1Z9. Stnilta.
i u*um. i tm, i. Mji m
MIH. lit«.
^^^,        ^H         ^h  ^H    ^H^H      ^^HB       ^^^B^H      ^^^        ^^^K''       ^h               ^^^n^H      ^I^H '     ^^^^^r      ^l  ^l     ^fl   ^H
.Slovenski Narod*  velja ¥ MmMfaml
na dom dostavljen:                               v upravništvu preieman:
rcte leto naprej   .   .   .   .   K 24*—      ćelo ieto naprej   .   #   .   „   K 22*—
pol leta       „       ..... 12*—      pol leta       „       •  .   •   .    . 11*—
tein leta     „        .   .   • * •    •    6-—      četrt leta      „       •   •   •   .    .    5'50
na mesec    m       •   »   •   •    9   2*—      na mesec    m       •   •   •   •    «    1*90
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
•redniitro: Enmflova cllca *t  5 (v pritUtyi levo.) t«l«toti tt. 94.
laserati veljajo:  peterostopna petit vrsta u eakrat po 16 vi*., U dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   većkrat   po 12 vin.   Pa rte m zahvata vrata 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin   Pri več jih tasercijah po dogovoru.
Upravnistvu uaj se pošiljajo naročnine, reklamacije, in*erati Lti,
to je administrativne stvari.
——   PMamiiM itevllfca t#li« 10 viaatfOT.   —— Na pssflMaa suočila brez istodobne vpoalatve nuočmimt aa m adsa.
.Slovenski Narod" Teljsj po pošti: sa Avsbo-Ogrsko:                 .                    za Nemčljo:
eelo leto skupaj naprej      .   K 25-— I ćelo leto naprej        .    .   ,   K 30w
^trta    Z        2    I   I   I ^'50 I    M Amcriko jn vse druge dežele: na mesec    .        •     .   .    •   2-30 ■ cek> leto naprej   .   .   .   .   K 35.—
Vpra£aaje*n glede laseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. UjuiBlilio (spodaj, dvoriKe le*©). Baafteva alte« *L S, totala* At M,
Spletke v Draču.
D u n a i, 8. junija.
Avstriia in Italija igrate v Draču nevarno igro. Avstrijski in itali-janski diplomati in njihovi pomoeniki ter agenti pozabliajo popolnoma. da ste jadranski zaveznici pravzaprav edini protektorici albanskega kneza in albanske države rer stremita le za ciljem, da eden drugemu izbije politični vpliv ter si pridobi nekako hegemonijo. Knez \Vied. vstaši. albanski ministri, holadnski oficirji so pri ter igri Ie figure... To je treba imeti pred ocrni, kadar čitamo gorostasna porocila kakor je ono o aretaeiii ita-lijanskega polkovnika Muricchia, in o tragičnem poteku ćele te najnovei-še afere.
Dejstvo, da imajo albanski vstaši v samem Draču dobre zaveznike, se ne da oporekati. Kdo da so ti za-vezniki, to je bila že dolgo javna tajnost. Ker se je knez \Yied zadnji čas vedno bolj opiral na katoliska plemena in na takozvane nacijonaliste, ki sa več ali manj avstrofili, si je itali-janski poslanik v Draču poiskal drugih zaveznikov. Ako je knez Wied z Avstrijo, morajo biti vstaši pri Italiji, to je enostavno taktično načelo sedsnje italijanske politike v Albaniji. To načelo povsem jasno dokazuje. da se je solidarno postupanje obeh velesil na vročih albanskih tleh razbilo in da se nahajate obe državi v najostrejši politični konkurenci. Ta tihi, toda srditi boj med obema pro-tektorjema je veleznačilen. On nam dokazuje, da se obema državama ni-kakor ni šio za to, da si zasigurate z ustanovitvijo nove albanske države svoje skupne interese v jatiran-skem niorju, temveč. da ste tako Avstrija in Italija ustvarili Albanijo v nepriznanem, toda evidentnem na-menu. da s tem ena in druga pripra-vita pot svoji lastni ekspanziji ob Adriji. Pri splošni balkanski likvidaciji se niste niti Italija niti Avstrija mogli odkrito zavzeti za svoje tajne nacrte, ker bi bilo to izzvalo katastrofo menda za obe. Ker takrat Albanija ni mogla postati avstrijska in tuđi ne italijanska, sta se Dunaj in Rim zedinila, da postane politični ricutrum. Italija in Avstrija ste ustva-
rili Albanijo, ker ie ništa mogli deliti in ker ste si jo hoteli prihraniti za »boljše čaše«, za takrat, kadar priđe dan velikega medsebojnega obračuna.
Da sta polkovnik Muricchio in profesor Chinigo res kriva, o tem ne more biti najmanjšega dvoma. Italijanska politika nadkriljuje avstrijsko v brezvestnosti in nemoralnosti, pa tuđi po svoji energiji. Ko so holand-ski oficirji prijeli oba zasnčena intrigama, je bil italijanski poslanik tako besen. da bi bil morda dal bombardirati ćelo kneževo polačo ... Albanska vlada je morala aretirane izpu-stiti, obustaviti vsako preiskavo ter prositi za milost in pardon. Ponovila se je v nekoliko spremenjeni obliki ista komedija, kakor povodom areta-cije tsad paše. Tuđi tega je hotel knez VVied postaviti pred sodišče — toda moral ga je na pritisk Italije iz-pustiti. Italijanska metoda je sicer jako enostavra. Kakor so svoj čas vpi-Ii italijanski listi, da je Avstrija intrigirala proti Esad paši (in so menda vsaj đeloma prav imeli), tako kriče sedaj. da so izvršili holandski oficirji svoj najnovejši protiitalijanski naklep kot avstrijski plačeniki. Poikovnik Muricchio in profesor Chinigo sta ne-dolžna, sta le žrtvi aystrijskih in trig. In obe nedolžni žrtvi ostaneta v Draču ter bodeta v bodoče lahko menda imela javne sestanke z vstaši v kaki sobi kneževe palače, ne da bi se upala albanska vlada migniti s prstom.
V tihih, zakulisnih spletkah je bila dunajska diplomacija vedno moj-ster; nad predrznostjo rimske kon-sulte pa ie naravnost konsternirana. In se ne zna pomagati. Na Dunaju se ne bojijo delati razne tajne naklepe proti Italiji, toda bojijo se reci le eno odločno besedo svojemu zavezniku v vednem strahu, da bi v sedanii ne-varni internacijonalni situaciji ne spravili v pogibelj samo vprašanja zavezništva. Na to strahopetim politiko računa Italija, dobro ved j. da Dunaj nima poguina odkrito \ praša-ti, kateri izmed obeh zaveznii v da je danes na zavezništvo bolj lave-zan, Avstrija ali Italija, in da i tuđi ne upajo odgovoriti, da Italija. Pokojni grof Acrenthal ni bil ržav-nik naše simpatije, toda napran Italiji  se je obnašal z nekoliko    večjo
možatostjo kakor njteov žalostni na-sledmk. Ko so na početku tripolitan-ske vojne italijanske ladje prispele pred takrat turski Santi Ouaranta ter I ričele izvrševati svoja junaštva, je grof Aerenthal brez w&ega obzira za-klical svoj rezki -S|^j!«. V Italiji je za\ ršalo — toda ita^anska vlada je računala — in ubogaja. Politični račun je za Italijo še #edno isti, brez Avstnje in Nemčije ^^e rimsko kra-ljestvo ne smelo v firropi niti ganiti — toda grof Berchtold nima poguma in zato triumfirajo italijanske predr-7ne metode nad avstrijskimi previd-nimi in strabopctninii spletkami.
Dunaj in Rim prepuščata za en-krat vso odgovorno^ za nespora-zumljenje v Albaniji tamkaišnjim svojim fukcijonarjem. Oficijelno vlada med Ballhauspiatzom in Consulto popolni sporazum. Vprašanie je Ie, kako dolgo se bo dala ta fikcija še zdržati.         _________
0 mesfneni gospodarstvu v Postojnl.
Shod v PostojnL
(Dalje.j
In končno je bilo se izvesti drenažo, ker je pričela" voda zalivati fundament. Ako se je teciai proračun rrekoračil, se ni čuditi. Pripomnim naj, da je zgradbo elektrarne nad-zorova! g. okrajni inženir, da so se vsa plačila izvršila po njegovem odobrenju, da tedaj ne more biti govora, o nekorektnem postopanju.
Graja se tuđi, da je mestno oskrbništvo prodalo nekaj mestnih zemliišč, ne da bi se skupilo naložilo. Prodalo se je za 10.583 K sveta in po § f>2. obč. reda bi se moral ves ta skupiček i)lodonosno naložiti, ker se ne srne glavnično premoženje zmanj-šati. Ali tu ni mestno oskrbništvo sa-molnstno postopalo. Bila so mu tedaj zemljišča (stavbinski prostori), ki leže tik hotela Jame na ponudbo in mestno oskrbništvo je prosilo s svojim dopisom z dne 9. nov. 1908 št. 149 deželni odbor kranjski, če srne to transakcijo izvršiti, čemur je tuđi Ie ta pritrdil in ktipne pogodbe prodanih parcel s sklepom z dne 9. decembra   1908    št.  15,077    odobril.
Ravno tako je bila tuđi odobrena kupna pogodba. Mesto je dobilo vrednosti 23.174 K, prodalo je pa zemljišč za 10.583 K. Ta transakcija je bila torej zelo srečna in mestno oskrbništvo zasluži za to hvalo in ne graje.
Res je, da se je prodal les iz gozda, s katerim izkupilom se je od-plačalo odškodnino Frančiški Jurca za njenega poškodovanega otroka in pa račun Ant. Ditricha, res je pa tuđi, da se je vse to dogodilo pod prejšnjirn mestnhn oskrbništvom, da tedaj sedajnega oskrbništva ne za-dene tozadevno nobena krivda. Znano je, da je bil otrok Frančiške Jurca pri postavljanju drogov za elek-triko menda 1. 1907, ko se je drog pri postavljanju na cesto podrl na nogi poskodovan. Takratno mestno oskrbništvo je odklanjalo vsako od-Škodnino za otroka, češ, da je odgo-voren delovodja. V dobri veri, te stroške mestu prihraniti, se ie podalo tedajno oskrbništvo v pravdo, kate-ro pa je zgubilo, ker je sodišče iz-reklo, da je delodajalec odgovoren za delovodjo.
Ko je odstopil bivši oskrbnik, je položil račun, po katerem je imel dobiti od mesta še 4166 K 94 v in kate-ro vsoto mu je tuđi zadnje oskrbništvo izpJačalo.
Kaj je poročalo mestno oskrbništvo deželnemu odboru glede prodaje sveta za Sokolski dom mi ni znano, lahko pa kot pređsednik društva Sokolski dom potrdim, da še ni gotovo, če se bode na tem prostoru gra-dil Sokolski dom. ker je ta svet po zatrdilu stavbnega izvedenca ves premoker.
Zupanstvo je nakazovalo došle občinske na'hiade po ključu, ki je bil v veljavi še pod pokojnim županom, in sem bil v dobri veri, da je bil ta ključ pravilen. Ako so torej tozadevno nastale kake diference med žu-panstvom in mestnim oskrbništvom, se bodo poravnale, tako da ne bo imel ne eden ne drugi kake škode.
Take so torej te velikanske ne-rednosti. ki so dovedle većino dežel-nega odbora do sklepa, predlagati c. kr. vladi razpust mestnega oskrbništva postojnskega, prepričan sem pa, da je pri marsikateri občini, ki je v rokah S. L. S. revizija bolj potreb-
na kakor je bila pri nas. (Burno odobravanje.)
Volilni manever.
Iz vsega povedanega sledi, da je bila vsa ta gonja vprizorjena zaradi ravno završene državnozborske volitve. Ko se je izvedelo, da kandidiram za državni zbor, se je takoj oglasii »Slovenec«, ki je to dejstvo objavil v svoji št. 70, ob enem pa tuđi objavil sledečo notico:
Postojnska občina v škripcih. Liberalno gospodarstvo je tuđi v postojnski občini pričelo kazati svoja rebra. Govori se, da so že sedaj liberalci sami med seboj, ko se še ni pričela deželna revizija, dognali 200.000 K deficita. Liberalni gospodarji stikajo glave in pre-metavajo knjige, da bi še pred revizijo pokrili, kar se pokriti da.
Glede te nesramne notice je bilo primorano županstvo vložiti tožbo proti »Slovencu«. Največje falotstvo in lopovstvo pa je, da se je ta notica tuđi zanesla v tuje nemške liste z namenom, škodovati vgledu in kreditu našega mesta. In res se je oglasila takoj po ti notici neka dunajska tvrdka, ki je izrazila bojazen, da bo« de pri našem mestu zgubila svojo ter-jatev. Tri tedne so revidirali, pa deficita nišo mogli nafti* (Veselost in odobravanje.)
Ker ta laž ni držala, zmislili so si novo. Večer pred volitvijo so moji politični nasprotniki razpošiljali brzojavke, da je deželni odbor sklenil zaradi velikanskih nerednosti mestno oskrbništvo postojnsko razpustiti in da utegne biti župan Lavrencič od-stavljen, resnicoljubni »Slovenec« je pa še dostavil, da ima mesto dolga 600.000 K, tako da si je vsakdo moral msiliti, da se je pod mojim župano-vanjem napravilo toliko dolga. Tuđi ta »Slovenčeva« notica je zašla v tuje liste, še ćelo v tržaški »Piccolo«. Vsa gonja proti našem mestu iz-vira, kakor je vam vsem znano, iz političnih nagibov, ker si dovoljuje-mo imeti svoje mnenje. Mi ne zahte-vamo drugega, kakor da se nam daio naše pravice, mi ne zahtevamo nikakih protekcij, zahtevamo pa pravice, ker ravno tako plačujemo dav-ke in dokla'de, kakor naši nasprotniki. Naj ie pritiskajo na nas; čim večji bo pritisk, tem hujši bo odpor. Vsaka
LISTEK.
flrsene Lupin v zaparu.
(Dalje.)
Še isti večer je pisal prokurator-!u republike v Rouenu. Poslal mu je ?rozilno pismo in ga zaprosil pomoći :n varstva.
Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati: da je imenovani Arsene Lupin ravno sedaj zaprt v Sante, da je tam kar najstrožje zastražen in da mu je popolnoma nemogoče pošiljati pisma, da pismo torej ne more biti drugega, kakor delo kakega mistifi-katorja. Na to kaže vse, logika in zdrav razum, kakor obstoječa dej-stva. Za vse slučaje pa je iz pretira-ne providnosti sodišče poverilo izve-dencu preskušnjo pisave in izvede-nec je izjavil, da kljub gotovim po-dobnostim predložena pisava ni jet-nikova.
»Kljub gotovim podobnostima baron Si ni drugega zapomnil kakor te tri vzTiemirjujoče besede, v kate-rih je videl priznanje dvoma, ki bi, če bi šio po njegovem, zadostovalo, da posreduje justica. Njegov strah se je spremenil v srd. Neprestano je prebiral pismo. »Pridem sam k se-JitvL« In ta natančni datum: v noči od srede 27. do četrtka 28. septembra! ...
Nezaupijiv in redkobeseden, ni imel poguma. zaupati se svojim slu-žabnikom, katerih udanost se mu ni zdele? var na pred vsako skušnjavo. Veu^ar je prvič po poteku let čutil porrcbo, da se porazgovori, da se posvećuje. Zapuščen od justice svoje lastne dežele ni imel več upanja, da se n;ore braniti z lastno pomočjo. Zato se je namenil odpraviti se v Pariz in zaprositi pomoći kakega starega policista.
