ZADNJA VEST < > O D ■4 V) < u O Pri pogovoru in šahu je važno srečno začeti. Korejski pregovor Številka 5 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 2. februarja 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Avstrijski parlament je preteklo sredo zvečer soglasno pozval zvezno vlado, naj še v tem letu parlamentu predloži za ratifikacijo evropsko konvencijo za zaščito manjšin. Zelena poslanka Stoisitse-va je s tem v zvezi kritizirala slejko-prej nespremenjeni položaj Romov, za LIF pa je poslanec Frischen-schlager zahteval, da v manjšinsko poročilo pride tudi izvid o socialnem, družbenem in kulturnem položaju manjšin. Dežel nozborski mandat: ima ključno vlogo SPO? .— ' — .. Strani 2/3 Uspela premiera V žvabeku. Gledališka skupina Katoliškega prosvetnega društva Žvabek je preteklo soboto, 27. januarja, pod režijo Vide Logar predstavila igro „Mala čarovnica", ki jo je v farni dvorani videlo skoraj 200 gledalcev. Po uspeli Premieri čakajo na mlade igralce številni nastopi po Koroškem. (Več na strani 7.) POLITIKA Tajnik Enotne liste mag. Rudi Vouk o pogovorih, ki jih je te dni 'mela EL s predsedniki dežel-nozborskih klubov dr. Ambrozyjem (SPO), Sablatnigom.(OVP) in dr- Strutzem (FPO). v ' Strani 2/3 REPORTAŽA Tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier opravlja to funkcijo že 30 let. Reportažo smo namenili človeku, ki je od vsega začetka dokazal povezanost z mladino. Strani 10/11 ŠPORT Nogomet: Milan Oraže in Igor Ogris trpita isto usodo - oba nimata zagotovljenega mesta v standardnem moštvu. Njun primer dokazuje, da v zvezni ligi piha mrzel veter. Stran 18 2 Politika petek, 2. februar 1996 Politika 3 Adrian kert Komentar NAŠEGA TEDNIKA Slovenska politi-ga Komentatorka v pretekli številki Slovenskega vestnika zopet z zelo zaničevalnim tonom piše o samostojnem zastopstvu in ga v svojem odprtem (zaprtem) razpoloženju potisne v kot kakor smetje pri pometanju. Kje ostaja pluralistična širokosrčnost, ki je bila na občnem zboru ZSO tako postavljena v ospredje? Ali pa podpredsednici ZSO odprtost ne pomeni tudi pluralnost? Zakaj poskuša mdr. ona postaviti pred Zvezo prav Narodni svet kot najgroznejšo sliko sovražnika? Vsak ima svojo politiko, o čigar pravilnosti je bolj ali manj prepričan. To naj bo dovoljeno v demokraciji! Na podelitvi Tischlerjeve nagrade je bil predsednik ZSI Jože Partl označen kot „človek, ki svoje ljubi in drugo spoštu-je“. Prav to pravilo bi lahko upoštevali končno tudi funkcionarji obeh osrednjih organizacij, preden se Človek bi mislil, da ima beseda „po-litika" svoj etimološki izvor v glagolu „politi“. čez lastni miselni horizont. V tem sobesedilu še neki ku-riozum: še danes nekateri koroški slovenski funkcionarji hočejo predpisovati, kaj naj neki časnik piše?! To pa v Avstriji 1996! Kakor da bi bila Tednik in Vestnik izrecno zavezana tem in onim funkcionarjem^), ki mislijo, da kot odborniki to lahko upravičeno zahtevajo. Vprašanje je, kaj si nekateri funkcionarji pričakujejo od politične funkcije ali kaj z njo nameravajo? Da bodo lahko čez časopis transportirali svoj način politike v obliki osebnega obračunavanja? Ta bi bila prava! Vsak časopis zasleduje neko določeno politično usmerjenost, zato je mogoče zlasti redakcije dnevnikov (kakor tudi tovrstnih tednikov) označiti kot interesno skupnost časnikarjev z gotovim političnim nazorom. Navsezadnje je vsak človek politično bitje, tudi dajo zavesti od nepremišljenih izjav, ki so tako zelo kontrapro-duktivne, poleg tega, da se s časom vse bolj spreobračajo v naivne izbruhe. Oko za oko, zob za zob in to za hrbtom in čez tretji kanal. Je to postalo glavno načelo