SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Letnik XV.	Novo mesto, 8. novembra 1979	St. 25
		
r VSE OBČINA RIBNICA 254.	Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ribnica 255.	Odlok o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini RibAi ca v času od 1979 do 1985 256.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Ribnica 257.	Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Ribnca OBČINA TREBNJE	BINA nega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Trebnje 259.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč 260.	Popravek odloka o odškodnini zaradi sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč 261.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Sentiovrenc z dne 2. septembra 1979 262.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Sentiovrenc OBČINA NOVO MESTO
258. Odlok o prehodu na ekonomske stanarine za lastnike stanovanj in stanovalce, ki niso podpisali samouprav- v	263. Sklep o spremembah sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krejevne skupnosti Hinje J
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Občina Ribnica
254.
Na podlagi stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj ssamo-upravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji in v skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 -1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79)
sklepamo stanovalci v zborih stanovalcev hiš (v krajevni skupnosti), delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in skupščina občine (v nadaljevanju: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ribnica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
,Temeljni cilj in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov VIII. kongresa ZKJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odno-
sov v stanovanjskem gospodarstvu in Resolucije o politiki izvajanja dmžbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 -1980 v letu 1979 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2.	člen
Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti:
— ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
— nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva;
— programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš;
— usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
— informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
3. člen
Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in naloge bodo zagotovili:
- stanovalci v zborih stanovalcev hiš v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
j— samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Ribnica in z razvijanjem informacij na tem področju;
- skupščina občine Ribnica s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini.
4. člen
S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in s prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
5. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čemer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremen-vanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem Dmžbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter Dmžbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
6. člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije:
— ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizacije vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978;
— ekonomska stanarina v občini Ribnica bo uveljavljena najkasneje do 1985. leta;
— dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto priračunano tudi potrebno povečanje zaradi vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanje stanarine, višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja;
—	za porabo stanarine do pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj;
— nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospešili razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
— v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarine uveljavljeno vsako letov juniju;'
— v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
II.	IZRAČUN STANARINE
7. člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske Sne, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so: oizirana vrednost točke, ki znaša:
za leto 1978	23,88	din
za leto 1579	34,79	din
za leto 1980	45,69	din
za leto 1981	56,60	din
za leto 1982	67,51	din
za leto 1983	78,41	din
za leto 1984	89,32	din
za leto 1985	100,23	din
2. letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 3,05 %;
3. planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine in šte-vla toč;
4. predvideno povišanje cen stanovanj za 12 %;
5. predvidena 14 % rast osebnih dohodkov;
6. določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ribnica, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št
Letna stanarina se izračuna po obrazcu: poprečna površina' stanovanja x poprečno število točk x * vrednost točke x 3,05 % x število stanovanj.
8. člen
Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v letu 1985 z upoštevanjem absolutnih vrednosti povišanja stanarine.
HI. PORABA STANARINE
9. člen
Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 1981 — 1985 inspreje-ti samoupravni sporazumi o temeljih plana gospodarjenja s
stanovanjskim skladom v občini Ribnica. Za leti 1979 in 1980 bomo uporabljali veljavni sredj njeročni program za obdobje 1976 — 1980 in vsakoletni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
10. člen
0 porabi amortizacije odločajo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer za reprodukcijo stanovanj ‘a stanovanjskih hiš, t. j. za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in za prenovo že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejših od 100 let, in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba še ni pretekla.
Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanje lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja.
11. člen
Za gospodaijenje s hišo in stanovanjem v družbeni lastnini bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili poprečno 50 % stanarine. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše, t. j. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši, in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na zboru stanovalcev hiše sprejetim programom vzdrževanja.
12. člen
Za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnično administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev ter temeljnih samoupravnih enotah za gospodaijenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini bomo udeleženci tega sporazuma namenili 10% stanarine. S temi sredstvi besno na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bodo izvajale delovne skupnosti stanovanjskih skupnosti in specializirane organizacije za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega sklada.
13. člen
Za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: prispevek za zaklonišča, zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi ne-izteijanih stanarin, zamudne obresti in drugo, bomo udele-
ženci tega sporazuma namenili 8 % stananne.
14.	člen Sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za funkcionalne stroške stanovanjskega sklada bomo določili na podlagi svobodne menjave
IV.	UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSK STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI
15.	člen
Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega sam oup ravnega sp orazuma uveljavili sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
16.	člen
Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovoijene kriterije.
17. člen
Ne glede na družinski dohodek bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati 20 % stanarine.
18. člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Ribnica.
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 20 %.
19. člen
Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov, določena pa bo s posebno lestvico.
20. člen
Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemniku ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel sprejemati občan ali družina, kije lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, vikenda, motornega čolna in avtomobila.
Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel	odbor uporabnikov
samoupravne stanovanjske skupnosti.
21. člen
O pravici do subvencije bo odločal 5-članski odbor za
subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali:
- 3 delegati samoupravne stanovanjske skupnosti,
- 1 delegat skupnosti socialnega varstva in
- 1 delegat ZZB NOV.
Odbor za subvencioniranje
stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec za subvencijo. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije bo morž biti usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic.
Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvencij.
Seznam upravičencev do subvencije se objavi javno.
22. člen
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot napr.: otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družinam, ki formalno izpolnjujejo kriterije, dejansko pa živijo v ugodnejšem položaju.
23. člen Udeleženci sporazuma se
obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine.
24. člen Udeleženci sporazuma si
bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmo $e plačevati visoke obratovalne stroške, možnost zamenjati stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer bodo veljali manjši obratovalni stroški.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev, uporablja pase od
1.	12. 1979 dalje.
26. člen Spremembe in dopolnitve
sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejme večina udeležencev.
27. člen Samoupravni sporazum se
objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev.: 36- 14- 79-01 Datum: 18.06. 1979
Udeleženci sporazuma:
1. INLES TOZD Ribnica
2. Inles TOZD Skupne strokovne službe Ribnica
3. Inles TOZD Trgovina Ribnica
4. Inles TOZD Sodražica
5. Inles TOZD Loški potok
6.	ITPP Ribnica 7. SUKNO Zapuže TOZD Jurjeviča
8. RIKO Ribnica
9. RIKO TOZD RIKOMAG Ribnica
10. DONIT SODRAŽICA
11. GG KOČEVJE TOZD GOZDARSTVO - KOOPERACIJA RIBNICA
12. GG KOČEVJE TOZD JELENOV ZLEB RIBNICA
13. KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA
14. OZD EUROTRANS RIBNICA
15. KOMUNALA RIBNICA
16. SSS RIBNICA
17. OBRTNO PODJETJE RIBNICA
18. MERCATOR TOZD JELKA RIBNICA
19. SLOVENIJALES TOZD ŽIČNICA RIBNICA
20. GLASBENA ŠOLA
RIBNICA
21.	OSNOVNA	SOLA
RIBNICA
22.	OSNOVNA	ŠOLA
SODRAŽICA
23.	OSNOVNA	SOLA
LOŠKI POTOK
24.	POSEBNA OSNOVNA ŠOLA
25.	DELAVSKA	UNI-
VERZA RIBNICA
26. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS RIBNICA
27. SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA
28. OBČINSKA KONFERENCA SZDL RIBNICA
29. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE, OBČINSKI SVET RIBNICA
30. OBČINSKA KONFERENCA ZKS RIBNICA
31. ZDRAVSTVENI DOM RIBNICA
32. LEKARNA RIBNICA
33. SIS KOMUNALNA SKUPNOST RIBNICA
34. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAV-LJANJA RIBNICA
35. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD „MAJDE ŠILC” RIBNICA
36. HIŠNI SVET ŠEŠKOVA 5 RIBNICA
37. HIŠNI SVET KOLODVORSKA 4 RIBNICA
38. HIŠNI SVET GORENJSKA 2 RIBNICA
39. HIŠNI SVET KOLODVORSKA 9 RIBNICA
40. HIŠNI SVET PRIJATELJEV TRG 6 RIBNICA
41. HIŠNI SVET PRIJATELJEV TRG 12 RIBNICA
42. HIŠNI SVET PRIJATELJEV TRG 13 RIBNICA
43. HIŠNI SVET TRG VELJKA VLAHOVIČA A-2 RIBNiCA
44. HIŠNI SVET TRG VELJKA VLAHOVIČA A-3 RIBNICA
45. HIŠNI SVET TRG VELJKA VLAHOVIČA A-4 RIBNICA
46. HIŠNI SVET TRG VELJKA VLAHOVIČA A-5 RIBNICA
47. HIŠNI SVET TRG VELJKA VLAHOVIČA A-6 RIBNICA
48. HIŠNI SVET TRG VELJKA VLAHOVIČA A-7 RIBNICA
49. HIŠNI SVET GORIČA VAS 18 RIBNICA
50. HIŠNI SVET DOLENJA VAS ČETVORČEK
51. HIŠNI SVET GRČARICE 24 DOLENJA VAS
52. HIŠNI SVET SODRAŽICA NOVI BLOK SODRAŽICA
53. HIŠNI SVET HRIB 16 LOŠKI POTOK
255.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS st. 50/72), Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78) in na podlagi Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ribnica ter na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajeVnih skupnosti dne 29. 10. 1979 sprejela
ODLOK o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Ribnica v času od 1979 do 1985
1. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica oziroma lastniki stanovanj oblikujejo v letih od 1979 do 1985 višino stanarine za stanovanja, s katerimi upravljajo, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja, vendar do višine, ki jo določa odlok.