Pretekla sta dva dneva. Tretji dan, beroč svoje časopise, pa je od veselja poskocil. »Caudebeški budi-lec« je objavil sledečo notico:
»Z veseljem nas navdaja, da imamo že skoro tri tedne med svoji-mi zidovi vrhovnega nadzornika Ga-nimarda, enega izmed veteranov v službi varnostne oblasti. Gospod Ganimard. kateremu je ujetje Arsena Lupina, njegovo zadnje junaštvo, pridobilo evropski ugled, se hoče od svoj;h dolgotrajnih naporov odpoči-ti na ta način, da preganja belice in kline.«
Ganimard! to je bil pomoćnik, kakoršnega je iskal baron Cahorn! Kdo, kakor zviti in potrpežljivi Ganimard bo znaj! bolje prekrižati Lupino ve nakane?
Baron se ni obotavljal. Šest ki-Iometrov je ločilo grad od malega mesteca Caudebec. Prehodil jih je z veselimi koraki kakor človek, ki ga prevzame upanje na rešitev.
Ko je opetovano zamar oosku-
šal poizvedeti naslov vrhovnega nadzornika, napotil se je proti pisar-ni vBud;!ca* sredi obrežja. Tam je našel urednika, ki je spisal notico. Le-ta )č s*opil k oknu ter rekel:
»Ganimard! prav gotovo ga sre-čate ob obrežju z ribisko palico v roki. Saj sva se ravno tam seznanila m jnz senu slučajno bral njegovo ime vrezano v njegovo palico. Glej-te, oni mali stari gospod, ki ga vidite tam doli pod drevesi promenade.
»V prvršniku in slamniku?"« Prav ta, a. čuden mož, ne ljubi besed in rad godrnja.«
Pet minut pozneje je baron na-govoril slavnega Ganimarda, se mu predstavil ter poskusil ž njim pričeti razgovor. Ker se mu to ni posrečilo, lotii se ;c naravnost stvari same ter mu razložil svojo zadevo.
Oni ga je poslušal, ne da se bi ganil in izpustil iz oči ribe, na katero je prežal, nato je obrnil glavo proti njemu, ga s pomilovanja polnim obrazom premeril od nog do glave ter spregovoril:
»Gospod, navada ni obveščati v naprej ljudi, ki se jih namerava Propati. Arsene Lupin že ćelo ne poče-nja takih budaiosti.«
»Pa vendar...«
^Gospod, bodite prepričani, če bi jaz le najmanj dvomil, tedaj bi veselje, še nadalje stikati za tem prelju-bim Arsenom Lupinom premagak) kakoršnekoli druge ozire. Zalibog pa ie ta mladi mož pod ključem*«
»Če pa uide?« ...
»Iz zarorov Santć ni mogoče uiti.<.
»Toda on ...«
»On ravno tako malo kakor arugi.«
»Vendar__«
»Pa dobro, če uide, ga zopet ujamem. Aledtem pa mirno spite in ne plašite mi več tega klina.«
Razgovor je bil končan. Baron se je vrnil domov, nekoliko pomirjen vsled Ganimardove brezskrbnosti. Preskusil je vse ključavnice, vohunil za sh:žabniki. Preteklo je še osem-inštirideset ur, med katerim časom je samega sebe skoro pregovoril, da je bil ves njegov strah pravzaprav prazen. Zares, kakor je rekel Ganimard, ne obvešča se v naprej ljudi, ki se jih namerava oropati.
Dan se je približeval. V torek zjutraj, dan pred 27. nič posebnega. Ob tren pa je pozvonil neki fant. Prinese! je brzojavko.
»Nobenega blaga na kolodvoru Batignolles. Pripravite vse za jutri zvečer.«
»Arsene.«
Na novo se je barona polastila taka blaznost, da se je vpraševal, ali naj se ne uda Lupinovim zahtevam.
Tekel je v Caudebec. Ganimard sedeč na zaklopnem stolu, je na istem mestu lovil ribe. Molče mu je pomolil brzojavko.
»No, in potem?« ]e zamrmral nadzornik.
»Potem? saj bo jutri!«               :
»Kaj?«
»Vlom, rop mojih zbirk!«
Ganimard je položil palico iz rok, se obrnil proti njemu, prekrižai-roke na prsih in zavpil z nepotrpež-Ijivim glasom:
»Ah Kaj, ali si morda domišlju-; jete, da se bodem s tako bedasto zadevo ukvarjal!«
»Koliko odshodnine zahtevate, da prenoćite v gradu od 27. do 28. septembra?
»Niti vinarja ne, pustite me v miru.«
»Imenujte vsoto, jaz sem bogat, zelo bogat.«
Surovost te ponudbe je spravila Ganimarda iz njegovega ravnotežja in povzel je nekoliko mirnejši besedo:
»Jaz živim tu na dopustu in ni-mam pravice vmešavati se...«
»Nihče ne bo za to vedel. Jaz se zavežem molčati, naj priđe, kar hoče.«
»O, saj tako ne bo ničfi«              i
»Dobro, da vidimo, tritisoč fran-kov, ali je dovolj?«
Nadzornik si je potegnil prgišče tobaka v nos in še le po dolgem pre-mišljevanju mu je padla beseda iz ust:
»Velja, samo.toliko vam moram odkrito povedati, da je to pri oknu na cesto vržen denar.«
»To mi je vseeno.«
(Dal* prilKKHUlC)
Stran 2.
.SLOVENCU NAROD% dne 9. jimija 1914.
129. štev.
sila do vremena, tuđi kranjske strahovlade bode enkrat konec.
Burno odobravanje. Županu g. 'Josipu Lavrenčiču čestitajo.
Burno pozdravljen od navzočih zborovalcev je govoril kot drugi de-želni odbornik gospod
dr. Karei Trifler.
Cenjeni zborovalci!
Z velikim veseljem sem se od-zval pozivu svojega prijatelja župana g. Lavrenčiča, da se naj udeležim današnjega shoda; s tem večjim veseljem, ker mi je s tem dana prilika, da se seznanim z vami, ki ste najodloč-nejši in najneustrašnejši bojevniki za lfudske pravice na Notranjskem, in da izrečem pri tej priliki. pooblašČen od predsedstva narodno-napredne stranke, najiskrenejše simpatije vašemu županu g. Lavrenčiču, ki je po-kazal. kako se mora pošten slovenski mož v javnem življenju boriti za poštene stvari. (Burno odobravanje. Klici: Živel Lavrenčič 0
Z mirno vestjo lahko rečem: Će bi v dežeii kranjski vladale normalne razmere, če bi se ne bil izvršil v deželnem zboru akt brutalne sile, v de-ielnem odboru pa najostrejše graje vredna manipulacija, bi danes stal pred vami vaš župan g. Lavrenčič kot vaš izvoljeni deželni in državni poslanec. Če temu danes ni tako, so temu krive nenormalne, krivične razmere v naši dežeii. (Pritrjevanje.)
Jaz sem zastopnik narodno-napredne stranke v najvišji deželni av-tonomni oblasti, v deželnem odboru. Je to sicer velika čast. toda verujte mi, da je tuđi zelo mukotrpna čast in vzdihoval bi lahko prosto po našem GregorČiču:
Moj bog, natovori mi katero koli stvar, samo kranjskega deželnega odbora nikar! (Smeti in pritrjevanje.)
Danes pa sem dolžan pred vsem pojasniti, kako se je moglo zgoditi, da volitev g. Lavrenčiča v deželni zbor, ki je bila vendar tako sijajna in pravična, ni bila potrjena, in kako je bilo drugič mogoče, da se je v zadnjem trenutku pred državnozborsko volitvijo vrgla v svet smrdeča bomba, ki je preprečila njegovo izvoli-tev, tako da je bil za ta mandat na-ravnost okraden.
Kar se tiče deželnozborskega mandata, vam dam sledeča pojasnila: Se v živem spominu je vam vsem, ca je župan g. Lavrenčič pri deželno-zborskih volitvah v mestni skupini dosegel velikansko večino. Posebno se je pri teh volitvah odlikovala Po-stofna, ki je na naravnost imponujoč način manifestirala svoje napredno rrepričanje. Ko pa je g. Lavrenčič komaj stopil v zbornico dežele kranjske, je je moral :udi že zapustiti, Marsikateri izmeć vas je vprašal ta-krat, kako je te mogoče, da mora prosto izvoljeni poslanec pod pritiskom brutalne sile zapustiti zbornico, kako je mogoče, da je narodno-napredna stranka to nasilje navidez-no mirno giedala? Ampak moja gospoda, tu ni šio za osebo in mandat Josipa Lavrenčiča, temveč za
atentat
na pravice voHIne skupine mest in trgov. S. L. S.t ki je do sedai še r.eomejeno vladsla nad kmečko volil-no skupino, ie hotela zavladati tuđi v mestih in trgih. Ker je videla. da po naravnih potih to ne gre, poskusi-la je to doseći po ovinkih. Rekla je, da morajo imeti volilno pravico v mestni skupini ne le mesta, ne le tr-gi, marveČ tuđi vaši. ki .so slučajno priklopljene k mestom in trgom v eno politično obćino. Na ta način je hotela zavojevaii S. L. S. tuđi mesta in trge. Ta njihova zahteva pa ni bila utemeljena niti v postavi, niti v tri-desetletni praksi. Zato je naravno, da se je ćelo naša, klerikalcem na-sproti nad vse mehka deželna vlada po robu postavila in odklonila to za-htevo. Deželnozborska volitev na Notranjskem in na Dolenjskem se je zato vršila tako, kakor je bilo v ve-ljavi že nad 30 let in kakor jasno ukazujejo tuđi razsodbe državnega sodišča. Na podlagi teh volitev je bil izvoljen tuđi vaš župan g. Lavrenčič in na Dolenjskem g. Julii Mazelle. Deželni zbor po svoji večini ni hotel verificirati teh dveh mandatov, pa tuđi koj spočetka ni imel poguma. da bi bil vzpričo stališča vlade izvolitev zavrnil. Poskusili so srednjo pot ter hoteli pritisniti na narodno-napredno stranko z novo volilno reformo, na podlaci katere bi bili ta dva mandata sicer za enkrat verificirali, v bo-doče pa bi se bila skupina mest in trgov na podlagi — recimo pravnega naziranja klenKalne večine — izpre-menila tako, da bi bila ta skupina le druga kmečka skupina. Velika zasluga gre g. Lavrenčiču, ki je zapostav-Ijal svoj osebni interes strankarski koristi ter je izjavil, da rai$i sam zapusti zbornico. Te njegove zasluge volilci ne smete nikdar podcenjevati! Ko je S. L. S. videla, da se vlada in narodno-napredna stranka ne uda-sta,  sterila te atkai  kar moramo z
vso pravico mienovati surovo naši« Ije. Iztirala je gg. Lavrenčiča in Ma-zelleta z isto pravico, kakor pred dvema letoma ljubljanska po&L gg. Reisnerja in Ribnikarja, U defelnega zbora. S tem |e hipno oslabila narodno-napredno stranko, to prizna-vamo, poguma pa ji ni vzela za na-daljni boj. Zlastl kar s* tlc# Notranj-ske, smo prepričani, da ta pa aaj ste zgodi, kar se koče, nai se lasal volilni red morda potom kakili tajafli kom-promisov Interpretuie kakor hoće, g. Lavrenčič pri prihodnHb volitvah zopet izšel kot poklicani zastopnik notranjskega meščaustva.
Ampak zakai se ta volitev zavla-čuje? Zatrjuie se ponekod, da zato, ker bo §el deželni predsednHt barem Schwarz v kratkem v pokoj. On sam ne more snesti besede, ki jo je dal v deželnem zboru, njegov naslednik pa to iahko stori. Borno videli! Vse je mogoče. Pripravljeni moramo biti tuđi na to in vi notranjski volilci se boste morali boriti s privezano desnico ter vihteti meč le z levico. Vzlic temu ne borno podlegli, če ostane v vaših vrstah prepričanje, ki vlada danes med vami. ToHko glede deželnega zbora.
Sedaj pa preidimo k drugemu še večjemu grehu g. Lavrenčiča. On se ni prestraši! brutalne sile, ki ga je iztirala iz deželne zbornice, marveč je bil še ćelo tako nezaslišano predr-zen, da je nastopil v istem volilnem okraju kot kandidat za državni zbor. Tega mu klerikalci nišo mogli odpu-s:iti, to pa tem manj, ker jim je sta-vil v nevarnost ta mandat, ker se je pokazalo, da bi bil on, če bi bile vo-litve proste in očiščene nepoštene agitacije, zmagal. Zato so klerikalci zagrešili greh, ki ne srne biti nikdar pozabljen, ki se mora obraniti v spominu še našim potonicem v dokaz, kako se Je gazilo v prah na Krani-skem pod vlado S. L. S. naiprimkiv-nejše pojme politične dostoinosti in lavne morale. (Pritrjevanje.)
SnoČni (sobotni) »Slovenec« pravi, da bosta imela Lavrenčič in dr. Triiler danes krasen shod. da naj se pa vrši ob roki snočne stevilke tega lista. (Klic: Cunje!) Na snočne napade »Slovenca« je odgovoril že pred-govornik. Jaz pa pravim, da se naj današnji shod ne vrsi samo ob roki snočnega »Slovenca*, marveč v prvi vrsti ob roki »Slovenca« z dne 18. maja t. 1.!
V  ponedeljek,    18. maja je pisal »Slovenec«, da je deželni odbor sKle-nil razpust    gospodarskega    odbora postojnskega,    namigaval,    da   se je tam kradlo in sleparilo na debelo in končno    navrgel    vprav    peklensko lumparijo,   da    bo   zbog tega župan Lavrenčič (ne morda načelnik gospodarskega odboraodsta\ijen),torej od-stavljen oni Josip Lavrenčič, ki ni ne načelnik tega   odbora,   niti za njega odgovoren, ampak ki je imel drznost kandidirati pri volitvah,   ki so se vršile dan pozneje, 19. maja. Osemnaj-sti maj je bil ponedeljek. Ta dan sem uradoval dopokine in popoldne še ob 5. v deželnem   dvorcu   in sem imel predložene vse akte tega dne\ i, ka-kega   akta o postojnskem gOM odar-skem odboru pa nisem videl. / večer pa sem čital v »Slovencu«, da   e deželni odbor sklenil razpust in   cveda so hodili trumoma nad mene / vpra-šanjem ali je to res?   Jaz jim   ruge-ga nisem mogel povedati,   kakor to, kar je objavil    drugi dan »Slovenski Naroda, da se je zadnja seja vršila v soboto, 16. maja in da v tej seji ni bilo besedice govora o razpustu    ter   da sem bil 18. maja še do 5. popoldne v deželnem odboru, da pa nisem slišal niti besedice o kakem takem sklepu, vsled česar mora biti ona notica po-polnoma zlagana.
V  sredo je »Slovenec* na to svojo izjavo  molčal.   V četrtek   je   bil praznik.
V  petek je pisal »Slovenec«,   da je dobil notico od tako verodostojne strani, da je moral verjeti,    če je bil nalagan. ne more nič za to.
V  soboto,   stoprav  v momentu, ko se je zopet   vršila seja deželnega odbora, pa je »Slovenec^ povedal, da je bil razpust v resnici   sklenjen  18. maja.
Jaz sem v tej seji vprašal, kako je bilo to mogoče in reklo se mi je, da se je storil ta sklep cirkulando, kakor se smejo resiti le manj važne za-deve. Vsem deželnim odbornikom se mora v tem slučaju pismeno predložiti predlog In sele, če vsi pritrjuje-jo, je sklep storjen. Kakor hitro pa eden ugovarja, mora priti stvar v sejo. To pa mi lahko vsak verjame: Ce bi bil jaz dobil ta i>redlog v roke, bi bilo tako sklepan je cirkulando ne-mogoče. To so tuđi klerikalni deželni odborniki vedeSi. (Klici: Zato nišo predložili! Sploh 18. maja nišo storili sklepa!) Deželni glavar je bil 18. maja odsoten, skler va. nosi tri podpise in dr. Lampe »e reVci: »To Je večina« ter dal spis ekspedirati. Smolo pa so imeli pri tem, da nišo računali s tem, da bora jaz še ob 5. nopoldne v dežel-
nem odboru. Pravilo, da Je bil akt na moji min in ker mene ni bilo, so oni sami sk ;»nfli. Iz tega izgovora Je jasno vide* u kakor sem tuđi v seji deželnega odbora povedal, da so mi za-devo vodoma hi fcotoau prikrili bi utajili ter v očltatai aavskrižjn s poslovnikom za deiaU odbor umetao sfabridraH »skle* o Mtvetu raspusta«, kl H bU, če N bfll odkrito in pošteno postopali, nemogoč. Isti sklep bi bili lalrito storili v seii deiefaiega odbora, saj imajo većino, nekaj pa M se ne bilo moglo zgoditi, sklep bi ne bil ostal tajen, kl »Slovenec« bi tega sklepa ne bil mogel zlorabiti kot volilno
bombo.