komunikacije med koroškimi Slovenci, tu živečimi ali iz avstrijskega glavnega mesta se oglašajočimi, ja, tistimi, ki kljub večinoma nestvarno emocionalnim izlivom hočejo biti upoštevani kot resni partner (glej gospode, ki prav radi zlorabljajo Punt, glasilo slovenske študentarije na Dunaju)? Ne gre tu za upravičenost ali neupravičenost, ampak za način! Kritiko premišljeno sprejeti je nekje že redkost, vsekakor umetnost pa je premišljena kritika, ki nima žaljenja kot miselno ogrodje. Tu s(m)o koroški Slovenci še v začetni razvojni dobi in tu pa tam ne bi škodovalo pogledati časnikarji, ki se sicer z izbiro poklica zavežejo tako imenovani objektivnosti in izdajatelju. Bržkone je legitimno (od bralstva pričakovano?), da se prek časnikov transportirajo gotovi politični koncepti. Ni pa v interesu bralstva, da se časniki, ki so zavezani v prvi vrsti .prav bralstvu (ne funkcionarjem neke organizacije kot izdajatelja!), zlorabljajo za osebno obračunavanje in kritike, kjer ni v ospredju stvar, ampak oseba. Pod tem zdaj že kar nekaj let trpi predvsem komunikacija med koroškimi slovenskimi funkcionarji, ki se zelo radi prerekajo (namesto da bi stvarno diskutirali) čez Tednik in Vestnik. V tem nič ne zaostajamo za političnim diskur-som v Sloveniji. Človek bi mislil, da ima beseda „politika“ svoj etimološki izvor v glagolu „politi“. DEŽELNOZBORSKI MANDAT: „Vse tri stranke plavljene za resen pogovor" Vprašanje deželnozborskega mandata je postalo predmet intenzivnejših političnih razprav. Pogovor s tajnikom Enotne liste mag. Rudijem Voukom. □ Janko Kulmesch Naš tednik: EL se je te dni pogovarjala s predsedniki deželnozborskih klubov SPO (dr. Ambrozy), OVP (Sablat-nig) in FPČ (dr. Strutz). Namen pogovorov? maa. Rudi Vouk: Šlo je za vprašanje manjšinskega zastopstva v deželnem zboru. V zadnjem času so izjave zastopnikov deželnozborskih strank povzročile v javnosti določeno zmedo. Naš namen je bil, da se ta kolobocija reši. Kakšne so bile izjave zastopnikov SPO? SPO je govorila o t. i. Ausser-vvinklerjevem modelu, ki ga absolutno odklanjamo, ker pusti predvsem dve vprašanji odprti: prvič -ta model ne predvideva polnovrednega mandata, temveč samo svetovalca; to pa je že zdaj možno in zato ni treba sklepati posebnega zakona. Drugič - po Ausser-vvinklerjevem modelu naj bi bil manjšinski ..zastopnik" predsednik oz. podpredsednik sosveta. Ta pa ne bi imel demokratične legitimacije, ker člane sosveta imenuje zvezni kancler. In kakšne so bile izjave zastopnikov OVP in FPO? OVP je govorila o virilistu, ki naj bi imel polnovreden mandat, torej tudi glasovalno pravico, vendar ne bi bil neposredno izvoljen. 0 tem se da razpravljati, pogoj za to pa je, da pride prej do narodnostne zbornice, za kar pa v doglednem času ne vidim možnosti. FPO je govorila o 5%-klavzuli, ki bi pomenila, da bi za osnovni mandat potrebovali manj glasov. Vendar smo skušali vsem stran; kam razložiti, da se vprašanje, ali se naj zniža meja za osnovni mandat, ne da istovetiti i vprašanjem manjšinskega mandata. Kako pa so klubski predsedniki reagirali na vaše ugovore? Čisto jasnega odgovora nismo dobili, ker bodo o tem razpravljal' še znotraj svojih poslanskih klubov. Uspelo pa nam je vsem tem OLIPJN DR. APOVNIK PRI KUČANU: Intervencija predsednika RS glede boroveljske deželne razstave? V sredo, 31. januarja, je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan sprejel predsednika NSKS Nantija Olipa in podpredsednika NSKS dr. Pavla Apovnika. Tema pogovora so bila mdr. tudi vprašanja, ki zadevajo odnose znotraj naše narodne skupnosti. Olip za Naš tednik: ..Ponovno seje izkazalo, da je predsednik slovenske države o