2. člen
Osnova za določitev višine stanarine v letih od 1979 do 1985 je vrednost stanovanja, ugotovljena na osnovi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list
št. 11/73, 22/73, 17/76 in 2/77 ter 14/78), 25% povišanja v letu 1975, 20% povišanja v letu 1976, 30% povišanja v letu 1977 ter 30 % povišanja v letu 1978.
3. člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so:
1. revalorizirana vrednost točke, ki znaša:
za 1978 leto	23,88	din
za 1979 leto	34,79	din
za 1980 leto	45,69	din
za 1981 leto	56,60	din
za 1982 leto	67,51	din
za 1983 leto	78,41	din
za 1984 leto	8932	din
za 1985 leto	100,23	din
2. Letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino znaša3,05 %.
4. člen
Stanarina, ugotovljena po 3. členu tega odloka, se poveča s
1.	12. 1979.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 36-15-79-01
Datum: 29. 10. 1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: ŠTANE KROMAR, 1. r.
256.
Na podlagi 1., 2. in 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni-list SRS, štev. 49/55 in 14/65) ter določil 4., 6. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, štev. 12/77), 3. odstavka
12.	člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, štev. 15/76) in na osnovi 25. in 86. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 10. 1979 sprejela
ODLOK
o	pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Ribnica
I. TEMELJNA DOLOČILA
1. člen
Pokopališča na območju občine Ribnica so komunalno sanitarne naprave, namenjene za pokopavanje umrlih oseb ne glede na veroizpoved, narodnost in raso.
2. člen
S pokopališči na območju občine Ribnica upravljajo krajevne skupnosti, če ni p okop ar lišče prenešeno v upravljanje
komunalni delovni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravljavec pokopališča upravo, sestavljeno od 3 -5 članov.
3.	člen
Na pokopališču se pokopavajo:
-	— vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo svojci;
—	vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakem drugem kraju, če tako želijo svojci, ali če je tako želel pokojnik, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski organ in soglaša upravljavec pokopališča.
Pokopališča v občini obsegajo naslednja naselja:
1. Pokopališče Ribnica: Zapuže, Dolenji Lazt, Breg,
Gorenja vas, Hrovača, Otavice, Lipovec, Makoše, Goriča vas, Nemška vas, Dane, Bukovica, Zadolje, Sajevec, Ribnica.
2. Pokopališče Sodražica: Žimarice, Podklanec, Globel,
Jelovec, Zamostec, Lipovščiea, -Nova Štifta, Sodražica, Sino-vica.
3. Pokopališče Loški potok: Hrib, Travnik, Srednja vas,
Šegova vas, Retje, Mii log.
4. Pokopališče Jurjeviča:
Kot, Breže, Sušje, Slatnik, Žlebič, Jurjeviča.
5. Pokopališče Rakitnica: Rakitnica, Blata.
6. Pokopališče Prigorica: Dolenja vas, Prigorica.
7. Pokopališče Grčarice: Grčarice, Grčarske Ravne,
Jelenov žleb.
8.	Pokopališče Zapotok:
Zapotok, Vinice, Gornji Lazi, Preska, Slatnik.
9. Pokopališče Sv. Gregor: Vintarji, Pugled, Perovo,
Zadniki, Brinovščica, Andol, Krnče, Zlati rep, Marolče, Levstiki, Greben, Junče.Hojče, Graben, Hudi' konec, Gašpi-novo, Pusti hrib, Maršiči, Pra-proče,
Rigelj, Sv. Gregor.
10. Pokopališče Velike Poljane: Škrajnek, Vrh, Žukovo, Velike Poljane, Dule, Ortek in del
vasi Praproče.
11. Pokopališče Gora:
Petnnci, Kržeti, Kračali,
Janeži, Gora.
5.	člen
Pokopališča, ki imajo urejene mrliške vežice, morajo imeti v teh mrtvaški oder, prostor za obduKcijo, shrambo za orodje, urejeno smetišče, poseben prostor za odlaganje spomenikov, ograjo in pripadajoče sanitarije.
6. člen
Vsak upravljavec je dolžan voditi za pokopališča načrt z razdelitvijo na polja, vrste in grobove v merilu 1 : 100, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb, datumom pokopa in zaznambo groba.
7. člen
Grobovi so: vrstni, ločeni za odrasle in otroke, enojni, družinski in žarni grobovi, grobnice, grobišča in kostnice.