Dne 18. maja so imeli na Notranjskem že razmnožene brzojavke, ki so se tako glasile, kakor bi se bila zgodila v Postojni po krivdi župana Lavrenčiča velika nepoštenost. Kak-šen vtisk je to napravilo na volilce, si lahko vsak misli, zlasti ker se je v brzojavki lagalo, da je razpust že sklenjen, dočim ga je zamogel deželni odbor faktično le nasvetovati deželni vladi.
Sedaj pa z mirno vestjo trdim, da se većina deželnega odbora glede svoje sokrivde na tem, da se je do-zdevni sklep na tako škandalozen način zlorabil. še ni opravila. To pa je tem žalostneje, ker je nedvomno, da se je v tem slučaju zlorabila vsaj od strani »Slovenca« uradna oblast najvišje deželne a v tonom ne korporacije v najnižje strankarske name-ne, v najbolj umazano volilno slepa-rijo. 2e ugled deželnega odbora zahteva, da se spravi v to temno za-devo polno luč. ta zadeva že enkrat dožene, če drugje ne, pa
pred kazenskim sodiščem.
U parno, da ne borno doživel! novega slučaja Rihar in da ne borno imeli zopet pred sebof > slaboumnih« krivcev! Ce se nai vzdrži v našem ljudstvu vera v justico in v državno avtorlteto, pot em se kaj takega ne sme nikdar več ponoviti. (Burno odobravanje.)
Kot deželni odbornik pa moram poleg vse dolžne rezerve na ves glas povedati tuđi, da pod streho najvišje deželne avtonomne oblasti ne sme biti prostora za tako navadno stran-karsko kantino najnižje vrste, v ka-koršni edini se je zamogla sfabneira-ti smrdeča volilna bomba »Siovenče-va« z dne 1S. aprila! (Burno odobravanje.)
(Konec   prihodnjič.)
Revolucija v Albaniji.
Iz Dunaja prihajajo vesti o zrna-gah albanskih vladnih čet. ki koraka-jo baje sedaj proti Tirani. Iz Dunaja porocajo rudi, da ima albanski knez na razpolago več tisoč vojakov, ćelo popolnoma določeno število ime-nujejo, namreč 10.000 mož. Iz Dunaja porocajo nadalje, da so vstaši med seboj sprti ni da nimajo kruha in ne streliva. Na Dunaju vedo tuđi, da je sedaj konec vstaje in da bo knez \Vied napravi! v Albaniji red.
To vse \edo na avstrijskem Dunaju. Iz Drača ne porocajo o vsem tem ničesar. Iz Drača prihajajo samo vesti o pruriotičnih demonstracijah, včasih priđe kaka vesi, da je zakli-cal ta ali oni: 2ivet knez! Zdaj in zdaj priđe v javnost kaka beseda na kakem shod u in končno je stišati iz Drača, kako se albanska vlada zvija zaradi dveh nesrečnih Italijanov, ki jih je dala zapreti.
Zato je prav lahko mogoče, da vsi ti veliki uspehi albanskih vladnih čet obstojajo samo v dunajski do-mišljiji. Več o zadnjih dogodkih ni mogoče povedati.
Dva vjeta Italijana.
Zadeva italijanskega #polkovnika Muricchija in italijanskega profesor-ja Chiniga se je hitro razresila tako, kakor je *o zahtevala italijanska vlada. Zaradi javnosti, ki mora imeti se-veda povsod svoj jezik vmes, so postavili komisijo, ki je imela nalogo preiskati pisma in beležke, ki so jih našli pri obeh Italijanih. V tei pre-iskovalni komisiji so sedeli holan<d-ski polkovnik Thomson in holandski stotnik Fabius. nadalje Ekrem beg, Ourakuli in trijc Italijani. In ta komisija je formalno izjavila, da ni nasla ničesar sumljivega v pismih, — kakor je to zahtevala italijanska vlada. Tuđi zadosčenje je Že določeno. Stot-nika Fabiusa in one holandske čast-nike, ki so zakrivili afero v Draču, bodo poslali domov. Res prijetno mora tyti v Albaniji živeti in vladati!
Epir.
Albanska vlada je sprejela pred-loge in sklepe, ki jih je storila kontrolna komisija glede uprave južnih pokrajin. Albanska vlada caka samo še na pritrditev velesil, nakar bo ta-kaj odposlala kontrolno komisijo v Epir, da izvrši sklepe.
■riza i Srbiji.
Kakor porocajo od včeraj iz Srbije, hoće poskusiti krona z mlado-radikalci. Izgledi za homogeni mla-doradikalni kabinet se večajo, Mla-doradikalci predlagajo sledečo mini-strsko listo: predsedstvo in notranje D a v i d o v i ć , narodno gospodarstvo Prodanović, javna dela Vulović, justica Timotiević, finance Dr a š k o v i ć , nauk T o -m i ć, zunanje dosedanji oddelni načelnik Dragomir Stefanović ali pa dosedanji poslanik na Cetinju Oavrilović. Z druge strani se poroča, da bo najbrže ostal na krmilu staroradikalni kabinet.
Štajersko.
Umri je v Voitsbergu na Srednjem Stajerskem rrreščanski učitelj Avgust A i s t r i c h v 50. letu svoje starosti. Siromak je dolgo bolehal, dokler se ga ni sedaj vendar usmili-la tolažnica smrt. Od prijateljske strani smo dobili ob tej priliki slede-če vrstice: »Vest o Aistrichovi smrti me je globoko pretresla. Poznal sem moža z vsemi njegovimi hibami in vrlinami — in imel sem ga kot Slovenec isKreno rad. Pokojnik je bil rodom iz Sp. Štajerja in je deloval v Celju na meščanski soli dolgo vrsto let. Udeleževal se je prav živahno celjskega političnega in društvenega življenja — a imel je o celjskem Nemštvu vedno lastno sodbo. Kot demokrata in poštenjaka ga je zelo bolelo, ko je videl, da so se povzpeli do političnega krmila v celjskem nemškem taboru Ijudje, ki so ošabno prezirali malega meščana in nesram-no izkoriščali javna mesta in službe za svoje žepe. Videl je tuđi, da celjsko Nemštvo nima bodočnosti brez postenega sporazuma s Slovenci. Plitvi nacijonalistični kričači v nem-škutarskem taboru so ga zaradi teh nazorov začeti preganjati, osobito še potem, ko je začel Aistrich marljivo pisati v 1. 1910 ustanovljeno »Siid-steirisehe Volkstimme«. Marsikdo se še živo spominja temperamentnih Aistrichovih uvodnikov v tem listu in popranih satir o »Hechtentischu«. Nikdar ni kdo bolje naslikal vse po-kvarjenosti, grabežljivosti in hinav-ščine v vodilni celjski nemškutarski družbi kot Aistrich. Celjski Nemci so se njegovega ostrega peresa bolj bali ko hudič križa in napeli so vse sile, da ga spravijo vstran. Ker to ni drugače šio, so ga sistematično ova-jali pri deželnem šolskem svetu in končno so ga spravili v Voitsberg. Pa prestavitev sama jim ni zadosto-vala. Oškodovali so ga tuđi gmotno, tako da je Aistrich mislil v hudih de-narnih stiskah prav pogosto na revolver. L. 1909 je kandidira! proti umrlemu renegatu VVoschnaggu in dobil nekaj glasov; 1. 1911 je dobil pri državnozborskih volitvah v Celju le en glas in tedaj ga ni mogla znana magistralna klika dovolj zasmeho-vati. Aistrich je hotel spraviti celjsko Nemštvo, kolikor ga je pristnega in zdravega, na nova pota; renegati so ga pri tem delu zadavili. Kajti našega renegatstva bi bilo brez »ogro-ženih nemških interesov« in podobnih fraz, Ki privabljajo stotisoče nem-škega denarja v njihove žepe, konec. Aistiich je še!, pa njegove ideje nišo umrle: morda jih znova oživi kak močnejši in neodvisnejši in se bode potem lahkc začelo misliti na pošten sporazum v Celju in drugod po Spodnjem Staierskem.«
Iz Laškega trga, V ponedeljek so se vršile občinske volitve, pri katerih so prvič nastopili tuđi Slovenci. Kakor smo včeraj brzojavno poročali, so Slovenci tuđi navzlic nasilni nemškutarski agitaciji v 3. razredu zma-gali. Dobili so slovenski kandidatje gg. Konrad E 1 s b a c h e r 87, dr. Josip K o I š e k 86, Franc K r a n J c 84 in Ignac P i r n a t 8 glasov. Nemški kandidatje so ostali za 2 do 6 glasov v rnanjšini. Ni si lahko mogoče naslikati veselja in navdušenja, ki je zavladalo med Slovenci, ko so zvedeli ob tričetrt na IZ. uro veselo poročilo, da so zmagali. To je prvi posrečen naskok na jemške trge in mesta na Spodniem Stajerskem.
Kozje. Zivinski in kramarski sejm se vrši dne 13. juni ja t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop na sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci vljudno vabijo.
Trsko županstvo.
Nocofc dne 9. t HL, vprizore l|ub-Ijanski igralci v celjskem Narodnem domu svojo drugo predstavo. Igrajo se 3 enodejanke, ki so, kjerkoli so se do sedaj vprizorile, izvanredno uga-jale, posebno pa »Maska satatuu z g. Skrbinškom v naslovni vlogi. — Jutri, v četrtek, dne U. t m. ob pol 8. zvečer, se vprizori zadnja predstava v Celliit in sicer se igra efektna, du-
hovita in zabavna tridejanska komedija »Vrag«, v katere naslovni vlogi je g. Skrbinšek žel ravnokar tuđi pri mariborski publiki obilo pohvale. — Petek, dne 12. t. m., gostujejo ljubljanski igralci v Trbovljah, v soboto, dne 13. t m.f v Zagorju in v nedeljo, dne 14. L m., v Krškem. Povsod se vprizori velezabavna burka »Maks v škripcih« z g. Povhetom v naslovni vlogi.
Slov. Ćitalnica v Mariboru priredi na Telovo, dne 11. t. m. skupen izlet v Pekre (gostil. prostori g. Petra Zorko); spored: petje, prosta zabava itd. Izlet se vrši v nedeljo, dne 21. t. m., ako bi bilo na Telovo neugodno vreme.
Mariborske Ciril-Metodove podružnice so poslale za mesec maj v Ljubljano sledeče prispevke: (mo-ška) narodni davek 22 K 30 v, nabi-ralnik v Narodnem domu 10 K, (ženska) članarina 150 K, (žel.) članarina
8  K, nabiralnik v Medenovi   gostilni
9  K, nabiralnik v Framu 3 K, nabrano v družbi Eksler-Zamuda 3 K 10 v, »majnikov zlet<% nabrala gca. Marica Žabkar za cvetke gospe Zabkar    in Schwarz,   11   K 35  v, nabrala    dva »malčka« pri slavnosti ustoličenja v Narodnem domu 11 K 98 v,   skupaj 228 K 73 v.
V kopališču Laški Trg so končana prenovljena dela in zopet otvorje-na sezija v staropreizkušenih topli-cah. Med zdraviliškimi gosti je ome-njati: grofa in grofico Juli] Palfy, grofico Ano Jerningham, Klotildo pl. Szimics, dr. Hermana Kraszna s so-progo, konsistorijalnega svetnika Matijo Defarja, generalnega majorja Josipa Cordierja pl. L6wenhaupta i. t. d.
Korošrio.
Slika bede. V nedeljo zvečer je prišel v neko kavarno v Celovcu leta 1896. v Mariboru rojeni in v Vol-šperk pristojni samski fotograf Ru-dolf Jobstl, kjer je v neki družbi po-pival do tričetrt na 4. zjutraj. V družbi se je pilo tuđi šarnpanjec ter je Jobstl okrog 4. vstal ter odšel na stranišče. Tam si je pognal kroglo iz revolverja v srce ter obležal na me-stu mrtev. Jobstl je bil zadnji čas v službi nekega avtomobilnega podjet-ja, kjer je snažil vozove. Izvršil je samomor iz bede in so našli pri njem Ie 10 v. Ostal je nekemu gostilničar-ju dolžan večji znesek za hrano in stanovanje. Truplo nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico. Ta samomor provzroča po celem Celovcu veliko zanimanje.
Sanitarne razmere v Volšper-ku. Iz Volšperka se piše: Sanitarne razmere v našem mestu so naravnost skandalozne. V blizini kolodvora je veliko močvirja, čigar odstranitev bi bila nujna potreba. Labudska reka dobiva pred Volšperkom mnogo ne-snage, ki jo tjakaj spušča neka tovar-na. Te vode smrde tako neznosno, da je naravnost skandal. Po cestah pa se gromadi tak prah, da jemlje člo-veku sapo, Če se pelje mimo kak voz. Potrebno bi bilo, da mestna uprava Čimpreje prične s tlakovanjem čest. mesto da brezpotrebno razmetava denar za popolnoma nepotrebne stvari.
D robne novice. V spanju okraden. V Celovcu se je splazil ponoći neki tat v stanovanje Ivana Pogačnika ter mu med tem, ko je ta spal, ukradel denarnico s 70 kronami in zlat poroeni prstan. — Vlom. V Blatogradu vlomil je neki tat v od-sotnosti posestnika Frana Dullinga v njegovo stanovanje ter iz zaprte omare ukradel mnogo perila, obleke in drugih predmetov. Tatvine osum-Ijen je neki hlapec, ki je isti dan, ne da bi bil odpovedal službo, zapustil delo in izginil. — Nepošten pod-č a s t n i k. V Beljaku vzbuja veliko pozrnost beg računskega podčastni-ka Deutscha, ki je služil pri tamošnjem huzarskem regimentu. Prodal je po naročilu več erarskih konj, denar, t. j. 1600 K, pa pridržal zase in pobegnil. Sumi se, da jo je popihal v Svico. Škodo trpi vojaški erar. — Velika tatvina prekajene-g a m e s a. V Kotovčah so vlomili do sedaj še neznani tatovi ponoči v mesno shrambo posestnika Friderika Grešica ter odnesli 150 kg mesa v vrednosti 300 K. Morala sta biti dva tatova, ker bi en sam ne mogel od-nesti toliko mesa, ne da bi ga bil kdo opazil. Tuđi so morali tatovi dobro poznati domače razmere, ker bi drugače ne prišli v tako kratkem času do svojega cilja. O tatovih nimajo prav nobene sledi.
Primorsko.
Deželnozborske volitve v Istri. V nedeljo dne 7. t. m. so se vršile v Istri volitve iz splošne kurije. Izid volitev je sledeči: v III. volilnem okraju, to je Pulju, kjer so bili postavljeni 4 kandidati, Je razmerje glasov sle-deče: italijanski kandidat učitelj Co-renich 1202 srlasova, socijalni demo-
129. štcv.
.SLOVENSKI NAKUU*, One 9. jttnfj«  l!#l4.