naši notranji situaciji zelo dobro obveščen." Predstavnika NSKS sta intervenirala tudi glede deželne raz- stave v Borovljah, ki bo prihodnje leto. Vprašanje, ali bodo na njej sodelovali tudi koroški Slovenci, še vedno ni razčiščeno. Poleg tega bi slovenska udeležba bila pomembna tudi zato, ker prireditelji razstave pričakujejo mnogo obiskovalcev iz Slovenije. Predsednik Kučan je obljubil, da bo v tej zadevi interveniral pri predsedniku dunajskega parlamenta dr. Fischlerju in namestniku deželnega glavarja dr. Ausservvinklerju. Da bi se SPO odločila za večinsko rešitev s FPO, tega si ne morem predstavljati. MAG. RUDI VOUK strankam zadevo vsaj toliko razjasniti, da se ve, za kaj sploh gre. Želeli smo poudariti dve bistveni točki: prvič - ustanovi se naj poseben volilni okoliš za izvolitev manjšinskega mandata, drugič -|a mandat mora biti demokratično legitimiran. Poleg tega smo klubskim predsednikom rekli, da želimo v deželnozborskem odboru, ki Pripravlja volilno reformo, in v vsakem poslanskem klubu posebej predstaviti naše predloge. Nadalje naj bi se v okviru tega odbora za to vprašanje ustanovila posebna delovna skupina. So klubski predsedniki pozitivno ocenili vaše predloge? V bistvu da. Dejali so nam, da si s strani klubov ne morejo predstavljati negativnega stališča. Predlagate torej poseben volilni okoliš za manjšinski mandat. Naj bi bil to zajamčen manjšinski mandat? Načelno da. Če pa je to od strank preveč zahtevano, si lahko predstavljamo, da bi za manjšinski mandat bilo potrebno minimalno število glasov; npr. 1% veljavnih glasov (ca. 3500 - op ured.), kar ustreza približno eni tretjini volilnih upravičencev iz vrst koroških Slovencev. Kako naj bi volili ta mandat? Zanj bi kandidirale različne manjšinske stranke, skupine ali frakcije, ne pa večinske stranke. Kdor bi dobil največ glasov, bi bil izvoljen in bi v deželnem zboru zasedel 36. mandat. Katera rešitev se ti zdi bolj realistična - s spremembo zvezne ustave ali brez nje? Vse možne rešitve, ki ne pogojujejo spremembe zvezne ustave, se mi zdijo bolj realistične. Odločalo se bo na Koroškem, brez Korošcev bi tudi zvezne ustave ne spreminjali. Bi pa rekel: dejstvo, da so vse tri stranke pripravljene se resno pogovarjati o tem vprašanju in najti rešitev, daje upati. Pride v poštev samo rešitev na osnovi tristrankarskega pakta? Na Koroškem do večinske rešitve ne more priti, ker je za vsak primer potrebna 2/3-večina. Sicer ne bi bilo potrebno spremeniti deželne ustave, pač pa volilni red; vendar tudi za to je potrebna 2/3-večina. Da pa bi se SPO odločila za večinsko rešitev skupno s FPO, tega si ne morem predstavljati. Ambrozy za sodelovanje med NSKS in DESKAM Dr. Peter Ambrozy, predsednik deželnozborskega kluba SPO, vodi tudi aelovno skupino, ki se ukvarja z reformo volilnega koroškega reda V pogovoru za Naš tednik je potrdil, da glede manjšinskega mandata vse stranke zel|Jo najti pozitivno rešitev. Predsednik poslanskega kluba O se dobro zaveda, da imajo v sj zadevi stranke trenutno najraz-lcnejše predstave (beri pogovor z ™a9- Rudijem Voukom). Dr. Am-r°zy: »Minimalni konsenz bi lah-0 bil v tem, da bi olajšali pogoje dosego osnovnega mandata. tem primeru se ujemata predlo-SPČ) in FPO. Vendar to je po-sebno politično vprašanje. Poleg e93 je odvisno tudi od tega, ali bi Se balo za tako minimalno rešitev pr|dobiti tudi ČVP." ' Klubski predsednik SPO sam ®e je od vsega začetka bolj zav-emal za integracijski model v 6rTl smislu, da bi institutionalizir- II polnovreden manjšinski mandat v okviru strank, ki so zastopane v deželnem zboru. »Vendar ta model je v naši stranki trenutno umrl. Nadomestil ga je