Mere grobnega prostora so: dolžina 2,50 m, širina 1,00 m, za družinske grobove je širina
2,00	m. Za umile otroke do starosti 10 let zadostujejo polovične mere.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame ustrezno skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke. Če je v istem grobu več istočasnih pokopov v isti grob, mora biti plast zemlje nad zadnje pokopanim najmanj
1,50 m.
8. člen
Upravljavec pokopališča lahko na predlog pokopališčne uprave določi na pokopališču poseben prostor za pokopavanje otrok v starosti do 10 let in prostor za skupni pokop občanov v primeru večjih elementarnih nesreč.
9. člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, če je pokop izvišen v navadnih krstah iz mehkega lesa, sicer je ponoven pokop dovoljen šele po 15 letih.
Odpiranje grobov pred rokam iz drugega odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega organa ali po odredbi organa pravosodja
10. člen
V	grobnice se smejo pokopavati le mrliči v kovinskih kistah ali v kistah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih kistah iz mehkega in trdega lesa.
11. člen
Če se pri prekopavanju odkrijejo nestrohnele kosti, jih je potrebno zbrati v plastično vrečko ter položiti v kostnico na način, kot ga odredi upravljavec pokopališča ali pa se vrečka položi na dno novo-izkopanega groba.
12. člen
Prostor za grobove, grobnice, rodbinske grobove ali grobove oddaja upravljavec pokopališča v najem z najemno pogodbo, ki
jo sklene z zainteresiranimi osebami
Najemna pogodba mora vsebovati:
— čas uporabe groba ali grobnice,
— rok dograditve,
— določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu z načelom pokopališča in gradbenim načrtom,
— višino najemnine.
Pogodba se sklene le, če se
zainteresirani obvežejo zgraditi oziroma urediti grob ali grobni-,co v roku enega leta ter ga redno tudi vzdrževati.
Enojni grobovi se dajejo v •uporabo za 10 let, rodbinski in grobnice pa se dajejo v najem dokler obstaja pokopališče s tem, da se lahko najemnina obnavlja vsakih 5 let.
13. člen
Grobovi in grobnice borcev NOV in zaveznžkih armad, žrtev fašističnega teroijado 15.
5.	1945 in grobovi zgodovinskega pomena so pod zaščito občine Ribnica ter zanje ne plačuje pristojbine.
Za grobove iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo določila iz 9. člena odloka. Če take grobove svojci opustijo, jih je dolžan vzdrževati upravljavec pokopališča.
14. člen
Če se pravica do uporabe prostora za grobove in grobnice, določena s pogodbo po 12. členu tega odloka, ne podaljša ali če lastnik tudi v šestih mesecih po preteku dogovoijene dobe spomenika ne odstrani, se smatra grob za zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika.
Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni bila podaljšana najemnina, razpolaga upravljavec pokokaplišča.
15. člen
Grobovi in grobnice morajo
biti vedno v redu vzdrževani. Popolnoma očiščeni morajo biti vsaj enkrat v letu, ostala ureditev grobov pa mora biti v skladu z načrtom pokopališča.
Grmičevje in drevje se sme zasaditi samo po načrtu pokopališča in z dovoljenjem upravljavca pok op ališča.
Šteje se, daje grob zapuščen, če tako propade ali je toliko zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov ali če kvari dostojanstvo pokopališča.
16. člen
Lastnike spomenikov ali
zapuščenih- grobnic in grobov (člen 14 tega odloka) pozove upravljavec pokopališča neposredno ali z javnim razpisom, da z njimi razpolagajo.
Če s pozivom ni dosežen
nobeden rezultat, proda upravljavec pokopališča predmete na javni dražbi v treh mesecih po pozivu.
Predmete, namenjene prodni na javni dražbi, oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljavec pokopališča. En član komisije mora biti strokovnjak za gradbene ali kamnoseške zadeve. Javna dražba se objavi na način kot ga prakticira kraj, v katerem bo dražba, mesec dni pred narokom.
Izkupiček od predmetov, ki so bili prodani na javni dražbi, deponira upravljavec pokopališča na posebnem računu do izteka dobe zastaranja.
1	7. člen
Cene za pogrebne in pokopališke usluge določijo upravljavci pokopališč. Kontrolo teh cen opravlja pristojni organ za cene skupščine občine Ribnica.