Stran &
krat Lirussi 772 glasov, hrvatski kandidat dr. Pederin 409 glasov in kandidat združenih državnih uradnikov, višji mornariški komisar Riaviz, 201 glas. Volilnih upravičencev v tem okraju je okrog 5000, volitev se je udeležilo komaj 50/£ volilcev. Ker ni nihče kandidatov dabil absolutne ve-čine glasov, vrše se 14. t. m. ožje vo-litve med italijanskim kandidatom Corenichom in socijalnim demokratom Lirussijem. Volitve se vrše 14. t. m. v istih prostorih kakor 7. t. m. — V VI. volilnem okraju je bil izvo-Ijen hrvatski kandidat dr. Laginja in sicer z SO00 glasovi proti 800, ki iih je dobi! italijanski kandidat dr. Jug, in 300 glasovom, ki jih je dobil socij. demokrat Jakovae. — V IV. volilnem okraju je bil izvoljen profesor Man-dić, v petem okraju okrajni sodnik dr. Milić. v VII. okraju profesor Špin-čić. V I. okraju, t. j. v Kopru, ožja volitev med italijanskim liberalcem Bennattijem in italijanskim klerikal-cem Spadarom. V II. okraju, Poreč in Rovinj, sta izvoljena oba italijan-ska liberalca Davanto in Pesante.
Cvetlični dan v Trstu. Kakor smo že poročali, vršili so se v petek in soboto v Trstu cvetlični dnevi v prid naši šolski družbi sv. CiriLi in Metoda. Zanimivo je, da je v soboto skrb-na c. kr. policija prepovedala nada-Ijevanje cvetličnega dneva za nedeljo. Merodajni faktorji pa so to pre-poved zamolčali in uspeh ni izostal. V nedeljo so vrle gospodične in za-vedne Slovenke zelo marljivo nabi-rale s cvetkami darove za naso šol-sko družbo in je bil uspeh naravnost sijajen. Nabralo se je mnogo in mar-sikdo te v nedeljo nadomestil to, kar je prejšnja dva dneva zamudil. Naša mladina pa je lahko vesela onih la-Ških lopovstev napram našim slovenskim cvetličaricam, kajti ravno ta lo-povstva so spodbudila slovensko po-žrtvovalnost.
Iz Tolmina. V 127. številki tega cenj. lista je nekdo obsoial. da so vo-lilci I. razreda pri ravnokar izvršenih občinskih volitvah prezrli podpisane-ga. V kolikor sem podpisani pripo-mogel. da se je v našem trgu ustanovila obrtna nadaljevalna šola in ob-činska knjižnica, smatram to le kot svojo narodno dolžnost ter za to ne potrebujem in odločno odklanjam vsako hvalo. Tuđi ne odobrujem sramotenja oseb potom časopisja ter naj se osebnosti raje poravnalo doma, ne pa takim potom. Podpisani sem odklonil ponujani mandat v II. volilnem razredu, iz česar je razvidno, da se nisem silil v starešinstvo. Ako se je pa v I. razredu dala prednost g. Jožku in g. Lenartu, je pač to stvar okusa nekaterih gospodov volilcev. V kolikor sem se podpisani brigal za občinske volitve, me je vodila Ie želja, da se saniralo občinske razmere naše obsežne županije, ker dosedania občinska uprava je bila zanič, ter sem to v zasebnem pogovoru večkrat povdarjal in se ne bojim tega tuđi v javnosti pribiti. — Fran Kašca, nadučitelj. — (Op. ured. S tem je teh polemik konec.)
Slaba letina na Goriškem. Vsled dolgotrajnega deževja in nizke temperature je letina posebno po Furla-niji zelo slaba. Najboli drastično sliko podaja -izvažanje črešenj. Iz Kr-mina se izvažajo črešnie na Rusko in se je leta 1912. poslalo tla sto vago-nov češenj, leta 1913. sicer manj, a je bi! izkupiček vsled višjih cen skoraj enak, letos pa so odnoslali le 18 va-gonov in je izkupiček za približno 250.000 K manjši ko lansko leto. Tuđi po ostalih krajih Goriške in Primorja se silno pozna slaba letina.
Drobne novice. Smešen samo m o r. Karolina Ruprecht, 50 let stara, se je v nedeljo zvečer nekaj spria z dornačimi Ijudmi in sklenila izvršiti samomor. V ta namen je na-mešala v vodo malo octove kisline in to izpila. Samomorilki ni prav nič škodoval njen samomorilni poizkus, izprala si je samo želodec. — Pre-tep v gostilni. V neki gostilni v ulici Crosada prišlo je v nedeljo do velikega pretepa, pri katerem so bili polomljeni vsi stoli in vse miže. Po zraku so letele steklenice in druge slične posode, tako. da ima gostilni-čar veliko škodo. Najhujši razgrajac je bil neki Turek. 42ietni Osman bej Mehmed, rodom iz Marmare. Zado-bil je pri pretepu tuđi veliko rano na licu. Turka so oddali sodišču, ker je baje on izzval prepir in pretep. — Smrtna nesreća na južnem kolodvoru v Trstu. V nedeljo zjutraj je okoli 4. povozil premikajoči stroj prožnega mojstra Josipa Resnika ter ga popol-noma raztrgal. Ponesrečenec je uži-val med železniškim uradništvom in delavstvom velike simpatije. N. v m. p.! — Nesrečapridelu. Pri popravi kotla v papirnici Leykam-Jo-sefsthal v Podgori se je po nesreč-nem naključju ponesrečil delavec Fe-liks Tolmar.
Slovenci ii Slirah! He đUte Inat sf. Olib k HetitL
Zrni slinukih oJictiikoi.
Zveza slovenskih odvetnikov je imela v nedeljo dopoldne ob 10. svoj redni občni zbor v posvetovalnici magistrata. Predsednik g. dr. T r i 1 -I e r je iskreno pozdravil vse navzo-če člane, posebno pa zastopnika od-vetniške zbornice g. dr. Tekavči-č a in predsednika notarske zbornice notar ja g. P 1 a n t a n a. Predsednik je omenjal dve važni akciji, ki so se izvršili tekom zadnjega poslovnega leta. 20. oktobra 1912. se je vršil v Mariboru jako dobro obiskan shod slovenskih odvetnikov, koncipijen-tov in notarjev, na katerem se je sklenilo sestaviti spomenico o jezi-kovnih razmerah pri sodičih na Ko-roškem, Spodnještajerskem in Kranj-skem. To spomenico so 26., oziroma 27. maja izročili kot odposlanci gg. dr. Brejc, dr. Hrašovec, dr. Rosina in dr. Triller justičnemu ministru dr. Ho-chenburgerju in pređsedniku graske-ga nadsodišča. Deputacija je pri kon-ferencah z justičnim ministrom in predsedniKom graškega nadsodišča dobila vtisk, da pri sedanji politični konstelaciji ni misliti na to, da bi se izpremenile sedanje jezikovne razmere pri naših sodiščih. Sporedno akcijo so napravili tuđi slovenski notarji. Posebna deputacija, obstoječa iz notariev gg. Hudovernika in Plantana je izročila prej omenje-nima funkcijonarjema spomenico o raznih jezikovnih nedostatkih pri okr. in deželnem sodišču v Ljubljani. Pri izročirvi obeh spomenic so intervenirali poslanci dr. Ravnihar, Grafen-auer in prof. Verstovšek. Že te dve paralelni intervenciji sta pokazali, da morajo imeti odvetniki in notarji tesnejšo zvezo. Zato pozdravlja kot jaKo srečno misel, da se naj preosnuje zveza slovenskih odvetnikov v zvezo slovenskih odvetnikov in notarjev. Nato se predsednik spominja se-demedesetletnice člana g. dr. Josipa S e r n e c a . kateremu je zveza čestitala. Spominjal se je tuđi umrlih Članov dr. V i 1 f a n a , dr. K u š a r -i a, svetnika V e n c a j z a in dr. D e r m o t o. Navzoči so v znak so-žalja vstali. Med tem je prišel s Šta-jerskega g. dr. Juro Hrašovec, ki ga je predsednik prav toplo pozdravil.
Tajnik g. dr. Župane ie podal nato tajniško poročilo. Stanje članov, če ne upoš:evamo umrlih, je ostalo isto. Na Kraniskem je zanimanje za društvo zadovoljivo, dočim izven KranjsKega še vse premalo vpošte-vajo veliko važnost društva. Tajnik ie omenjal tuđi spomenico, ki jo je sestavila zveza in ki so jo končno redigirali gg. dr. Hrašovec, dr. Ro-zina in dr. Brejc. Zveza je vložila 46 pritožb glede jezikovne prakse pri sodiščih, in sicer 42 s Štajerskega, 4 pa s Kranjskega. Od teh so bile reše-ne sami štiri in sicer z ugodnim u?pehom, dočim na ostale ni dobila zveza nobenega odgovora. Značilno je, da so odgovorile samo upravne oblasti, dočim sodisča ni< » dala nobenega odgovora. Iz Koro- ;ega so se vlagale posebne pritožbe. Tajnik želi, da bi se vsak slučaj na, ianil zve-zi, da bi bilo na ta način »ostopanje enotno.
Blagajnik g. dr. Kok lj poroča o denarnem stanju zveze Zveza je imela članskih prispevk v 2900 K, obresti 6*5 K 98 v, torej skupnih do-hodkov 3545 K 98 v, izdatkov pa 047 K 68 vin. Prebitek znaša 2598 K 30 v, imovina pa 9199 K 72 v. Revi-zjrja g. dr. T a v č a r in dr. T e k a v-č i č sta preg'.cdala vse račune ter nasla vse v iedu. Poročila posamez-rali fiinkcijonarjev so se brez debate odobrila in je h'agajnik dobil absolu-tonj.
Pri volitvah je bil per aplama-tionem izvoljen prejšnji odbor, samo namesto umrlega podpredsednika dr. Kusarja je hil izvoljen g. dr. Vladimir Ravnihar,
G. notar Hudovernik je podal resolucijo, naj se pravila v toliko izpremene, da bodo notarji in notar-ski kandidati redni člani zveze in ne kakor dozdaj izvanredni. Resolucija je bila na priporočilo predsedni'Ka g. dr. T r i 11 e r j a soglasno sprejeta. Spremembo pravil bo izvršil odbor ter je predložil prihodnjemu izvan-rednemu občnemu zboru.
Notar g. Hudovernik je nato natančno poročal o zadnji akciji notarjev glede jezikovne prakse pri okr. in dež. sodišču v Ljubljani. Kon-statiral, da je vso to akcijo pokvaril, oziroma ji vsaj zelo škodoval neki slovenski list, ki je trdil, da so notarji s sodiščem vedno nemško pisali.
Predsednik g. dr. T r i 11 e r je naglašal, da sta notarja gg. Hudovernik in Plantan vedno popolnoma korektno postopala. Današnji občni zbor more konstatirati, da postopa-nje predsedstva dež., oziroma okr. sodišča napram notariema Hndover-
niku in Plantanu nedostaja vsaka za« konito&t.
Notar g. P1 a n t a n je izjaviU da ima pri vsiljevanju nemščine od strani okr., oziroma dež. sodišča v Ljubljani roke vmes nemški »Volks-rat«. Justični minister sam je priznal da on ni dal nobenega ukaza za tako postopanje. In min. predsednik je ob-žaloval, da se more kaj takega goditi.
G. dr. H r a š o v e c je izjavil, da je jako srečna misel, da je bil izvoljen dr. Ravnihar za podpredsednika. Obenem ga še v imenu zveze napro-si, naj mariborsko spomenico pri prvi priliki v parlamentu omeni ter za-kovarja, da se ne pozabi. Nadalje naj v proračunskem odseku in v plenarni zbornici na to dela, da se pri naj-višjem scanem dvoru, oziroma kasa-cijskem sodišču ne bo pozabilo na § 27. o jezikovni rabi.
G. dr. R a v n i h a r je z naj-večjim zadovoljstvom vzel na znanje to željo ter obljubil, da se bo prej kakor slej potegoval za pravične za-hteve Siovencev glede jezikovne prakse v justici. Obenem je pa obža-loval, da slovenska delegacija na Du-naju ne stori svoje dolžnosti za pravice slovenskega jezika v justični upravi. Ce bi se Cehom ali Poljakom tako godilo, bi pač nekoliko drugače nastopili. Se vedno je v veljavi Els-nerjev ferman, da sodniki in sodnij-ski avskulianti, kakor hitro prestopi-jo prag justične palače, ne smejo govoriti slovensko. Da edino vsi Slovenci ne uobivamo od najvisjega so-dišća slovenskih razsodb, je pred-viem kriva slovenska delegacija. Kako nastopajo Nemci, smo ravnokar čitali v remških listih. Dober-nig in Loutschovnig sta peljala par renegatov k min. pređsedniku, kjer so govorili v imenu — Siovencev na Koroškem! S tem večjim poudar-kom bi morali Slovenci nastopati. 1 reba je pribiti vsak slučaj, ker le na ta način se bo zabranilo, da justična uprava ne bo storila tako dalekosežnih korakov.
Notar g. P 1 a n t a n je poudar-jal, da so že takrat, ko so bili državni poslanci dr. FerjanČič. dr. Tavčar in on. z vso silo na to delovali, naj ka-saciisko sodišče izdaja slovenske razsoćbe. L. 1907 so umaknili 35 nui-nih predlogov, na kar je dal tedanii min predsednik Beck besedo, da se bo to izvedlo še pred prihodnjo parlamentarno sezijo. Ko se je pa pozne-je parlament sešel in ko so prišli namesto dosedanjih naprednih poslan-cev v drž. zbor nasprotniki, je Beck izjavil napram govorniku, da ni ve-del, s kom naj se pogaja. ker so drugi posianci. In tako ie to vprašanie ostalo tam, Uer Je bilo. Min. predsednik Đeck ie pojede! svojo besedo. Iz tega je razvidno, da vsi dogovori prav nič ne pomagajo, če min. predsednik na tak način prelomi svojo dano besedo.
G. dr. T r i 11 e r je predlagat, naj se jeseni vrši maniiestacijsko zborovanje iugosiovanskih odvet-kov in notarjev Ker se bo takrat vršilo tuđi iborovanje »Pravnika«, se ie sklenilo, da se bo na to delovalo, da se bo to zhorovanje vršilo isto-časno s »Pravnikom«. Glede zasto-panja odvetnikov pred vojaškim ka-zensKim sodiščem se je konstatiralo, da spada ta zadeva v področje od-vetniške zbornice.
Ko je še predsednik g. dr. T r i I -1 e r pozdravil hišnega gospodarja, župana g. dr. T a v č a r j a, je zaklju-čil občni zbor.
| Tadiia Smičihlas t- I
Eden najboljših hrvaiskih mož je umri — Tadija Smičiklas. V se-demdesetih in osemdesetih letih je igral rajnki v političnem kakor tuđi v kulturnem življenju veliko vlogo. Posebno mnogo zaslug si je pridobil na polju hrvatsKe zgodovine, kot član in poznejši predsednik »Matice Hrvatske«. Obenem je deloval kot opozicijonalni poslanec v saboru ter posvetil mnogo svojih moči jugoslo-vanski akademiji kot arhivar in predsednik. Znamenito je njegovo delo »Povjest Hrvatske«, ki je izšla v dveh zvezkih v »Matici Hrvatski«. In čeprav se je vsled izpremembe političnih razmer umaknil iz javnega življenja, je veodar ostal neumorno delaven na znanstvenem polju, se do zadnjega časa aktivno udeleževal vodstva jugoslovanske akademije ter neprenehoma delal na znanstvenem polju. Njegova smrt pomenja za bratski hrvatski narod veliko izgubo.
Rojen ie bii 1. oktobra 1843. v Reštovu v Žumberku. Obiskoval je ljudsko Solo v Sošicah, na kar ga je njegov stric, grško-katoliški škof v Križevcih, Gjuro Smičiklas, sprejel v uniatsiti deški seminar, kjer Je ostal do L 1863., da je končal svoje gimnazijske studije. L. 1864. je bil Dunaju, Uer te fcadiral sgodoviao in geogra-
fijo. Ko je 1. 1869. napravi! profesorski izpit, se je vrnil v domovino in je bil nastavljen na gimnaziju na Reki, od koder je prišel 1. 1873, kot profesor v Zagreb.