Ausservvinkler-jev model." Kakšna pa bo dokončna rešitev? »Odgovoriti na to vprašanje bi bilo danes še prezgodaj", tako dr. Ambrozy. Na vsak način pa je po dr. Ambrozyju umestna samo rešitev, ki zagotavlja slovenskim volilcem soodločanje tako o narodnopolitičnih kakor tudi o ostalih družbenopolitičnih zadevah. Glede DS »Narodnosti v SPO" (DESKAN) je dr. Ambrozy dejal, da je »važno, da njeno delovanje funkcionira". Pole tega je poudaril, da »naj DESKAN išče sodelovanje in pogovor tudi z NSKS". - Kuj- NOVO NA KNJIŽNEM TRGI I Slovensko-nemško-italijanski domoznanski glosar Tri leta je trinajst zgodovinarjev iz Maribora, Graza, Celovca in Trsta pod vodstvom Slovenca Petra Pavla Klasniča delalo na trojezič-nem domoznanskem glosar-ju, pretekli torek pa je bilo delo pod naslovom »Glosar zgodovinskega domoznanstva - Glossar zur geschichtli-chen Landeskunde - Glossa-rio di terminologia storica re-gionale" v Celovcu predstavljeno javnosti. »Delo naj pomaga premagati jezikovne meje," je na predstavitvi poudaril namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvink-ler. Z olajšanjem bodo sprejeli to delo še posebej prevajalci, ki so jim zgodovinski viri nekdanjih vojvodin Štajerske, Koroške in Kranjske zaradi različnih jezikovnih vplivov nastavili marsikatero zanko. Zamisel tega leksikalnega najdbišča seje porodila v krogu regionalnega arhiva v Mariboru, potem ko se je izkazalo, da zbirka graškega deželnega arhiva „Wege zur Landeskunde" ni zadostila potrebam. Novo delo nudi praktične razlage k domoznanskim posebnostim, ni pa mišljeno kot nadomestilo za lek-s-ike, ker ta priročnik sam ni popoln, kakor je dejal vodja koroškega deželnega arhiva Alfred Ogris, ki je priročnik imenoval »pionirsko delo alpe-jadranskega prostora". Ogris je prepričan, da bo »glosar kot delovno in raziskovalno pomagalo za znanstvenike, študente, zgodovinarje in vse, ki jih domovina zanima, zelo pomemben". Tisk je bil omogočen tudi s podporo dežele Koroške, delo pa je za ATS180 na voljo v deželnem arhivu in na knjižnem trgu. 4 Politika Jože biščak Pismo iz Sloveniije Prevara?! Z izstopom Združene liste socialnih demokratov - večinoma nekdanjih članov osovražene komunistične partije - iz vladne koalicije, in pred dvema letoma, z odhodom Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), sta v tako imenovani zgodovinski, toda po politični usmeritvi nenaravni „rdeče-črni“ vladni združbi ostali le še največji parlamentarni stranki, Liberalna demokracija Slovenije (LDS) ministrskega predsednika dr. Janeza Drnovška in Slovenski krščanski demokrati (SKD) Lojzeta Peterleta. Z odhodom še štirih ministrov ZLSD se je tako število kadrovskih zamenjav na ministrskih položajih povzpelo na 17, kar bi bil sicer v vsaki normalni demokratični državi znak za preplah in najmanj kar bi moral premier Drnovšek storiti, bi bila zaupnica: ali ima v parlamentu še podporo večine. Toda ker je Slovenija še v tranziciji med komunizmom in parlamentarno demokracijo, je premiero-va samozavestna ocena, da lahko izvršilne naloge države opravlja tudi manjšinska vlada, logična posledica še ne povsem urejenih razmer v državi na sončni strani Alp. ZLSD se je odločila za izstop iz vlade, potem ko je premier predlagal razrešitev ministra te stranke za gospodarske dejav- nosti Maksa Tajnikarja, proti kateremu je opozicijska SDSS v začetku novembra lani sicer vložila interpelacijo, ker naj bi prekoračil pooblastila pri izvajanju sanacije mariborskega podjetja TAM. To naj bi bil povod za tako radikalno potezo ZLSD, razlog pa naj bi bilo tudi dejstvo, da premier vodi brezobzirno liberalistično gospodarsko in socialno politiko, ki