Plačilo pogrebnih stroškov, najemnine, oskrbovanja grobov, ubožnih in brezdomcev gre v breme proračuna občine Ribnica.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJAVCA POKOPALIŠČA
18.	člen
Upravljavec pokopališča:
- ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
- določa pristojbine za koriščenje grobov, grobnic, pogrebnih in drugih pokopaliških storitev v soglasju s skupščino občine Ribnica,
- izdeluje ustrezne proračune dohodkov in izdatkov in vodi o tem ustrezno finančno evidenco,
- nastavlja in razrešuje gro-baija s sklenitvijo pogodbe ter določa obseg njegovih delovnih nalog in opravil,
- določa mesto, dan in uro pokopa praviloma v sporazumu z naročnikom,
- opravlja pokope, ekshuma-cije in prekope grobov,
- oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobove ter vodi register sklenjenih pogodb,
- daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev nagrobnih spomenikov,
- skrbi za red in snago na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav,
- vodi evidenco o grobovih in pokopanih osefoah,
- po naročilu oziroma sklepih organov upravljanja pokopališča opravlja storitev v zvezi z vzdrževanjem grobov,
- sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se ureja opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev v skladu s tem odlokom,
— izvaja potrebna dela v zvezi s ponesrečenimi in tragično preminulimi občani,
— skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine,
— opravlja druge naloge po veljavnih predpisih.
19. člen
Upravljavec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, kijih najdejo ob prekopih grobov ter jih shraniti. Nadene predmete mora upravljavec izročiti upravičencu, če je znan, sicer naj se ravna po veljavnih predpisih.
III.	OSTALE DOLOČBE
20. člen
Pokop se prijavi upravljavcu
pokopališča takoj, ko je ugotovljena smrt ter se hkrati dogovori o vseh pokopališčnih in pogrebnih storitvah.
Ob pnjavi morajo biti predloženi ustrezni miliški dokumenti, ki jih izda pristojni organ.
21. člen
V krajevni skupnosti Ribnica, ki ima urejene mrliške vežice, je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder za vsa tista naselja, ki imajo določen pokop na pokopališču v Hrovači.
22. člen
V krajevnih skupnostih, kjer nimajo urejene mrliške vežice, leži pokojnik v stanovanju ali hiši, kjer je prebival za časa življenja.
23. člen
Pokojnik na mrtvaškem odru
leži obvezno v kisti, ki je lahko na željo svojcev pokojnika odprta do časa pogreba.
24. člen
Pokopi so vsak dan.
Pogrebne svečanosti so predpisane s posebnim odlokom skupščine občine Ribnica.
Civilne in državne pogrebe opravi in organizira upravljavec pokopališča sporazumno z naročnikom.
Pri vojaških pogrebih se mora upravljavec pri organizaciji pogreba podrediti predpisom, ki se uporabljajo in veljajo za vojaške pogrebe.
25. člen
Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan med 6. in 20. uro.
Izven predpisanega časa obisk na pokopališču ni dovoljen, razen v izjemnih primerih kot so: dnevi pred in na dan mrtvih ter drugih praznikih, kar odreja upravljavec.
Obisk v miliških vežah je -
dovoljen v času, ki ga določi upravljavec pokopališča.
26. člen
Otrokom do 10 let starosti je
dostop na pokopališče in v mrliško vežo brez spremstva odraslih prepovedan.
27. člen
Vsak, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto umrlih in dostojanstvo kraja.
Zlasti je prepovedano na pokopališče vodenje živaali, dvokoles, poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov. Prepovedano je odlaganje smeli in odpadkov, razen na za to določenem proštom.
28. člen
Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljavec pokopališča oziroma za to določena osebq s strani uprav-lj avca.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
29. člen
Z denarno kaznijo od 50 -500 din se kaznuje za prekršek osebe, ki:
- se nedostojno vedejo na pokopališču (.glasen smeh, vpitje, žvižganje, razgrajanje in tisto, kar ne ustreza določilu
27.	člena tega odloka),
- hodi zunaj dovoljenih poti na pokopališču,
- se vozi s kolesom ali kakšnim drugim sredstvom znotraj meja pokopališča,
- privede na pokopališče psa ali kakšno drugo žival,
- odlaga smeti, plevel ali odpadke na pokopališču ali njegovi bližini zunaj prostora, kije za to določen,
- odnaša s pokopališčnih
Eoti pesek k posameznim gro-ovom.
30. člen
Z denarno kaznijo od 50 do
1.000	din se kaznuje oseba za prekršek, ki:
- si prisvoji z drugega groba nagrobne predmete,
- poškoduje tuj grob ali grobnico, nagrobnik ali spomenik oziroma drug del na tujem grobu,
- poškoduje pokopališko napravo ali objekt, vštevši živo mejo in okrasne nasade,
- ne upošteva predpisanega obveznega polaganja mrličev na mrtvaški oder v mrliški veži.
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do l .000 din.