Ko je osem in pol leta poučeval na zagrebškem gimnaziju, je bil 19. marca 1882. imenovan za rednega vseučiliškega profesorja za hrvatsko zgodovino. Kot tak je deloval do svoje vpokojitve 25. maja 1905. Ko je bil 1. 1887. svečanostno instaliran kot rektor magnificus, je imel znano inavguraino predavanje o postanku Gundulićevega Osmana. Odkar se je »Matica Ilirska« pretvorila v »Matico Hrvatska«, je bil rajnki odbornik »Matice«. Po smrti zgodovinarja Iv. Kukuljevića Sakcinskega je bil 15. decembra 1889. izvoljen za predsednika »Matice Hrvatske«, ki je pod njegovim vodstvom vsklila. Po smrti Torbarja je bil izvoljen za predsednika jugoslovanske akademije, kate-ri je posvetil vse svoje moči. Njegovo zadnje delo je bilo, da je deloval na to, da se je začela sestavljati jugoslovanska enciklopedija. Pod njegovim vodstvom so se hitro in uspešno izvedla pogajanja s srbskimi in slovenskimi kulturnimi drustvi. Jugoslovanrka akademija je kot prva dc-Kon^ala vsa predpripravljalna dela in letos naj bi se izvršila redakcija članKov za enciklopedijo. Ne-nadna srnr: pa mu ni dopustila, da bi doživel ta uspeh.
V političnem življenju je Smičiklas od 1. 1884.—1887. zastopal bivši volilni okraj sotinski, od 1. 1897. do 1901 volilni okraj pregradski. Njegovo kulturelno in politično delo so priznala tuđi mesta Zagreb, Varaždin in Karlovac, ki so izvolila Smiči-klasa za častnega občana. Znanstveno je Smičiklas mnogo delal. Začet-koma je spisal več učnih knjig, po-zneje pa se je popolnoma posvetil zgodovinskemu raziskovanju. Leta 1901 je objavil kroniko Baltazarja Krčelića, povodom dvestoletnice osvoboditve Slavonije 1. 1891. specijalno zgodovino osvobodilne vojne proti TurKom, 1. 1892. povodom pet-deseiletnice »Matice Hrvatske« »Spomenice Matice Hwatske<s ki podaja mnogo virov za studij ili-' rizma.
Težko bo čutil hrvatski narod udarec, ki ga ie zadel s smrtjo tega neumornega delavca, pa tuđi mi Slovenci ćutimo ta udarec in žalujemo ob gomili tega velikega Jugoslova-na. ki nam je bil tako blizu in tako velik naš prijatelj.
Dnevne vesti.
+ Ali pojde tako naprej? Klerikalna većina đeželnega odbora je včeraj začela objavljati v ^Slovencu« poročilo revizijske komisije, ki je več mesecev stikala po rotovžu, preiska-vala mestno gospodarstvo in stresala toliko časa sitnosti, da jo je župan ven vrgel. Zdaj borno torej spoznali uspeh te revizije, zdaj bomo vi-deli. če je komisija vse to našla, kar so ji njeni gospodarii ukazali, da mora najti. Če je le v človeških močeh. Malo dolgo se bo pa vlekla ta kloba-sa. kajti revizijsko poročilo obsega celih 325 strani. Sodeč po začetku, bo to poročilo obsegalo same malenkosti. Ker klerikalci nišo mogli nič dobiti, pa bi se radi zmazali z baga-telami. No. o stvari bomo še govorili in opozarjamo za danes občin-stvo le na eno: mestna občina si je od svojih zakladov izposojala denar, zato, da ni bilo treba prebivalstvu zvišati doklade; občina je delala s posojili pri svojih zakladih. da je prebivalstvu prihranila pri dokladah kar je mogla in če so se pri tem zgodile kake knjigovodske napake in površnosti, kakor se zgode povsod. je de-želni odbor pač zadnji, ki bi smel kal očitati. Mestna občina je pod kontrolo in revizija je pokazala, da so vsi očitki same bagatele. Deželni odbor ni pod nobeno kontrolo in zato sploh ni mogoče dognati, kako dela, in le vemo, da je v par letih zapravil ogromne milijone in še povišal doklade.
+ Notranjska državnozborska volitev, pri kateri so si klerikalci pomagali z najgršimi lopovščinami. bo imela prav izdaten odziv pri sodišču. Čuje se, da ima justica že ćelo vrsto klerikalnih sleparjev na piki in jih bo polagoma postavila pred kazen-sko sodišče. Radovedni smo le, če se bo sodno postopanje raztegnilo tuđi na Lampeta in Pegana. Ta dva spa-data vendar po božjih in človeških postavah pod ključ, kajti vodstvo klerikalne sleparije pri državnozbor-ski volitvi je bilo v rokah teh dveh odličnih reprezentantov katoliške morale.
+ Zaupaica! V Beli Krajini mora biti zdaj prav veselo. Novo življenje! Ali se vam nišo zbrali tnje gospodje, prost Dovgan, župnik Sa-seli in neki Konig, pa so sklenili — zaupnico dr. Susteršiču ter jo brzojavno sporočili »Slovenca«. Ce bi se
gospodu župniku Šasiju Še kda} zl}u-bilo, zbirati narodno blago belokranj-sko, naj še ta-le »spas« notri dene.
+ Promocija. Jutri, dne 10. t. m.s bo na dunajskem vseučilišču promo-' viran doktorjem modroslovja gospod Pavel Brežnik. — Čestitamo!
—  Na sejmišču se vrši pojutriš-njem velika ljudska veselica. Zaradi dvomljivega vremena se v nedeljo ni mogla vršiti. Zato pa bo veselica, ki se priredi 11. t. m. v četrtek na praznik popoldne od 3. naprej nudila tem več zabave vsem, ki bodo ta dan pri-romali na spodnje Poljane. Prepričani smo, da bo občinstvo to veselico posetilo v tem večjem številu, zlasti ker je imelo društvo vsled prve od-povedi že velike stroske.   V četrtek bodi parola vsakemu   Ljubljančanu: Na sejmišče!
—  Nogometna tekma »Gradjan-ski« : »Ilirija«. Kakor smo že včeraj poročali, se vrši včetrtek na dirkali-šču pod Tivoli prav zanimiva nogometna tekma, ki glede športne vred-nosti ne bo zaostajala   prav   nič za ono s češkimi tehniki iz Brna.    Najr brže bo še zanimivejša od one. »Ilirija«    ima   namreč    ta dan v gostih »Gradjanski športni klub«  iz Zagreba,   ki jo je doslej še vedno porazil. Kakor smo pa poučeni, hoče naše do-mače moštvo zmagati pri tej  priliki za vsako ceno, dočim je gotovo,    da bodo hoteli gostje   obdržati doseda-nji svoj sloves.   Zato tekma ne bo le oštra, marveč tuđi skrajno napeta in do zadnjega momenta zanimiva. Ker je začetek   tekme   določen že na 4. uro in ker konca že par minut po pol 6. uri, si občinstvo tekmo prav lahko ogleda in ima   potem še dovolj časa za večerne    izprehode in morebitne kratke izlete v okolico. »Ilirija« pri-čakuje, da občinstvo že z ozirom na bratske hrvatske goste poseti števil-no tekmo.    Ponovno opozarjamo pri tej priliki na predprodajo vstopnic po znižanih cenah v Češarkovi    in Do-lenčevi trafiki ter na okolnost, da se tekma vrši ob vsakem vremenu.
—  Pravila za nogometne tekme. Marsikdo se je že izrazil, da bi pose-til nogometne tekme, da pa ne pozna pravil te igre. Da se tuđi temu odpo-more, je založil klub »Ilirija« kratko razlago pravil za nogometne   tekme in bo to razlago   dobil lahko vsakdo o priliki    tekme »Gradjanski«  ' »Ilirija« proti odškodnini 10 v pri dnevnih blagajnah.
—   Velika   avtomobHna   alpska tekma   se prične v nedeljo, dne 14. junija na Dunaju. V ponedeljek, dne 15. junija, pasirajo tekmov'alci   naše kranjske ceste in pridejo iz Celovca preko    Jezerskega vrha po Kokrski cesti čez Kranj vjjubljano. Avtomo-bilisti vozijo iz Siške preko Marije Terezije ceste in zavijejo pri mitnici na Bleiweisovo cesto, od tu po Trža-ški cesti v Trst.     Tekmovalci bodo pasirali med 7. in  11. uro dopoldne naše mesto in tekmuje nad 90 vozačev. Med tekmovalci zapazimo zopet nadvojvodo       Jožei       Ferdinanda (Puch),    nadvojvodo   Henrik Ferdinanda (Puch), Elija princa    Parme-skega   (Austro-Daimler).      Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Leo-pold Salvator. ki tuđi vozi s tekmovalci. Na startni listi opažamo zopet znamenite vozače, predvsem    grofa Aleksandra Kolowrat, ki ima največ šanc za prvo in glavno darilo,   velik konkurent mu je L. Obruba (Audi). Znana tekmovalpa gospa Helena Mo-rariu tekmuje to pot    z    znamenito nemško znamko N. A. G. Avtomobil-ne tvrdke so zastopane sjedeče: av-strijske tvrdke 32 voz.   iz    nemške države   26 voz,   Angleška    6    voz, Francoska 5 vozov, Belgija 5 vozov, Ogrska 2 voza, Amerika 7 voz. V sredo 17. junija vozijo tekmovalci iz Trsta preko Vipave, Ajdovščine, Čr-nega vrha, Godoviča, Idrije, 2ir po Poljanski dolini, Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Sv. Ane, Ljubelj in od tam Čez Koroško dalje na Tirolsko. Naj-interesantnejše bo seveda zopet pre-hod te velikanske avtomobilne karavane čez Ljubeljsko sedlo, katerega pasirajo tekmovalci med 9. in 12. uro dopoldne. Kranjski avtomobilni klub bo pričakoval    tekmovalce v sredo dopoldne na Ljubeljskem sedlu in bo izvršil vse varnostne odredbe, kakor tuđi markacijo po kranjskih   cestah. Tekmovalna proga je dolga 2950 km in traja 8 dni.   V   avtomobilskih in športnih krogih vlada za to velikan-sko športno prireditev živahno zanimanje, ter je razpisano veliko števi-lo daril.  Častna  darila so  poklonili tuđi:    ministrstvo javnih del, vojno ministrstvo, pokrovitelj   nadvojvoda Leopold Salvator in skoro vsi deželni avtomobilni klubi.
—    Amateurfotografi - planinci! V svrho prirejanja skioptičnih predavani po različnih krajih po   slovan-skem jugu, na Češkem itd., namera-va si nabaviti   Slovensko planinsko društvo lepo večjo serijo skioptičnih slik (diapozitivov),   najkarakteristič-nejših posnetkov razne vrste iz vseh delov naših   planin.   Ker   omenjeno ilriiŠtvo žai ne nue^cdi&.s to^dey-
£<?%a 4.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 9. juni}* 1914.
129. Stev.
nini potrebnim fotogr. materijalom, se tem potom obrača na vse slovenske fotografe - planince z vljudno prošnjo: da mu blagovolijo vposlati nekat kopij iz zbir'Ke planin. posnet-kov (ali že koj primerno izbrane plo-sče, da si vsak prihrani delo kopij) v svrho izbire najboljšega rozadevnega fotogr. materijala i. 5. do 19. t. m. (Naslov: Osred. odbor Slov. plan, društva, Ljubljana ali osebno g. Rud. Ba-diuri, dež. rač. uradniku, istotam). Izdelavo diapozitivov prevzameta priznana planinca - amateurfotogra-fa, gg. Bogumil Brinšek in Joža Ku-naver, kar jamcu da priđe fotogr. materijal v spretne in varne roke! PIcŠče in kopije se vrnejo po vpora-bi varno zavite nazaj. Podrobnejše poročilo o odbranih posnetkih z na-vedbo avtorjev itd. sledi v prihodnji števiiki »Planins'Kega Vestnika«. — Upamo, da se bodo amateurfotogra-fi - planinci pravočasno odzvali temu vabilu ter se drage volje združili pri tem veievažnem delu v prospeh slo-vanskega planinstva in proslavo naših prekrasnih planin!
—  Kranjski    avtomobilni    klub. Kranjski avtcmobilni klub postavi s pomočjo c. kr. deželne vlade velika mednarodna cestna znamenja na državni cesti Ljubljana - Trst in Ljubljana - Kranj  - Tržič. Znamenja so velike modre pločevinaste table, na katerih  ie zaznamovano  ali   »S«,  ki pomeni kurvo, ali  »križ«, ki pomeni križanje dveh cesta, ali  »mreža«, ki pomeni prehod čez železnisko progo. in še dalje eno znamenje za nevarne cestne grabne. Znamenja bodo pritr-jena na visokih drogovih in se posta-vijo od okrauiih    stavbnih vodstev. Prihodnie  leto    namerava    kranjski avtomobilni klub postaviti taka znamenja tuđi po okrajnih cestah. kar je velike važnosti    za    avtomobilni promet.
—  Umri    je v Ljubljani,    Pot v Rožno dolino št. 34, učitelj na II. me-stni ljudski soli na Grabnu gosp. Anton Arko. star 45 let.    Pogreb bo dne 11. junija ob pio 5. popoldne. P. v m.!
—  PoročU   se   je  v nedeljo go-spod   Slavko Druškovič    v   Samoboru z gospico Fanči A d a m i č iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
Posilstvo. Pri D. M. v Polju se Je v nedeljo zgodil grd zločin. V hiši Podboršek je na preskrbi petletna deklica. ki so jo v nedeljo popoldne poslali po vrček piva. Otrok se ne-navadno dolgo ni vrnil in ko so ga sli iskat, so ga našli vsega zbegane-ga in objokanega. Doslej še neznan zločinec je bi! otroka speljal v bližnjo visoko travo in ga tam posilil. Pokli-cani orožniki so pač našli še sledove stopinj posilneža, a drugih sledov še
nimajo.
Poročila sta se danes g. Josip Deklevaiz Orehka in gdč. Franja Trojansek iz Mengša. Čestitamo!
Iz Šmartna pri Litiji se nam piše : župnik R i h a r , o kate-rem ste poročali, kako se je v Gradcu »zdrav51« je zdaj pri svojem bratu dekanu Maieju Riharju v Šmartnem in tuđi večkrat mašuje.
2ejen starec. 85 let stari iMihael Strus Iz Volavelj pri Litiji je našel v kleti neke niše steklenico napolnjeno s karbolom. Mož je mislil, da je našel žganje, in je izpraznil steklenico s karbolom. Moral je biti že star in izkušen šnopsar. ker niti Čutil ni. da pije karbol, ne žganje. Kmalu potem je vsled notranjih opeklin umri.