naj bi bila za Združeno listo nesprejemljiva. V oči bode dejstvo, da so se nekdanji komunisti, katerih priljubljenost po vseh javnomnenjskih raziskavah pada, odločili za izstop iz vlade prav v volilnem letu, čeprav bi lahko mirno - tudi brez ministra Tajnikarja -preživeli čas do volitev. Kajti večjih pretresov do jeseni ni pričakovati. Brez zadržkov lahko potezo ZLSD označimo kot začetek predvolilnega boja, ki je naperjen predvsem proti vse bolj priljubljenem predsedniku konkurenčne socialdemokratske stranke Janezu Janši. Zato ne smemo ovreči možnosti, da je izstop štirih ministrov ZLSD del (nove in dogovorjene) volilne prevare, ki bo škodila predvsem sedanjim opozicijskim strankam. Politično gledano z razpadom koalicije pridobita največ levičarski stranki: LDS in ZLSD. LDS zato, ker se je Drnovšek znebil skrajne levice, ki jo je poosebljala ZLSD, in se tako slovenski javnosti predstavil kot zmeren sredinski politik, ZLSD pa je s svojo ceneno demagogijo, ki lahko povzroči bankrot države, na svojo stran pridobila socialno šibke sloje in upokojence, ki so se zadnje čase zbirali okoli SDSS. Slovenski krščanski demokrati sp prav tako precej pridobili, saj svojim volilcem kot največji uspeh navajajo, da so iz vlade izrinili za njih nesprejemljivo ZLSD. Največ pa bosta izgubili socialdemokratska stranka Janeza Janše in SLS Marjana Podobnika, do zdaj najbolj aktivni opozicijski stranki. Zato bo izstop ZLSD iz koalicije v volilnem letu pomagal predvsem strankam dosedanje vladajoče koalicije in jim omogočil, da se bo takšna koalicija ohranila tudi po volitvah. Kako uspešno nagovoriti medije Dva zanimiva seminarja Politično upravne akademije (PUAK) v Domu v Tinjah. Podpredsednik NSKS je udeležencem seminarja PUAK približal vrsto nepoznanih uredb. Da je stavljanje vprašanj zelo učinkovito sredstvo, s katerim lahko vplivamo na odločanje v občinskem svetu, je še posebej poudaril Silvo Kumer, ki je na seminarju PUAK predaval o možnosti koriščanja medijev za politične interese v občinski sobi. ..Vprašanja se stavljajo vedno na začetku občinske seje, ko so tudi uredniki časopisov navzoči. Predlogi so na vrsti šele proti koncu seje, ko so navadno vsi novinarji že odšli.“ Letošnji seminar PUAK, namenjen strategiji vpraševanja (v Domu v Tinjah) je pokazal, da se najdejo iz vrst narodne skupnosti mladi, navdušeni referenti-strokovnjaki, ki so zmožni in pripravljeni prevzeti odgovorne naloge na izobraževalnem področju. Poleg že omenjenega urednika NT Silva Kumra je uspešno nastopil na seminarju PUAK tudi mladi pravnik Vladimir Smrtnik, ki je udeležencem tečaja približal še vrsto nepoznanih zakonskih uredb, ki jih je treba upoštevati pri stavljanju vprašanj županu in članu občinskega predstojništva. Modera- torsko funkcijo spretnega povezovanja posameznih točk je vršil Matija Kampuš. Kot neke vrste nadučitelj in „stari zajc“ občinskih seminarjev PUAK je dr. Karl Staudinger izžareval tisto gotovost, ki je bistveno prispevala k uspešni izvedbi seminarja. Retorika za mladino Dvodelni sminar o retoriki za mladino, ki ga je PUAK priredila skupno s Centrom za pravilno učenje GLOTTA-NOVA iz Ljubljane, je predvsem predočil, da je odgovornost, kakšna naj bo podoba govornika pri nas samih in da nam te odgovornosti nihče ne bo mogel odvzeti. Naša govorica je „naš veliki izdajalec". Zvok glasu nam besede potrjuje ali pa zanika. Pove nam, kakšen odnos ima govornik do pripovedovanega. Hitrost, jakost in višina glasu nam pripovedujejo, kako je človek razpoložen, koliko je suveren, če se počuti nelagodno, če nas spoštuje, če nas omalovažuje, če ga je strah, če uživa . . . sporočil je ogromno