31. člen
Z denarno kaznijo od 50 do
3.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
— pokoplje mrliča v tujem grobu ali grobnici brez dovoljenja lastnika ali pokoplje mrliča v prazen grob ali grobnico brez dovoljenja upravljavca pokopališča,
— zgradi grobnico brez dovoljenja upravljavca pokopališča,
— proda grobnico ali grobni prostor brez dovoljenja upravljavca pokopališča,
— krši določila 9., 10. in 15. člena tega odloka.
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od
1.000 do 6.000 din, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do 1.500 din.
V.	KONČNE DOLOČBE
32. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, ki se nanašajo na upravljavca, opravlja občinski upravni organ, ki ga določi skupščina občine ali njen izvršni organ.
33. člen
Upravljavci pokopajišč so
dolžni uskladiti svoje akte, v kolikor jih imajo, z določili tega odloka najkasneje v šestih mesecih po sprejemu odloka.
34. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu v občini Kibnica iz leta 1973 (Skupščinski Dolenjski list štev. 29/73).
35. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu skupščine občine Ribnice.
Številka: 512-5-78-01
Datum: 29. 10. 1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.
257.
Na podlagi določil 22. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 25/1979) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
29.	10. 1979 sprejela
ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Ribnica
1.	člen
Z odlokom o pogrebnih svečanostih se uveljavljajo ustaljeni
običaji pri pogrebih na območju občine.
Pogreb s pokopom je javna manifestacija in im a javno pravni pietetni običaj. S tem odlokom se določa vrstni red pogrebnih svečanosti in zagotavlja slehernemu občanu dostojen pogreb.
2. člen
Vsakomur, ki želi s svojo udeležbo sodelovati pri pogrebnem obredu, javno počastiti spomin pokojnika, je s tem odlokom zagotovljeno, da se -lahko svobodno in nemoteno vključi kot enakopravni udeleženec pogrebnega obreda.
3. člen
Od vsakega umriega se skupnost in sredina, v kateri je pokojnik delal ali živel, uradno poslovi.
4. člen
Na željo najbližjih sv.ojcev pokojnika se opravi pogrebni obred v družinskem krogu.
Temu primemo se tudi prilagodi obseg in potek pogrebnega odreda po posebni želji najbližjih pokojnikovim svojcem.
5. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnika s katafalka, mrliškega odra v mrliški vežici oziroma na pokojnikovem domu, ali ko mrliški voz pripelje pokojnika na mesto, od koder se začne pogrebni sprevod.
6. člen
Pogrebne svečanosti organizira upravljavec pokopališča, ki je dolžan o tem obvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival in živel ter organizacijo, v kateri je bil pokojnik pred smrtjo v delovnem razmerju.
7. člen
Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije ter skupnosti lahko ob smrti občana imenujejo poseben pogrebni odbor, ki odloči o organizaciji pogreba in komemoracijah v skupnostih, v katerih je pokojnik prebival in deloval.
8. člen
Ob začetku pogrebnih svečanosti zaigra godba oziroma zapojejo uvodno žalostinko pevci, če so pri pogrebu prisotni.
Po uvodni žalostinki sledi kratek, topel in človeško občuten nagovor predstavnika krajevne skupnosti, v kateri je imel pokojnik svoje zadnje prebivališče ali delovne skupnosti, v kateri je delal.
Po obveznem nagovoru sledijo govori predstavnikov delovne skupnosti, organizacij in društev, katerih član je bil pokojnik
in drugi poslovilni govori ter govor predstavnika verske skupnosti, v kolikor je ta prisoten.
9. člen
Pogrebni sprevod se odvija od katafalka, mrliške vežice, pokojnikovega doma ali iz določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
V	pogrebnem sprevodu nosi krsto s pokojnikom moštvo upravljavca pokopališča ali v dogovoru z njim in svojci pokojnika, skupina občanov.
10. člen
Na čelu sprevoda sta zastavonoša in vodja pogrebnih svečanosti. Zastavonoša nosi praviloma slovensko zastavo ali zastavo narodnosti, kateri je pokcj-nik pripadal. Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu, ki gredo prav tako na čelu sprevoda, določijo družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba.
Za zastavo gredo prapori, pevci, godba, venci, odlikovanja in priznanja pokojnika, če jih je imel, pogrebni voz s krsto, nsri-ožii sorodniki in nato ostali udeleženci pogreba.
Če sodelujejo pri pogrebnem obredu predstavniki verskih skupnosti z insignijami,, se uvrstijo z njimi vred v pogrebni sprevod tik pred krsto.
Prostor, od koder naj gre zastavonoša na čelu sprevoda, določi vsaka krajevna skupnost za svoje območje.
11. člen
Kadar se udeležujejo pogrebnega obreda predstavniki ali zastopniki posameznih enot JLA in milice, se ti razporedijo na čelu sprevoda takoj za zastavo, oziroma na način, kakor to predpisujejo službena pravila JLA in milice.