Posfedice neurja na Dolenjskem. V petek popoldne je zadelo vinorodne gorice dolenjske. neurje. Očivi-dec, Ki si je v nedeljo na licu mesta ogledal posledice, nam poroča: Danes še le je bilo mogoče pregledati po neurju najbolj prizadete kraje. Še včeraj je vsled nadaljevanja dežja v nižje ležečih krajih bilo toliko vode, da je ob prehodih segala do kolen. Kraški svet trškogorske hribovine ima sicer mnogo požiralnikov in pod-zerr.eljskih vodoshramb, toda vsled raHva, kakoršnega stari ljrdje ne pomnijo v teh krajih, so bile vse te vodoshrambe prenapolnjene, tako. da je voda stala ćelo v visoko ležečih vinogradih. Izprva se je mislilo, da se je neurje omejilo samo na Trsko Goro. a zadelo tuđi vse severo-vzhodne deloma vzporedno, deloma zadej za Trsko Goro ležeče vinske kraje. kakor: Grčevje, Nova Gora, Štrauberg in kakor se čuje tuđi vinske gore okrog Bele Cerkve in Smarjete. K Trski Gori je prištevati tuđi Kamni Vrh, Zdinjo Vas, Suho-plate in vzhodni del gore proti St. Petru. Najhujše prizadeti kraji so: Kamni Vrh, Zdinja Vas, Suhoplate, Goiušnik in Murni Dol ter od tega se proti .cerkvi na Trski Gori razte-zujoče strmo pobočje. Najmanj pa je trpcl vzhodni del, ležeč proti Št. Petru. Nova Gora s sosednimi vinskimi kraji je največ trpela vsled toče; Ijudje zatrjujejo, da je toča ondi vse uničila. Tuđi na Trski Gori je toča zlasti ob vrheh hudo potolkla. Tam, koder ie trta že moćna, upaio, da se
bo velik dd škode §c   popravil.   Av tam, koder je zadela mlade nasade, jih zbilo in   prelomilo, tu   je   vsako upanje zaman. Pri vsi nesreći je še dobro, da je drugi dan deževalo   in da v nedeljo ni bilo pravega solnea. To bo marsikatero šicodo popravilo. Sicer pa je danes težko presoditi pravo škodo; to se bo še le dalo dognati v par dneh. Vinogradniki pravijo, da bi škodo vsled toče še   prenesli, toda hujše kakor toča, je    razsajalo nalivje.    Domačini pripovedujejo, da je skozi dve uri lilo kakor iz   škafa, da so se po potih in ko so bili ti polni vode, kar preKo vinogradov    valilo divje dereči potoki, noseč seboj kamenje in    trgajoc zemljo    s    trtami vred. Hrami, kleti in hlevi so bili   do pol metra polne vode.   Nek   mlin v žlebu (ozki dolini) med Trsko Goro in Grčevjem je bil sploh ves pod vodo, ker so se zgornji jezovi pretrgali in je vsa voda bruhnila navzdol. Po-sledice teh potokov je tuđi opaziti po prizadetih vinogradih.   Tu polno na-plavljenega kamenja, tam ćeli    kosi vinograda odtrgani in    odneseni   na sosednje parcele.  Od  daleč  se ćela gora tako lepo vidi, kot bi se ne bilo nič hudega zgodilo in da so vsa jadi-kovanja izmišljena ali vsaj pretirana. Le tu pa tam se opazi tuđi že od daleč  kakšna  posebno  grdo  raztrgana me ja, ki jo je naliv podrl.    V spodej ležečih vinogradih ob glavnem potu proti cerkvi je tuđi v resnici še lepo ostalo. Ne poznajo se toliko ne nali-vi, še manj pa toča.    A    čim    priđeš proti sredini, se pred teboj razgrinja silno žalostna slika. Takoj pod vinogradom deželne kmetiške sole je pod potjo    Mohorjev   vinograd,   neusmi-ljeno po sredini razdejan.   Kar pa se vidi zadej za Bergmanovo in Seidlo-vo zidanico. to je naravnos: žalost-no. Cei breg in velik kos  vinograda v kakih 40 m dolžini je nasilno   pretrpan, prevržen s trtjem  in  velikimi sadnlmi drevesi s    koreninemi   pred prenesen na globo ko spodej se naha-jajoco vožnjo pot   in še   globoko   in daleč pod njo.    Koder ie bila pot. se zdaj dviguje grmada zemljo z odnesenim drevjem in trtjem,    vmes    pa potoki naplovlienega  blata.    Tu  sta prizadeta  domaćin  Skubic  in  novo-meški  lekarnar  Bergman. ki    imata skupaj vinogradne   parcele.    Skubic je s svoio družino, ki biva v svinja-ku podobni kolibi, uničen. Pa to še ni vse. Streljaj dalec od tod   ie    druga skoro še večja katastrofa zadela no-vomeškega trgovca Seidla.    deloma tuđi Redka iz Prečine. Tuđi :u je voda prišedša iz  pota,   odtrgala  velik kos vinograda do kolen na  globoko, ter vso   ogromno maso   z  visokim bregom tuđi približno 40 m na dolgo porinila proti strehi Redkove zidani-ce, tako da je zadnja stran vsa zru-šena; ravno tako pod  predzidanico. Kako bodo te ogromne mase naplav-Ijene zemlje spraviti s pota, tega nih-če ne ve. Tu bo moral deželni odbor priskočiti z zdatno pomočjo. Zemlja po vinogradih pa se še dalje vgreza in bognedaj deževnega vremena, sicer je še več posestnikov naravnost uničenih.   V blizini teh dveh naiza-lostnejših   poškodb se   nahajajo    še oškodovani     posestniki:     Kostr c vc, Korbar, Kumelj iz Bučne   Vaši,   ter Jančarja vulgo Šalija iz Češče V si. Hudo so tod okrog trpeli nadalji še vinogradi ge. Sanger, gdč.    Ros na, deloma tuđi g. Grma, višje gori proti Cerkvi,   koncem   Murnovega    D ia, po Golušniku pa   so hudo prizadeti: Kraševic    Jera,    Jakljič,    Kostrevc, Drenik, Krevs, Potočar in več drugih. Severno    stran  pod cerkvijo bi bilo Duiarjev hram kmalo zasulo. toliko zemlje se je    odtrgalo    deloma cerkvenega sveta, deloma    Duiarjev iz Vavte Vaši. Takoj na oni strani pa se je obsežen kos takozvane Langar-jeve starine odtrgal nad gozdom ter liki blatni reki se razlil preko in ob robu gozda na spodej ležečo ravnico. Pri obsežnosti gore in nesreće je nemogoče  Vse   posamezne    slučaje našteti. — Slično kot Trska Gora je trpelo tuđi Grčevje. Tuđi tu je mnogo dragocene zemlje odnesene in    več trtja uničenega.   Poleg naplavov pa je tuđi strela po vinogradih napravila mnogo škode. V Majdičevem vinogradu v Razborih sem videl okoli 50 trt uničenih vsled strele, ki je udarila v kole, ter s puhom vse naokoli opalila. Najhujše je strela   razsajala   v Zdinji Vaši in   Kamnim Vrhom.   Pri tolikem številu strelinih udarcev tuđi v notranjost hiš je še Čudno, da    ni nobene smrtne žrtve, pa tuđi požara ne. Pač pa je vsled puha veliko oseb poškodovanih. Tako n. pr. Kukman-ca, Gregorčeva žena,   Blažičeva   v Kamnem Vrhu. V Blažičevi    hiši   je strela vžgala vence okrog slik na ste-ni. PotoČarjeva dekle v 2dinji Vaši je stala pod orehom pred hišo; strela pa   jo ie samo   omamila.   Edina smrtna žrtev se je pripetila na Cerovcu pri Smolenji Vaši v   zidanici, kjer sta dva moška kuhala. Od strele zadeti Slejkovec je še proti tovarišu rekcl, da je strela. ki je prišla sko«i dimnik, nekam blizo udarila. A v tem
se \t že zgrudil in ko mu ie ani pri-skočil na pomoč, je bil že mrtev. — Na Daljnem Vrhu pa pravijo, da je toča močno vse pobila. V Bezgovški dolini je bila taka poplava, kakoršne oba mlinarja, brata Zagarja ne pom-nita. Oba mlina sta bila poplavljena. Krkn je narasla 1 m 60 cm nad nor-malo, nižje po takozvanih dolenjskih travnikih, je vrela večino pokošene mrve in več čolnov. Končno šc ne-kaj: Letos ni poslanca J a r c a nič na spregled; lani, ko je bila škoda najmanj občutna, je pa koj prihitd. Pa takrat so bile — volitve!
23 cm vode v tiiši. Zadnje neurje na Dolenjskcin je provzročilo prave povodnji. Pri gosp. Gustelju Žagarju v Prečini je bila voda v hiši oziroma v mlinu 32 cm visoka. Pri največji poplavi pred nekaterimi leti je voda dosegla le visino 24 cm. Pri bratu gosp. Francetu Žagarju so morali v hišo postaviti oder.
Na belokranjski železnici so nasipi zopet za silo popravljeni. Zadnje deževje je nekatere tako poškodo-valo, da so vlak i lc z največjo pre-vidnostjo vozili in se je že mislilo promet nekoliko omejiti.
Namazani farovž v Postojni. V pojasnilo vsem onim, ki Širijo neosnovane vesti po Postojni, n?^ je naprosil sobni slikar in pleskar Miroslav Vičič, da bo proti vsem cnim, ki širijo te laži, sodnijsko postopal.
Zaprti so v Idriji nekega Mirka Pavliniča iz Lobarja na Hrvaškein. Klatil se je po vipavskem, cerkni-škem in idrijskem okraju in se izdajal za agenta. Izvabil je ljudem nekaj denarja in je storil tuđi poskus hudo-delstva proti nravnosti.
Požar. V Gaberjah pri Brusni-cah je nastal na kozolcu Terezije La-zarjeve ogenj, ki je vpepelil tuđi hišo in več gospodarskih poslopij. Škode je 4000 K, zavarovana pa je bila pogorelka za 15(^0 K.
Iz Pekla ie prišei, v pekel ie od-šel. Čez 50 let star ogljar v Št. Jan-žu, doma iz Pekla pri Sevnici, se je te dni sprl s svojo bolišo polovico. Menda je bil že sploh sit zakonske sreće, kajti naredil je prepir z ženo za vedno konec s tem, da se ]e. ustre-lil. »Iz Pekla je prišei, v pekel je od-šel«. je človekoljubno rekel šentiaa-ški čarovnik.
Brez dopusta odpo^ova!. Vcc-rajšnja večerna »Tagespost« je pri-nesla notico, da je neki 19 do 20 let stari sodni oficijant iz Konjic pobeg-nil. Resnici na ljubo nas je prosii dotični gospod. ki pa je 26 let star, da priobčimo, da nikakor ni pobegnil, marveč se Ie tnoral nujno odpeljati ter je prosii šefa pismeno za dopust, ker ga ob svojem odhodu ni mogel več osebno prositi. V Srbijo pa dotični ni odpotoval, kakor to list nami-gava.
Castniški piloti, vseskozi krasno kolorirana senzacijska drama v treh dejanjih, se bo nredvajala danes v kinematografu >Ideal<. Kakor označuje že naslov, je to zrakoplovska drama in nam kaže pogum in predrz-nost tega modernega vojnega pripo-močka v vojski prihodnjosti. Poleg tega se še predvajajo štiri druge krasne slike.
V mestni klavnici ljubljanski je bilo v Času od 24. do 31. maja zaklanih 66 volov, 6 bikov, 12 krav, med temi 9 bivolic, 218 prašičev. 256 te-let, 35 koštrunov in 95 kozličev. Vpe-lianega mesa je bilo 763 kg, dalje 3 zaklani prasiči, 73 telet in 30 zaklanih kozličev.
S tr&a. T3anes so nrinesli na trs prve domaće češnje ter jih prodajali liter po 28 vinarjev. Vipavci so pa pripcljali na trg letošnje prve mare-iice in hruške ter jih prodajali marelice 1 kg po 1 K 60 vin., hruške pa po 1 K 20 vin. 1 kg.
Našle so se v gosti Ini pri Kerši-ču v Spodnji Šiški tri popolnoma nove vreče. Tam jih tuđi dobi oni, ki jih je izgubil.
Neka »ospica je izgubila na poti od Frančiškanske cerkve do Ljubljanske kreditne banke za 3 K poštnih znamk. Pošteni najditelj naj jih bla-govoli izročiti upravi »Slovenskega Naroda«.
Društvena naznaiila.
II. redni občnl zbor »Narodne socijalne zveze« se je vršii v nedeljo dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Predsednik g. Juvan otvoril je zborovanje ter pozdravil navzočega delegata N. D. O. v Trstu g. Brand-nerja. Prebere se nato zapisnik zadnjega občnega zbora in se ta odobri. Nato je podal predsednik zelo lepo in obširno poročilo o delovanju društva. Clanov šteje društvo 320, z vsemi v N. S. Z. včlanjenimi društvi pa preko 800. Spominja se tuđi v letu umrlih članov z> Tomana in Bu-čarja ter se zborovalci v znak soža-lja dvignejo raz sedežev. — Blagajničko poročilo izkazujc 2592 K 29 v dohodkov in 1865 K 79 v tedatkov, prebitka torej 726 K 50 v. Cisto pre-moienje znaSa 1577 K 76 t* — Knjiž-
ničarsko poročilo iskazuje 244 knjig ter nekaj denarja. — Pri volitvah so bil izvoljeni v vodstvo N. S. Z. gg.: R. Juvan, Iv. Tavčar in K. Černy; v upravni odbor gg.: L. Rus, J. Jako-pičf L. Mlakar, J. Noč, B. Kozine, A. Vavpotič, L. Podobnik, dr. SI. Weixl, J. Pohar, J. Rebolj, J. Komat, Fr. Strmecki in M. Komanova; za naraestnike gg.: Iv. Nedved, Iv. Župan, Ferd. Vrabec in J. Lunder. V nadzorstveni svet A. Pesek, Št. Fe-rant in Eg. Jeras. — Nato se sprejme soglasno opravilnik in organizacijski red N. K. Z-, kakor ga predlaga odbor. Za prihodnji zbor delegatov se določi Binkošti 1. 1915. — Pri razno-terostih govoril je nato še g. Černy in g. Brandner o velikem pomenu N. S. Z. in N. D. O., nakar je po več internih zadevah zaključil predsednik g. Juvan zborovanje.
Zadruga čevljarjev naznanja, da se vrši pomočniška preizkušnja v torek, dne 16. junija. Vsi pomožni de-lavci, ki se hočejo podvreci tej pre-izkušnji, naj se zglase pri zadružnem načelniku g. Franu Kukmanu v Ljubljani, Gajeva ulica št. 2. S priglasom je treba predložiti šolska izpricevala, učno pismo in takso 6 K. Načelnik določi, kje bo vsak posameznik izvr-šil svoje preizkusno delo. Zglasiti se je treba do nedelje 14. t. m.
»Sokol« Moste pri Ljubljani ponovno opozarja bratsko članstvo, kakor tuđi vse prijatelje in članstvo bratskih sosednjih društev na svoj prvi pešizlet, ki ga priredi na praznik, t. j. v četriek, dne 11. t. m. popoldne čez Sv. Jakob v Dolško. — Zbi-rališče ob 1. uri popoldne v društveni telovadnici na Selu. Odhod točno ob pol dveh. Na svidenje! Na zdar!
Na Jesenicah se ustanovi kole-sarsko društvo »Zlatorog«. Vlada je pravila že odobrila.
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju priredi II. redni občni zbor dne 12. t m. ob 8. zvečer v restavra-ciji »Siegel«, Neulinggasse 28.
Telefonska in brzojavna
popočila.
Koroški  škofijski  sedež. Dunaj, 9. junija. »Fremdenblatt« piše, da bo koroški  škofijski sedež zaseden sele v pozni jeseni.
Avditorstvo.
ftunaj, 9. junija. Za predsednika najvišjega deželnobrambnega sodi-šča je bil imenovan fml. Franc pl. Oeorgj. za majoria avditorja ie bil med drugimi imenovan stotnik avdi-tor Otokar Adam ter premeščen iz Ljubljane v Prago, za stotnika avditorja je bil imenovan nadporočnik avditor Viktor K o k a 1 j ter obenem premeščen iz Ljubljane kot načelnik brigadnega deželnobrambnega sodi-šča v Zader, za nadporočnika avdi-torja je bil imenovan aspirant dr. Walter Buchmuller pri brigad-nem sodišču v Ljubljani.
Kandidatura ministra dr. Trnke.
Praga, 9. junija. Listi poročajo, da vest o kandidaturi   ministra    dr. Trnke za mandat umrlega poslanca Pacaka ne odgovarja resnici. Ogrska opozicija.
Budimpešta, 9. junija. Ogrska opozicija je baje sklenila, da preneha s svojo taktiko neudeležbe pri sejah zbornice in da se vrne v državni zbor.
Hrvatska.