in so pomembna za sporazumevalni odnos. Medčloveška komunikacija se ne vrši samo na liniji pogovora, skoraj bolj pomembna in informativna, predvsem za poslušalca, je govorica telesa. Pregovor pravi: „Besede lažejo, govorica telesa nikoli." Izraz obraza je eden močnejših sporočevalcev neverbalnega sporočanja. Vsak izmed nas ima „trajen“ izraz, ki pušča tudi gube in gubice, pore ali pa morda tudi mlahavost nekaterih mišic. ..Trenutni" izrazi pa so odzivna reakcija na vsebine ali ljudi ali okolje. Tudi oči nam mnogo povedo. Oči so prvenstven organ, ki sprejema sporočilo, so pa tudi močno izrazno sredstvo: smer pogleda, trajanje pogleda, trepetanje vek, lesk, „izraz“ oči, ki izdaja čustva (preplašenost, napetost, ugodje, veselje, žalost, dvom, navdušenost...). Pa še bi se dalo naštevati, npr. kako učinkuje gestikulacija, mimika ali spodobno oblačenje. Vse to in še več je treba upoštevati na poti k uspešnejšemu poklicnemu in tudi privatnemu življenju. Ni vzroka, da bi se ustrašili pred obilico vplivajočih dejavnikov, saj se da vse nadoknaditi in priučiti. Npr. na naslednjem seminarju PUAK. Milka Hudobnik Slovenski pedagogi iz Argentine in Avstralije so obiskati tudi Mohorjevo dvojezično šoto. Poleg pedagogov je ravnateljica Marica Hartman pozdravita lahko tudi sodelavca Urada za Slovence po svetu Rudija Merljaka (stika desno, tretji z leve.) ,,Merodajna je slovenska identiteta" Njihovo delovanje je za preživetje Slovencev v Argentini in Avstraliji neprecenljivega, da ključnega pomena. Te dni so slovenske učiteljice in učitelji obiskali tudi Koroško. Urad za Slovence po svetu, ki 9a vodi državni sekretar dr. Peter Vencelj, jih je povabil na tritedensko ekskurzijo po Sloveniji. Namen ekskurzije ni bil samo spoznati slovensko šolstvo in kulturno dediščino RS, želeli so spoznati tudi življenje zamejskih Slovecev na Koroškem in v Italiji. Za koroški del je Krščanska kulturna zveza pripravila obširen Program. Slovenski pedagogi iz Argentine in Avstralije so obiskali Mohorjevo Ljudsko šolo, otroški Vrtec „Naš otrok", Slovensko gim-nazijo, Dvojezično TAK, Višjo šo-° za gospodarske poklice v Št. Petru, Vetrinj, Gospo sveto ter Krnski grad. Srečali so se z 'dvojezičnimi učitelji na Mohorjevi Ljudski šoli, s predsednikom USKS Nantijem Olipom, s pred-Sednikom KKZ dr. Jankom Zer- zerjem, s podpredsednikom KKZ dr. Miho Vrbincem (predstavil jim je slovenske učbenike), pa tudi prikaza našega kulturnega delovanja ni manjkalo: na Radišah so prisostvovali krstni predstavi domače mladinske gledališke skupine (..Kapitan Piplfox“), v Tinjah pa sta jim zapela kvartet bratov Smrtnik in družina Blažej iz Galicije. Idealizem. Delovanje argentinskih in avstralskih pedagogov gradi na idealizmu in privatni pobudi. Državnih podpor v bistvu ni, iz Republike Slovenije in Koroške pa dobivajo predvsem učbenike in drugo šolsko literaturo (mdr. jih z njo redno oskrbuje tudi Mladi rod, Pedagoško združenje in Mohorjeva založba). Pouk se odvija v t. i. sobotnih oz. nedeljs- kih šolah in obsega tako osnovno kakor tudi srednje šolstvo. Slovencev je v Argentini okoli 20.000, slovenski pouk pa jih obiskuje okoli 700. V Avstraliji (v Melbournu) je slovenščina priznana tudi na državni srednji šoli. Sicer pa obiskuje slovenski pouk skupno nad 100 otrok; vsega skupaj je v Avstraliji nad 10.000 Slovencev. Velik problem predstavljajo mešani zakoni. Teh je vedno več. Tudi za argentinske in avstralske Slovence velja, da so najboljše jamstvo za ohranjevanje slovenščine družine. Kljub temu pa imajo dejansko neprecenljivo ključno vlogo slovenski pedagogi. Prof. Luka Debevec (srednješolski natečaj v Buenos Airesu) v