno toplo priporočamo isto dijaštvu višjih gimnazijskih razredov. Delo je založila Katoliška bukvama v Ljubljani. 1014 isvcš-Gana, 9tt.at.jcta diočevat ua 5£wi>o. c%a6ica, Išče se za boljšo družino na deželi služkinja za vse ki zna tudi samostojno kuhati; sprejme se takoj v službo. Plačilo po dogovoru. Pismene ponudbe naj se pošljejo na: Uprava »Slovenca" 1013. 1013 Naravna Biltta kisla voda najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborila dietetična namizna pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Motor Neckarsulm 6 HP 7, dvojno prestavo ter priklopnim vozom za dve osebi se ceno prodat Jos. Vesel, Prešernova uUca 20--24. (Znamka za odgovor.) 085 Sprejme se dobra prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika v trgovino mešanega blaga. — Naslov pove uprava lista pod št. 999. ooo v 16. letu, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi žel i primerne službe. Prijazne ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slo-venca" pod št. 979. 979 1 Oiikar zaifrknjem m jušnam! ne maram za nobeu drug zajtrk in so čutim zdravega, močnega in prihranim pri mleku in slndkorju v gospodinjstvu polovico denarja. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih dr. pl. Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLADIN pri izdelovatclju, lekarnarju dr. pl. Trnkoczv v Ljubljani zraven rotovža, Kranjsko. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek ' \ kg po 00 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk6czy, Scbdnbrunner-straBe 109, Radeckyplatz i, Josefstadter-strafle 25. V Cradcu: Sackstrafle i. 109 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tokom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 [Poštni predal ■ 12/160 Ogrsko. ^lilillllMIllllllliMlllinilllllllllllllllllllllllllltlllllllllllitllMIlllllItllllllllU IMS OBLAK Hovomesto. Glavni tra 883 priporoča svetovnoznano najboljše či« stilo za črevlje: „NEW-CREAM" v črni ter rujavi barvi. Velika zaloga vsakovrstnih — črevljev moiaa za dame, gospode in otroke. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. iiiiiiiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiiHiuiiiiHiiiiiiiimiiimiiu =J Sanatorium Emona iSSSSl Privatno zdravlšče za notranjo in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in žaf-zilravnlk; Dr. Fr. Derganc, prlmar I. kir. odd. do?, botn. z 2 sobama, kuhinjo, kletjo, drvarnico, sadnim in zelenjadnim vrtom se proda. Več pove MARIJA VOLG, Kamnago-rica 17, p. Št. Vid nad Ljubljano. 1010 listin se ie nraia v 1,1, natfstr. 3 989 sc odda na zmanfše valiti oferfnl dražM: Na okrajni cesti Log-Bevke cenjen na 3300 K. Pismene ponudbe z varščino 10o/0 sc bodo sprejemalo do dne 12. aprila 1913 dopoldne do 12. ure pri načelniku Antonu Belec-u v št. Vidu nad Ljubljano. Načrti in troškovnik so na razpolago pri načelniku. Okrajni cestni odbor ¥ Št. Mm naši Ljsbliano. dne 28. marca 1913. Izgotoul površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nad« stropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini • ............— ............T„ H nasproti gostilne „Pri Soli" v podružnici hriie R. liane. 767 Št. 9271. Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da sc z današnjim dnevom zapre promet¥S®Iskem drevoredu in sicer od frančiškanskega do jubilejnega mostu, ker se grade na tej cesti kanali in je vrhu tega treba ostaviti promet iz javnih in varnostnih vzrokov. Mestni magistrat ljubljanski ■f dne 31. marca 1913. 1004 2-1 Št. 9272. Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da se z ozirom na kanalizacijo Šolskega drevoreda ter iz javnih in varnostnih vzrokov z današnjim dnem prestavijo mesarske stojnice iz Šolskega drevoreda na Vodnikov trg, druge stojnice pa po potrebi na Vodnikov, Cesarja Jožefa trg, Lingarjevo ulico in druge ulice v obližju dnevnega trga. Trg za prodajo krompirja, zelja, čebulje in drugih živil na debelo, ki se je sedaj vršil na Cesarja Jožefa trgu, prestavi se obenem na Sv. Jakoba trg, kjer se sme vršiti prodaja vseh živil le na debelo. KSestni magistrat ljubljanski. z mešanim blagom, z vso opravo, na glavnem trgu v Ajdovščini, (vojaška garnizija) kjer se je nahajala najstarejša trgovina, se dajo v najem. A. Casngrande v Ajdovščini. 969 Stanovanje dve do tri sobe s pritiklinami v bli-Uni južnega kolodvoru sp i&čfi za majev termin. Ponudbe s ceno naj se pošljejo pod »I. R. 500« poštno ležeče glavna pošta, Ljubljana. 988 dne 31. marca 1913. 1005 2—1 □□□ancicmaanannnnnaananacianannnnnan D Priporoča se D Najnovejše pariške in dunajske oblike. 864 Žalni klobuki so tudi vedno v zalogi. Cone nizke. Postrežba točna in solidna. Pismena naročila se odpremijo obratno. — Z odličnim spoštovanjem A. Adamič, Kranj. | Domača najnovejša j konfekcijska trgovina & Itomp. Franca Jožefa cesta 3 i ♦ o t-OO ♦T* ♦ se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup -narejenih oblek. = Sprelemaio se naročila po meri, ter 52 izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. Proda se po nizki ceni dobro ohranjena lokomobila 28 PH na paro, kakor tudi 20 PH električni dinamo tudi v prav dobrem stanju. Naslov pove uprava lista pod št. 964. 984 špecerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme. Spričevala se odklanjajo. Ponudbe: Ljubljana, glavna pošta, poštni predal št. 121. 1002 m ^r novozidana, najbližje farno cerkve, pripravna za trgovino, letovišče, se pod zelo ugodnimi pogoji proda ali da v najem. Natančneje sc izve v Mekinjah št. 31, pošta Kamnik. 1003 3 vajenec hlapec Sprejme se takoj iz boljše hiše, kakor tudi krepak pri Osvald Dobelcu, trgovina mešanega blaga v Kranju. 984 Proda se dobro idoča pečdrska z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. Izdaja konzorcij »Slovenca«., Tisk: »Katoliške Tiskarne