Zagreb, 9. junija. Včeraj dopoldne se je sestala v predsedstvu deželne vlade enketa pod predsed-stvom bana, ki se je bavila z zako-nodajnim delom sabora.
Nemiri v Italiji.
Jakin, 9. junija. Snoči so se nemiri v Jakinu ponovili. V boju, ki se je razvil, je bijo več redarjev težko ranjenih. Demonstranti so vdrli tuđi v neko skladišče orožja. Snoči v Rimu proglašena generalna stavka tra-ia naprej. Danes dopoldne je počivalo vse delo.
Kriza na Francoskem.
Pariz, 9. junija. Senator Ribot je sprejel sestavo kabineta. Ministrstvo bo sestavljeno najbrže sledeče: Leon Bourgeois zunanje, Noulens vojna, Delcasse mornarica, Ribot najbrže justica.
Ruska duma,
Petrograd, 9. junija. V ruski dumi se je vršila v soboto debata o ru-skem narodnem gospodarstvu. Trgovinski minister je kritiziral bojazen inozemstva, nalagati v ruskih pod-jetjih svoj kapital. Zdi se mu pa, da je ta bojazen neupravičena. Leta 1896. je bil trg zelo omejen in nesigu-retu dočim je sedaj za dolgo vrsto let zasifiruran.
Petrograd, 9. junija. Vojni in mornarički odsek ruske dume se je izreke! za posoiilo 100 milijonov rubljev za izpopolmtev Črnomorske-ga brodovia. Mnogo pozornosti vrbnja deistvo, da so projektirane ladie Čmomdrskega brodovia slabSe, kator tirifta    .
Jiponskl poslanik izginil.
London, 9. junija. Iz Mehike po-rocajo, da sta japonski poslanik in vojaški ataše, ki sta pred par dnevi odpotovala v Manzanillo, izginila. Najbrže so ju vjeli vstaši pokrajine Sajula.
Sufragetke.
London, 9. junija. V Ravneju so razdejale sufragetke vse spomenike na pokopališču in razkopale tuđi grobove.
Vinar na morju.
Ouebec, 9. junija. Pri včeraj-šnjem viharju je izginilo tu 40 ribi-ških čolnov. Za 20 ribičev vedo, da so utonili.
Dogodki na BalFmnu.
REVOLUCIJA V ALBANIJL
Velssile.
Berolin, 9. junija. >Lokalanzei-ger« poroča, da bo poslala Rusija pred Drač svojega štacijonarja, ki leži v Pireju.
V Skadru.
Skader, 9. junija. Novi angleški oddelek je dospel sem. Oddelek, ki je bil do sedaj v Skadru, se je vrnil na Malto.
London, 9. juniia. Iz Malte poročajo, da sta odpluli križarki »Va-rion« in »Deund« pred Drač.
Vstaši.
Dunaj, 9. junija. »Albanische Korrespondenz,<' poroča, da kneževe čete že potiskajo vstaše iz njihovih pozicij. Prenk Bib Doda stoji s 3000 rnožmi pri Lješu. Vstaši se koncen-trirajo pri Šiaku, Tirani in Lusiji.
Orijentske železnice. Dunaj, 9. junija. »Družba orijent-skih železnice je znižala prodajno ceno srbskih prog na 47 milijonov. Srbska vlada ponuja 42 milijonov. V finančnih krogih govore, da bi imela družba, če proda železnice za 42 milijonov, še 14 milijonov dobička.
Nova balkanska zveza?
Petrograd, 9. junija. »Novoie Vremja- poroča, da je poročal Talaat beg ministrskemu svetu v Carigradu o svojem bivanju v Bukarešti ter mu sporočil, da je Romunska pripravljena, po pogajanji v Konstanci, začeti s pogajanji glede nove balkanske zveze, kateri naj bi pristopile Turči-ja, Romunska, Srbija, Grska in Crna gora. Bolgarska bi bila petem prisiljena, pristopiti novi zvezi.
Bolgarska.
Sofija, 9. junija. Bolgarsko pre-bivalstvo je v nedeljo popoldne za-sedlo grško cerkev v Sofiji in je noče več izročiti Grkom.
Bolgarska ne dobi posojila. DunaJ, 9. junija. Pogajanja bol-garske vlade za najetje 500 milijonov posojila v Nemčiji in Avstriji, so se definitivno razbila. Kakor zatrjujejo v dunajskih krogih, je nemška vlada vplivala na nemške banke, da naj stavijo nesprejemljive zahteve, tako da se posojilo ni moglo najeti, to pa z ozirom na popolnoma ne-urejene razmere na Bolgarskem.
Grki v Turčiji.  .
Atene, 9. juniia. Kakor poročajo iz Male Azije, vrše Turki vedno nova grozodejstva nad Grki v Mali Aziji. V Ćezmi se je včeraj zbralo nad 1000 žen in otrok, ki so prosile poveljnike ladij, da naj jih odpeljejo na Grško. Prebivalstvo trumoma be-ži. Atenski listi besno napadajo Tur-čijo ter zahtevaio od grške vlade, da naj stori takoj najostrejše korake, da se stori konec zatiranju Grkov v Turčiji.
Turčija.          •
Carigrad, 9. junija. Ekumenski patrijarhat je sklenil, zapreti vse gr-ške cerkve in sole.
Carigrad, 9. junija. Porta je baje naročila na Angleškem deset podmorskih čolnov.
Atene, 9. junija. Turski izseljen-ci iz Srbije in Grške so baje zažgali v Mali Aziji več grških vaši in Grke pomorili. Grško prebivalstvo beži na Kios in Mitilene.
Carigrad, 9. janija. Ekumenski patriarhart je sporočil porti, da je dal zapreti vse sole in cerkve. Carigradski listi ne smejo priobčevati sklepa patriarhata,
Romunska politika.
Bukarešta, 9. iunija. Tekom tega tedna dospe v Bukarešto tuđi ruski poslanik v Parizu Izvolskij. Ruski zu-nanji minister priđe, kakor znano, v Bukarešto skupaj z grofom Witte-jem. V diplomatičnih krogih so prepričani, da se prične v Romuniji z obiskom carja akcija dalekosežnega političnega pomena, ki bo direktno tangirala dosedanje razmere med Avstro - Ogrsko in Romunsko. V koliko bo ta akcija uspešna, se ne da povedati, ker je vse odvisno od sklepa kralja. Mogoče pa ie, da se Bra-tianu zaradi nekoliko oslabljenega stališča vlade ne bo upal storiti odlo-čttnega koraka, ki mora izpremeniti ah**h romunske rolLt*c. .                -
129. Šiev.                                                                                                .SLOVENSKI NAROD*, dne 9 junija 1914.                                                                                                Stran 5.
Razne stvari.
*  Veleizdainiški proces  v  Lvo-
vu. Iz Lvova poročajo: Državno pravdništvo je umaknilo ničnostno pritožbo, ki jo je vložilo koncem raz-prave, na kar so bili obtoženci izpu-ščeni.
*  Proti zidom na Ruskem. »Vos-sische Zeitung« poroča iz Petrogra-da: Kijevski guverner je    predlagal ministrskemu svetu, naj se ustanav-lianje sladKornih tovarn dovoli le ta-kim akcijskim družbam, ki imajo v svojih pravilih določilo, da Zidi   ne smejo biti člani.
*  Zrakoplovna nesreća na Fran-coskem. Iz Epernava oročajo:    7. t. m. popoldne je hud veter vrgel zrakoplov, ki se je dvignil povodom neke slavnosu v Sezanne,    v    drevo. Zrakoplov se je pretrgal.   Plin se je vnel in zrakoplov je eksplodirat. 60 oseb je bilo ranjenih, med temi    28 težko.
*  Nesreća na morju. Parnik »Co-rinthian«, ki je dospel vceraj iz Kanade, zađe! je pri Greenwiedu v parnik  »Oriole-, ki je  vsieđ    močnega šunka dobil velike poškodbe.    Deset minut po šunku se je parnik »Oriole« potopil.   Pasažirji so se komaj resili. 17 mož posadke je poskakalo v mor-je ter so jih resili drugi parniki. Parnik  »Corinthiaru  ni zadobil nobenih poškodb.
*  Morilec Tomšič.    Iz ^opronja poročajo:    Preiskovalni sodnik je v soboto zasliševal   morilca    Tomšiča od 5. ure popoldne do 12. ure ponori. Tomšič je izpovedal. da   sta   Krau-scher in njegova hči privolila v po-roko. le maćeha neveste se je upira-la. Tomšič je izvršil umore, ker se je hotel maščevati tuđi    nad    vaščani. Nameraval se je z    zadnjo    krogljo ustreliti, vendar pa je imel   pomisle-ke. ker bi ne bil cerkveno   pokopan. Vsled tega se je podal.                       :
*  Roparji na Turškem. V okolici Smvrne   so roparji   odpeljali   pred dalje časa belgijskega inženirja Luci-jana Tacka. Sedai je dobilo belgijsko poslaništvo v Carigradu pismo inženirja, v katerem ta obvešča poslaništvo. da se počuri popolnoma dobro, ter da so roparji znižali odkupnino na 55OCM* funt. šterlingov. Čakati hočejo do 11. t. m. — Ista tolpa je odpeliala nekega grškega moharnedanca* ki je v službi pri angleški firmi Whitall v Smyrni. Roparfi zahtevajo 3000 funto v. Firma VVhitall je baje pripravljena omenjeno vsoto plaćati.
*  Umor v Piacenci.   Iz   Milana poročajo: Vojaški uradnfK Voltini in njegova ljubica Silvestrini sta prišla meseca januarja v Piacenco in  sta se naselila na trgu San:a Margheri-ta. Od 21. marca so pogrešali Srlve-strinijevo. Sosedom in prijateljem je Voltini pripovedoval, da je Silvestri-nijeva odpotovala k svojim sorodni-kom na Beneško. Nato je Voltini sam naznanil  policiji, da pogreša ljubico. Krnalu nato pa se je raznesla   vest. da se nahaja v vodnjaku   hiše,  kjer sta stanovala, čioveško    truplo.    In faktično so rasli v vodnjaku truplo Slivcstriniieve.  Zdravniška  preiska-va je dognala, da je bila   umorjena. Voltini je nekai časa tajil, pozneje pa je prizna!, da se je v pijanosti sprl s svojo ljubico,   ki ga   je   napadla   s >karjami.   Vrgel se je na njo ter   jo zadavil. Ko se \t zavedel, je bila že rr.rtva. Da odstrani vse sledi,   jo  je vr^el v vodrnaK.
Svoji k svojim je geslo danda-nes. Pod tem geslom se pripproča urarska tvrdka F. C u d e n, ki je res domaća tvrdka in je njen lastnik do-mač Slovenec. Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domaće tvrdke, Ki je bila nekdaj na Mestnem trgu. ^eclaj pa se nahaja že blizu deset let * PreŠernovi ulici št. 1. Lokal na Mestnem trgu je bil svoj Čas prevzel Gospod II. Suttner, Ćudnov svak, ki >e je pozneje preselil v Gradec. Toliko v pojasnilo onim. ki iščejo tvrd-' o F. Ć u d e n še vedno na Mestnem trgu.____________________________
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajateli in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. juniia: Marija Cič, vdova užitninskega paznika, 76 let, Sv. Petra cesta 48. — Marija Kunaver, po-si'Stnica, 54 let, Linhartova ulica 30.
Dne 7. junija: Ivan Homan, te-sarski pomoćnik - hiralec, 42 let, Ra-
deckega cesta 9. — Karolina Judež, hči železniskega delavca, pol leta, Jenkova ulica 7.
Živčne bolečtae to glavoboL
Takojšnje dajšanje s čudovitim sredstvom.
O negovanju zdrav ja: Zaupajoč, da bo nekaj ubogih trpečih od tega imelo dobiček, javno naznanjam sredstvo, ko me je resilo kroničnih bolečin v udih in neznosnega glavo-bola. To so tablete Kephaldol, ki se dobivajo vr vsaki lekarni. Najbolje je vzeti 2 tableti naenkrat, kar povzro-či taKojšnje otajšanje, nato pa vsako uro po eno tableto, kar kmalu dovede do popolnega ozdravljenja.
Bilo mi je v veliko presenečenje, na tako preprost način najti zdravje. Kolikor vem, je zdravilo prvotno od znamenitega živčnega zdravnika. Nekateri mojih prijateljev, ki jih je mučil revmatizem, ishi-asf influenca, lumbago, so mi pove-dali, da jim je ravnotako dobro pomagalo in da bi ne hoteli več biti brez tega preparata. Zagotavljam Vas, da take bolečine odstrani v vsa-kem slučaju. Doslej me ni še nikdar pustilo na cedilu.
SoIdčbo sdravllli««   njhi;
Ble«. Kranjsko,  tti  *i«t    tdr.TUUCe   •   li III 11
•vetUbaimi    in       olaćalml     kop*lmt,   IIIII11
pr«fcr. toga.   Ubormi   stfravtlol   aa»aal.   ll|||l| Ka) — oktobar. Prospekti gratis in franko.
Samo za one ka-dilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinar ja več izdajo:
»Modiano Club               Najdražje pa
Spedalite.*                tuđi najboljše.
Na zđravniško priporočilo so lako stročnice antinikotšnske kakor tuđi listki nepoliskani, na vsakem   posameznem   je  pa      M  -iz vodnega tiska  razvidna   var-    ALoJv*^ nostna znamka in ime izdelovalca             ^
Serravallo™
železnato Kina-vino
Higijenična razstava na Daoaja 1906: Državno odlikovanje In  častii  diplom k zlati kolajni.
Povzroča toIjo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
In malokrmlra
zelo priporočeno od  zdrav-niskih avtoritet
u Izborni okus-   u
Večkrat odlikovano. a Had 8000 idravniiklh »prićevmL a
J. SERBAVAL10, c. ni kr. (tromi ijotantili
TRST-Barkovll«.               SO
Dobira se 7 lekarnah v steklenicmh po ''? lit.  h K 2*60 in  po  1     lit.   a   K   4'-0.
Heteorolo$Kno porodio.
Vlitflt aađ morjea S0e-2               Sredaji iracni iiak 736 mm
Ćas    SttB]c     2 b                      I
I   •P-?-   mertr°;     H     Vetl0Vi       Neb° vania    * mm    č S__________________
8.  2.pop.'726*7 ;    18 5     si. jug  [ rrlačno 9. zv.  728 3 |   13*8   si. jzah. dci. jasno
9   7. ij.    727-6 j   130 i si. svzll.         m
Srednja   včeraj5nja  temperatur     14*5°, norm.   16 9" Padavina v 24 urah   mi\  —0.
BorzviA porocilfla
»Kreditna banka v Ljubljani«.
Urađni   korzi   dua.  borze  9. junija   1914 _ .  ^^__.             |M             tami     WUfwwi
^o majeva renta.....       812S       8145
420 a srebrna renta    ....       84 65       84 85
40 o avstr. kronska renta .  .     81 65     81 85
4°o og:r kronska renta   . .     «0-—     8020
4° o kranjsko dež. posojilo  .       — •—      89*—
4° o k. o. češke dež. banke .      85 75     86*75
Sr«6k«.
Srečke iz I. 1860 »/• .  ." V .    425*—    435 —
„ „ 1864......    675-—    695-
„      tiske........    285-    295-
m      zemeljske  I  izdaje .     281 50    291 50
"              ,            II.      „      .    238 90    248 PO
M       OCTske hipotečne .   .    225-75    235*75
dun. komuna'ne   .   .     469 50    479 50
avstr. kreditne .  .  .    482*—    492*—
„      ljubljanske.....      57-75      6175
„      avstr. rdeč. križa .  .      4950      5350
„       ogr.         „        „      .   .      28 50      32 50
bazilika......      24-25      28 25
„     turske.......    21350    216'5O
Ljubljanske kreditne banke .    399—    400 —
Avstr. kreditnega zavoda    . |   60250 j 60350
Dunajske hančne družbe    .i   504—    ftOv —
Južne železnice......      8825      89 2S
Državne žHeznice .....    68625    f,87'2n
Alrine-Montar.......    7«225    78325
Ce5ke flaakorne rtrutt>e .   .     283—    287 —
Živnosun :k    banke       ...    26450    265*50
Cekir        .........       11-41       11-45
Mar!:-     .   ,   ,.......! 117-80 j   U%'—
Franki..........      96051    9625
Lire    .   3   .......<*V60!    9580
Rublji..........251-751 25275
Sitna eene v RudimpeAtic
Dne 8  junija 1914. Taraf«.