pogovoru za Naš tednik: „Človek, ki ži- vi izven matične domovine, narodnosti ne sme podedovati samo kot tradicijo, temveč jo mora sprejeti kot osnovni del svojega življenja. Zato nosi veliko odgovornost tudi vzgojitelj. Premalo je, če bi se omejevali samo na posredovanje slovenskega jezika in kulture. Merodajna je identiteta." Iskreni odnosi. Pri tem so iskreni odnosi s Slovenijo nujno potrebni, prav tako tudi čimbolj plodno delovanje slovenskih organizacij v Argentini in Avstraliji. Samo tako bodo lahko slovenske skupnosti preživele. Sicer pa slovenski pedagogi pričakujejo od Slovenije, da na novo predela svoje zgodovinopisje in da reši razne afere, ki „vse Slovence po svetu zelo bolijo" (avstralska Slovenka Draga Gelt). Janko Kulmesch ČESTITAMO 81. rojstni dan je obhajala Štefanija Župane iz Remšeni-ka. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Abrahama je srečala Trudi Gasser iz Kajzaz pri Bilčovsu. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! V Zgornji Vesci pri Črniju je obhajal 75. rojstni dan Mihi Einspieler. Slavljencu iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Naslednje voščilo je namenjeno Koriju Osojniku iz Železne Kaple, ki je obhajal 70. rojstni dan. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitke veljajo tudi ženi Albini za minuli dvojni praznik. Rojstni dan in god je obhajala Ani Miklau. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje! Preteklo soboto je na Obir-skem obhajala rojstni dan Matilda Smertnik. Čestitamo! V okolici Rožeka so praznovali meseca januarja rojstne dneve: Leni Kajžnik iz Rožeka, Blaž Sturm, po domače Jesenik iz Lipe, Franc Melcher, po domače Pavelč iz Broj, in Tev-žej Ressmann, po domače Ha-bnarjev dedej z Reke. Iskrenim čestitkam domačih se pridružujeta kulturno društvo „Peter Markovič" in uredništvo Našega tednika, ki kličeta slavljencem še na mnoga zdrava in sreče polna leta! V Remšeniku pri Št. Lipšu sta pred nedavnim slavila osebni praznik Franci in Heinrich Li-puš. Čestitamo in vse najboljše! Za rojstni dan čestitamo tudi mladi Sabini Zirgoj iz Trabe-sinj. Vse najboljše! _ Člani društva upokojencev Št. Jakob čestitajo za osebni praznik Loni Schellander z Moščenice. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam upokojenskega društva se pridružuje uredništvo NT. Okrogli rojstni dan je preteklo soboto slavil Franc Petjak iz Štebna pri Globasnici. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! 30. rojstni dan slavi Franc Urschitz ml. iz Spodnjega Dobja, za kar mu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! Preteklo nedeljo je v Lepeni slavil 90. rojstni dan Franci Osojnik, po domače Ovšnar. Slavljencu ob tem visokem jubilejnem prazniku iskreno čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Za osebni praznik čestitamo tudi Sofiji Oraže z Obirskega. Vse najboljše! V Podnu pri Slovenjem Plaj-berku je pred nedavnim slavil 70. rojstni dan Šošlčev oče. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! V Selah obhajata osebni praznik Pepca Mak, pd. Tonče-va, in Albin Male, pd. Malejev. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje! Rojstni dan in god obhaja Metka Boročnik iz Podkraja pri Pliberku. Vse najboljše! V Kajzazah pri Bilčovsu slavi rojstni dan in god Blaž Gasser. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Rožman iz Kota pri Pliberku, ki je obhajala rojstni dan. Vse najboljše! V društvu upokojencev Pliberk slavijo naslednji člani osebna slavja: Ana Leitgeb iz Pliberka, Norbert Knor iz Ponikve, Andrej Kumer z Blata, Marija Markitz iz Male vasi pri Globasnici, Jože Kušej iz Šmihela in Rozina Jop iz Nonče vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo NT. V Zagorjah je obhajal 65. rojstni dan Jožef Golavčnik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Včeraj je slavila življenjski jubilej Marlis Pristovnik iz Škoci-jana. Iskreno čestitamo! 