12. člen
Predstavniki državnih organov, družbenih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in društev se zvrstijo v pogrebnem sprevodu in svečanosti po medsebojnem dogovoru, vendar takoj za zastavo, če sodelujeta JLA in milica, takoj za njunimi predstavniki.
13. člen
Ko pride sprevod do groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi krsto s pokojnikom v grob, nato pa se po skupnem pozdravu moštvo odstrani. *
Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoša in praporščaku Sledijo Se poslovilni govori, če ni bflo poslovitve po uvodnih žalosti nkah. Po končanih govorih zaigra godba in zapojejo pevci, nakar sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori. S tem je pogreb uradno končan.
14. člen Morebitne molitve za pokojnikom lahko opravi predstavnik verske skupnosti v prostorih cerkve ali v proštom, ki je namenjen verskim obredom. V Ribnici se to opravi v cerkvi v Hrovači, v ostalih krajevnih skupnostih pa v cerkvah, ki se nahajajo na pokopališčih.
Predstavnik verske skupnosti lahko opravi obred na grobu potem, ko so vsi ostali že opravili svoj del pogrebnega obreda.
15. člen
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je, odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom uradnega dela pogreba.
16. člen Najkasneje dve uri pokončani pogrebni svečanosti mora upravljavec pokopališča zasuti grob.
17. člen
Če se pokojnika upepeli, se pravil cm a opravijo pogrebne svečanosti pred prevozom pokojnika v upepeljevalnico.
18. člen
Organizacija, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o datumu in uri pogreba pravočasno obvestiti delovno organizacijo, kjer je bJ pokojnik nazadnje zaposlen in ustrezen organ v krajevni skupnosti, kjer je pokojnik nazadnje prebival, zaradi organizacije in izvedbe pogrebnih svečanosti.
Zagotovitev predstavnika verske skupnosti za pogreb si mora naročnik pogreba preskrbeti sam brez posredovanja organizacije, ki izvršuje pogrebno službo.
19. člen
Kdor ravna v nasprotju z 10.,
13.	in 18. členom tega odloka, se kaznuje z denarno, kaznijo:
- pravna oseba od 1.000 do
10.000 din,
- odgovorna oseba pravne osebe od 500 do 2.C- C din,
- fizična oseba ud 500 do
2.000 din.
' t
2G. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 512-3-79^01 Datum: 29. 10. 1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1 r.
Občina Trebnje
258.
Na podlagi 209. člena statuta občine Trebnje, v zvezi s podpisom samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine, je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 10. 1979 sprejela
ODLOK
o prehodu na ekonomske stanarine za lastnike stanovanj in stanovalce, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Trebnje
1. člen
Občinska skupščina Trebnje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine podpisala v sporazumu določena večina lastnikov družbenih stanovanj in zborov stanovalcev, ki predstavljajo s sporazumom določeno večino stanovalcev.
2. člen
Določila Samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine velja tudi za tiste lastnike družbenih stanovanj in stanovalce v diužbenih stanovanjih, ki sporazuma niso podpisali.
3. člen
Najvišja mesečna stanarina za posamezno stanovanje se ugotavlja tako, da se površina uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s številom pripadajočih točk in s sporazumom določene vrednosti točke in od tako ugotovljene vrednosti izračuna 3,05 odstotka (letna stanarina) in deli z 12 (mesečna stanarina).
4. člen
Ta odlok začne veljati osni dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja se s
1.	decembrom 1979.
Številka: 36-03/75-1 Datum: 26. 10. 1979
Predsednik skupščine občine Trebnje: Tone Žibert, 1. r.
259.
Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 209. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na 16. seji zbora združenega dela dne 26. 10. 1979 in 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 10. 1979 sprejela sklep
ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
1. člen
Drugi odstavek 3. člena odlo ka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/79 se črta.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 465-01/79-10 Datum: 26. 10. 1979
Predsednik skupščine občine Trebnje: Tone Žibert, 1. r.
260.
POPRAVEK ODLOKA O ODŠKODNINI ŽARAM SPREMEMBE NAMEMNOSTI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Po izidu 22. št. Skupščinskega Dolenjskega lista z dne 30. 8. 1979 je bilo ugotovljeno, da sta bila v Odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v občini Trebnje pri montaži strani po pomoti izpuščena zadnja dva odstavka v 3. členu tega odloka. Z naknadno objavo teh dveh odstavkov dopolnjujemo navedeni odlok, tako da se 3. člen v celoti glasi takole:
„Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov se obračuna za vsako stojno točko prispevek od 25 m2 površine, za „A ’ drogove nizke napetosti od 10 m2 in za ostale samostojne drogove od 5 mi površine.