Pšenica za oktober 1914    .   za 50 kg   13*23
Rž za   okt 1914   ....   za 50 kg     9*70
Oves za oktober 1914    .   .   za 50 kg    802
Koruza za julij 1914 ...   za 60 kg    77/
Koruza za avgust 1914 .    .    za 50 kg   7*93
Zahvala.
Za prijazne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše premi-nile ljube matere, ozir. stare matere, sestre in tete, gospe
Marije Čič
se tem potom za  častno spremstvo najiskreneje zahvaljujemo.
LJUBLJANA, 9. junija 1914.
lalnfote rodMaa 2261       P*uer ia FerhmTO.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli ob grob naše ljubljene gospe
Mariji Ksiim nj. Kaljan
naj poplača Vsegamogočni njihovo ljubezen.                                          2256
lzrecna zahvala gospodičnam četrtoletnicam, ki so pod vodstvom g profesorja Izid. Modica prišle tolažit součenko, strto ob grobu ljubljene in Ijubeče mamice.
On, ki vidi vsem v dušo, ve kako blažilno de dobra beseda ob ♦ežki uri.
Ljubljana-Št. Vid, 9 junija 1914.
talnjoti aktaU.
Aiolail« Ark« roj. §•««, na-
znanja v svojem in v imenu svojih
mladoletnih otrok flavka, Toaćk«,
CiriU in DftriM vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgem trpljenju danes ob 7. uri zmtraj v 45. letu umri, previđen s sv. sakramenti,naš iskreno ljubljeni soprog in dobri oče, ozir. orat, svak, stric, gospođ
Anton Arko
učitelj   u   II. roestii   ljudski   soli   bi   Grebu*.
Zemski ostanki dragega rajnika se bodo v Četrtek, dne 11. junija ob polu 5. uri popoldne v hiši žalosti Pot v Rožno dolino št 34 blagoslovili, potem pa na viškem far-nem pokopališču položili k večnemu počitku.                                            2260
Sv zadušne maše se bodo služile v župni cerkvi sv. Antona P. na Viču.
V LJUBLJANI, 9. junija 1914.
Prvi  kranjski   pogrebni   zavod  Fr.   Doberlet.
Toplice Laškl trg foarja fraota Jožefa kipalle LaJki tri. Postelallito bnovlakov na progl DunaJ-Trat, ■■1h>ll ««rk« topite« mm St*l«rakem, Istegm nilnka kakor Gasteln, stalan dotok, tort* zviiana ređfo-ak«TBe«t, veliki saravtlai tupekl, gosaovlta po-krmltna, tuđi ravni lspr*ho4L Civila« oene. Prospekt maatoo]. V depona^ancak tntfl stanovanja s knkiajo.
DeD3r lakoj kulantno
iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itd , za višje uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno. Majhna vračila. Komerc. pisama Sandor Wiener (prot.firma) Poiua (Pressbnrg.)         1873
Edlaa primmkm tofini dTOkolfM
„TRIBUNA-
Soriea, Trimika vUea it 26f prei plTOvar   Ootivp.
Velika eksportna zaloga  dvokoles, šivalnih
in   kmetijskih   strojev,   gramofonov,   orke-
strijonov itd. itd.
Gorica, Stolna ulica št. 2-4.
Prodaja na obroke.                Ceniki franko.
Vsak dan svei
SLADOLED
in
ledena kava
se dobi v slaićičarni
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
lahfeo delo briljantno plačilo pri uporabi
Erdal
kreme za M\t.
TovarniŠka zaloga za Alpske dežele v Ljubljani. Pisama: Albert Pečevnik.
SOO    kroti
Vam plačam, ako  moj   uničevalec  korenin yyRia
balsam"    Vaših   kurjih    očes,    bradavici
ofisčanoev v 3 dneh ne odstrani brez  bolečin
Cena   lončKu   z garancijskim   pismom   K 1*—,   3
lončki K 2*50. Na stotine zahvalnih in prizn. pišem.
Kemeny, Kaschau (Kassa)         2185
I.   PosHach    12 736    (Ogrsko).
Št 8641.                                                                                                  2259
Vsled sklepa obžinskega sveta Ijubljanskega z dne 10. februarja 1914, št. 3175, ustanovila je ljubljanska občina
podpiranje v Ljubljani stanujočih brezposelnih org. delavcev in delavk
potom dotičnih delavskih društvev in organizacij ter v ta namen poklonila letni znesek 5000 K*
Ker se ima sedaj pričeti poslovanje v tej novi agendi mestne občine, s tem potom vse one delavske organizacije, ki se zanimajo zato, da bodo njeni člani in članice v slučajunez akrivljene brezposelnosti postali deležni podpiranja iz občinskih sredstev, pozivljajo na priglasitev in vposlatev enega izvoda svojega veljavnega Statuta podpisanemu mestnemu magistratu.
Opazarja se, da prihajajo v poštev le organizacije, katere pA SVOJem itatntn tuđi same dele svojim btezposelnim članom določene podpore.
V vlogi je navestir adi preglednosti število sedanjih članov, sedež organizacije (ulica in hišna štev.) ter ime sedanjega načelnika, tajnika in blagajnika.
Tako — kakor povedano — z društvenimi pravili opremljeno vlogo je vp osla ti semkaj do konca meseca junija 1914.
Mestnl magistrat ljubljanski,
dne 6. junija 1914.
Zaloga pohištva in tapetmšfcegra blaga. Mbzarstvo.
tPooolna svalna soba, orehov ali hrastov l*S
h 350'—.
Jiamii se  ja solidno  delo. Cene konkurenčne*
J. Pogačnik. JLjubljana,  Marije 7eresife cesta št. t3—t8.
Sprejmeta se tako)      2223
2 kleparska pomoćnika
galanterijske   in    stavbne    stroke    v trajno delo. Plača po dogovoru.
Franc  Rozin - Tomfte,   klepar  ia krovec, Železnikl, Sorenjsko.
ProdoUdko
stara 22  let, izučena  v trgovini   mešanega blaga, želi  premeniti službo. Naj raje pa na-stopi mesto   na Kranjskem   ali  Stajerskera, Gre tuđi na deželo v boljšo trgovino. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
Sprejetna z«varovanja čioveSkega «hr-
Ijenja po najrmznovistnejftili kombioa-
cijah  pod  tako  ugodnim*   pogoji, ko
oobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno ravarovan}e na dožtv«tj« io «mrt i maniiAiotiai m 12                       vplačili.
„SI^AVIJA«
.«. . .-.   vmI*mm mhmviIm kaaka « Pragi.   .*. - •■• f• TdikMti arap iiajfiai amnUa v** «hm s mrtiil «ltfaatk»«andao vpnv«.
WB~ JBBa« Wm rUJ&^SSŽSalf JBiBti llM ŽTlI "*»,
Ztvaruje poslopja in premičnlne proti polarnim škodim po najnlžjth cenah. Škode cenjuje Ukoj in najkulaatuejc. Uživa najboljSi slovea, kodcr posluje«
P«Korl  Sprejema tuđi zavaravanja
proti vlomskl tatvlni pod zelo ugod-j nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Za varstvo dralcev
se nikdar ne utrudirao opozarjari na mnoge ničvredne ponaredbe, ki^ jih brezve§tni ljudje dandanes spravljajo
v promet. Star je že dobri sloves in velika priljubljenost Fellerjevega blagodi§ečega rastlinskega esenčne-ga fluida z oblastveno varovano be-sedno znamko »£lsafluid»v ki, kakor znano in kakor vsak dan lahko sliši-mo iz ust zdravnikov,   učinkuie. po-
življajoče,   krepi   živce in mišice in blaži bolečine.
Ravno tako pogosto kakor Fet-lerjev fluid pa ponarejajo tud! preiz-kušeno, prebavo pospešujoče želodč-no sredstvo, Fellerjeve odvaialne rabarbartkt   krotftjice z oblastveno
varovano   besedno   znamko    »Elsa kroglice«. Ker smo se o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov sami prepričali in smo jih pogosto od mnogih bralcev ta zđravniltov slišali hvaliti. ! svetujemo.   da se proti ponaredbam I vamjete taka da naročite oboje na-
ravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št 238 (Hrvatsko). Poizkusni tucat Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, Fellerjeviii kroglic 6 škatlic franko 4 krone.
St"" "'___________________________________________________              .SLOVENSKI NAROD* dne 9. junija 1914.       "                                                                                             129. Stev.
Žahtcvajtc ccnik!
Zahtevajte cenik!
PHpor+ća *e kot strokovnjak
K.   JURMAN
•p tik - apeclallat, optlčnl uvod z električnim obratom.
Bedit« prividni pri  aakupa odala ■*•■*  I«   speoialist   vam   lahko   določi   pravilno
odala in Vas strokovnjaftko postreie.
Stavko Druškomč Fanči Druskovič roj. Adamič
■»»i« poročena. ■«♦-                        2253
Samobor                       7. junija t&4.                    Ljubljana
LJUBLJANA, Kongresni trg st. 5.
Zaradi velike zaloge blaga prodalafo sa
pričeta in gotova ročna dela
=====    kakor tuđi jute, kongres in file blago    ===== 8RPT       po  tvorni&kih   cenah.        ^BB           I
Postrežba točna in aofitfna.                                                               StoaMta tvmtka.   |
Hotel ,LLO YD
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slavnemu občinstvu             1785
Karei   Canscs,   botelir,  Sv. petra   cesta ftev.  7. Spitjeizjo si tadi tedno akaželjae gospici za mk t ktii.
Mobena varnostna odredba ne brani nikogar pred  smelimi tatvinami.
Dolinost {e torej vsakega, braattl troja lavi}«
i umm im vlonuki laivino
katero pod zelo agodnlmi pogo)l sklepa la mi tm vpraiaaja
i obratno poito odgovarja                         2147
Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani.
Uradnisko hranilno društvo v gradca
OSEBNI  KREDIT
vradsikora, profesorjem, ntiteliezn, npskoiencem itd ob naiueod nejših pogoj:h. ev. brei porokov proti prftsperln ▼ paraitvaal sklat
SJIfcafclh predstroskov!                           Podrobnosti w prospoktlhl
Hranilne   vloge   se   sprejmejo   od   vsakogar  in   se   obrestvjejo   od
dneva vložitve po                                      83
4,%         5\        5U
Obrcsti   s«   poUetBO   pripfsujejo   h  kapitalu    Nikakega  rentnegadavka-  Stanje vlog:  I
K 3,§OO.OOO. Stanje  tamčujočib sMralaili tmUimvi  K   7.M0.000, remervauk  I
lakladov la vredaoslalt K iM^OO.  Poslovni razvidi in poštne pololnice lm   I
plateo na razpolago. Pojasnila daje brezplačno:                              I
Josip Košem v Ljubljani, Kraltovski nasip ftiav. 22. I
Govorilne  ure  vsak  ponedeljek, sredo  in petek  od pol 3. do pol 4. ure pooolđoe.  I
llSMS^TORIUM-EMONA,
£7 LUUBLuIAJSIA komenskega-ulica h \
f/ SEF-ZDRA^NIK PRffiARiJ DRFR. DERGANC '
Dečka
iz boljše rodbine, ki ima ^eselh do trgovine, z nekaj razredi ljud kih §ol in dohrimi izpričevali, sprejme Josip ▼erbičv tigovina z mesanim blag tn v Ilirski Bistrici.                     2229
Sobo s pos. vhodom
s hrano pri boljŠi obitelji %% iiĆ€ za čas od 16.  junija   do   15. dec   t. I.
Ponudbe    na    upravništvo    »Slov. Naroda«    pod    „M.    B.    2254"   do
11. junija.                                        2255
Stanovanje
v I nadstropju obstoieče iz 3 velikih sob,   kuhinje   in   d'ugih   pritikl;n   ^e s
i,   avcustom  »Mi   ¥   Stiitarjevi
■lici   iL 7 z razgledom na Rib;o ulico.
Vprašati   Stritarjcva  šlica   7, IL nadatr. si S-—2.                  2249
7AB%ttlram ^n ^p^^vah (za-■"^"^■^*5 stajanju krvi) ne lemljo kroglic, tnblet, praška, čaja brez vredno$ti, Moje prijetno zauživalno, preizkuSeno, zajamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 4 85 post prosto. Diskr. dorošilja đr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 Mietlerlausitz.
Na icljo se dopošlje   i* donajske ali budimpeštanske    razpoiiljajnice,     zatorej     carnske      neprilike izkliučnie.                             4561
'Ma IiiBk
a pH Trilta (•tetrialctBe). ::
aezlfa •« 1. imali« do kcaea ••ptoambra.
Na noro pnrejene in povećane vroče bromske in klornatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—4C° in naravne glinske kopeli, analizirane oi dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in naj^lavnejših zdravnikov Du-naia, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-ničnemn in hudemu revmatizmu v skle-pih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje radovoljno vprava.
Im 10 i
kroja)! pm vrste
Ljubljana,    31
Dualsta cssia št. ZO
(■MpttU kavanM JfcmpO
:s mm priporote. si
UW iUlKttfl Mili. I
' !iU Hskaki nin r zalegi. — Psiravila» urejemaje ia tofno izvrSojejo.
'^------------------------------------------------------
:: nm iztlnl
Priporoča se      ^J     •        I        I
solidna tvrdka   ITtGCIHl   ^OlOH
damskih  in otPoSkih  slamnikov v  najnovejSih | oMikah,   vseh   vrst  in   raznih   Sportnih   čepić.
%/f jh»>iSjm  l^V^avt  Ljubljana,
/Imanja VJIOIZI zumu do »n. i,
= ZBiBli Mutila g Tazpttžlljajo i obrarao posto.
Hajnlžje cene I
Rdor
ljvibi
dobro kavo,
rabi kot pridatek  „pravi zagrebški
zFranck:" z kavinim mlinčkom. —
Kdor ga se ne vporablja, pogreša
najboljše.
emp 45,'25.642
■       J^^^k aaVal B        B/a^11^^
perot
pešca.
[PALM/0
Dirti H. S. K. Ilirija Kranj Ljubljana 7. janija 1914.
Gorčeva kolesa '
PRVH
dospela na cilj.
A. Oorec, Ljnbljana,
specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli,
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
^ trgovska, spedicijska in komisijska deteSka drafluL ^ Podiminicai  Ljubljana.  Dimmtmkm ommtm M. SS.
Centrala:   TRST.                   #                   Tetoloo it 100.
Ifedomrodna »pedici}«, spedicije ia acarinaoje Tsake vrste, prcvaževanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skla-diića a rodai ušHotei podvfioHi Maga. Najmodenitjie opremljeno podjetje ta aftlitr* In pr«Vs\iaW|« ptHMfsl ▼ mesta ia na rte strani s patentiranim! pobištrenimi TozmL — Shranjenje pohištra in btega ▼ suhih posebnih  skladilćih.   Omdtanje  itd. —   Spcdicijski orad, generalni sastop in prodaja voznih lij tov:
£ „DALMATIE" delniike parobrodne družbe v Trstu. ^^^^^^^^= Brxs)vosaM ptofe Trst-Bcaetke in obratao, ter Trst Aocoaa parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Arstrijsktga Lkqrdsv Csflssffd-Un« sa L im a marad Naročfla sprejema tuđi blagovni oddekk Jadranske banke.
Tunirni os)s%sv                                    3W7                                                  Točna poatrefba.