Za koriščanje kamna, mivke, gramoza, peska in gline se obračuna celotna povriSina, ki je ddočena z dovoljenjem za koriščanje rudnin.”
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
261.
Krajevna skupnost * Šentlovrenc Volilna komisija
P o r o č il.o o izidu referenduma dne 2. 9. 1979
Volilna komisija Krajevne skupnosti Šentlovrenc ugotavlja, da je na referendumu na območju Krajevne skupnosti Šentlovrenc za samoprispevek za modernizacijo in asfaltiranje cest, izgradnjo vodovoda na Veliki Videm in adaptacijo dvorane v Šentlovrencu dne 2. 9. 1979 od 491 glasovalnih upravičencev glasovalo 451 glasoval-
cev ali 92 %. Od tega je glasovalo ,,Za” uvedbo samoprispevka 349 glasovalnih upravičencev ali 71. %, ,»PROTI’" uvedbi samoprispevka 88 glasovalcev ali 18 %, neveljavnih pa je bilo 14 glasovnic.
Referendum je uspešen, ker se je glasovanja udeležilo 92 % yseh glasovalnih upravičencev in je ,,ZA” samoprispevek glasovalo 71 % glasovalcev.
Šendovrenc, dne 2. 9. 1979 Vdilna komisija: 1. predsednik: Grmovšek Jože, 1.
2. tajnik: Grošelj Francka, 1. r.
3. član: Grmovšek Marta, 1. r.
4. član: Goreč Jože, 1. r.
5. član: Golob Jože, 1. r.
262.
Skupščina krajevne skupnosti Šentlovrenc je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. Ust SRS 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) ter statuta krajevne skupnosti Šentlovrenc in na podlagi izida referenduma dne 2. 9. 1979 sprejela
sklep
o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Šentlovrenc.
1.
Na območju krajevne skupnosti Šendovrenc se uvede krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje programa modernizacije cest na območju krajevne skupnosti, vodovoda na Veliki Videm in za adaptacijo dvorane v Šentlovrencu.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje petih let, in sicer od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
3.
S samoprispevkom bo zbranih 2.600.000.— dinaijev, ki bodo porabljeni za modernizacijo cest na območju krajevne skupnosti Šendovrenc, za sofinanciranje vodovoda na Veliki Videm in sofinanciranje adaptacije dvorane v Šentlovrencu.
4.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šendovrenc, in sicer:
-	vsi zaposleni občani od čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD, po stopnji 3 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni OD; »
— vsi zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti, razen tistih, katerih dohodek znaša manj kot 1.000.— din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, v višini 7 % od katasteiskega dohodka;
— vsi zavezanci, katerim je odmeijen davek od gospodarske, negospodarske dejavnosti, od intelektualnih storitev - po stopnji 3 % od čistega OD:
— upokojenci po stopnji 3 % od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek.
5.
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, ivalidnin, riznavalnin, otroškega dodat-a, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust.
6.
Krajevni samoprispevek za poslenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin.
Obračunavajo ge delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz druge in tretje točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO Trebnje v rokih in načinih, ki veljajo za davke po zakonu o davkih občanov.
7.
Sredstva se bodo zbirala na računu samoprispevka Krajevne skupnosti Šentiovrenc. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih OD in drugih bo kontrolirala SDK, davčna uprava in svet KS Šentiovrenc.
8.
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnejvali obveznosti v roku, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
9.
Svet krajevne skupnosti Šentiovrenc mora ob zaključnem računu objaviti podatke o višini samoprispevka, zbranih in porabljenih sredstvih.
10.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
Šentiovrenc 24. 9. 1979 Predsednik skupščine KS Šentiovrenc: Boris Zupančič, 1. r.
Občina Noyo mesto
263.
Na podlagi 38. člena statuta krajevne skupnosti Hinje, 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (uradni list SRS, št. 23/78) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) ter na podlagi referenduma, izvedenega dne 20. 5. 1979, je svet krajevne skupnosti Hinje na seji dne 29. 10 1979 sprejel
SKLEP o spremembah sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Hinje
1.
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Hinje se v drugi podtočki 5. točke sklepa, objavljenega v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 22—222/79, črta besedilo: „lastnik nenaseljenih kmetij, ki imajo stalno bivališče izven krajevne skupnosti Hinje, plačajo letno
500,00	din.”
(
2.
V 7. točki sklepa se doda besedilo : „ter upokojenci, ki prejemajo pokojnino z varstvenim dodatkom ne glede na višino mesečne pokojnine.”
3.
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984.
Številka: 14-15/79-31 Datum: 29. 10. 1979
Predsednik sveta krajevne skupnosti Hinje: Jože Hribar, 1. r.
ŠTEVILKA 25
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI UST
STRAN 216