74. rojstni dan je obhajala Pavla Lorberg iz Remšenika. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! 43. rojstni dan je v Lepeni obhajal Franc Osojnik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! V društvu upokojencev Podjuna slavijo naslednji člani osebna slavja: Marija Mokina iz Vijasc, Marija Kuchlnig iz Dobrove, Jurij Pečnik iz Podjune in Kati Markitz iz Globasnice. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev Podjuna se pridružuje uredništvo NT. ČESTITKE TEDNA 60-letnica priljubljenega občinskega politika Ko je leta 1979 šlo za to, da bi samostojno politično gibanje spet zaživelo tudi na Zilji, je bil Joz Schnabl, p. d. Štuc, med prvimi, ki je vzel zadevo resno. Postal je glavni _______ kandidat Volilne skupnosti Straja vas in bil že pri prvem poskusu izvoljen v občinski svet. Leta 1985 je spet vodil listo VS Straja vas, volilni uspeh pa je bil še večji: listi VS so zaupali še drugega odbornika, Janka Zvvittra. Leta 1990 je prišla delitev občine - Bistrica na Zilji je postala samostojna. Odtlej zastopa s podžupanom Jankom Zvvittrom interese svojih občanov v Straji vasi, medtem ko bistriško VS zastopa mag. Urban Popotnik. Danes, 2. februarja, obhaja Joz Schnabl svoj 60. življenjski jubilej. Vsi, ki ga poznamo, občudujemo njegovo preudarnost, vztrajnost, prijaznost. Ni znanca, soseda, rojaka, ki ga zaradi njegovih vrlin ne bi visoko cenil in spoštoval. V tem smislu, dragi Štuc, obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in prisrčen tav-ženbart Bog lonaj! -Kuj- Osebni praznik Šrancevega očeta Franc Kassl, p. d. Šranc z Djekš, je prejšnjo soboto obhajal svoj 75. življenjski jubilej. Slavljenec velja za dušo samostojnega političnega gibanja na Djekšah. Ze njegov oče je bil slovenski občinski odbornik v 1. avstrijski republiki. V 2. republiki na Djekšah dolgo ni bilo slovenske liste - dokler ni naš slavljenec mag. Filipu Wara-schu odločilno pomagal pri poživitvi samostojne slovenske politike. Na tistih volitvah je bil tudi glavni kandidat EL Djekše in je tudi na vseh naslednjih volitvah s svojo kandidaturo, prav tako pa tudi kot dolgoletni odbornik Posojilnice Velikovec, dokazal, da mu je politična in gospodarska samostojnost naše narodne skupnosti zares srčna zadeva. Za njegov življenjski jubilej mu želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem zdravja. Na mnoga leta! -Kuj- Okrogli jubilej župnika Romana Kutina Okroglo obletnico življenja je prejšnji teden v Celovcu praznoval župnik Roman ;* Kutin SDB. Rodil se je pred 40 leti v ..rajskem svetu" Simona Gregorčiča, v vasi Krn na Primorskem pod istoimenskim gorskim vršacem. S Koroško je sklenil prijateljske jj vezi že kot vzgojitelj - prefekt v Marijanišču, zdaj pa jih že nekaj let poglablja kot sa-S jr lezijanski duhovnik, v Celovcu odgovoren za Slovenski pastoralni center in za ve- _ rouk na dveh ljudskih šolah. Povsod je priljubljen in dobrodošel zaradi svoje sončne ^narave in zaradi svojega veselja pri duhovniškem služenju. Še naprej veliko Božjega blagoslova in varstva Marije Pomočnice mu pri njegovem odgovornem poslanstvu želijo farani Pastoralnega centra ter veroučenci obeh dvojezičnih ljudskih šol. Voščilom se pridružujejo njegovi sobratje, prijatelji ter uredništvo Našega tednika. 7 Rož - Podjuna - Zilja Male čarovnice začarale Žvabečane Uspela premiera igre „Mala čarovnica" je v Žvabeku v farni dvorani navdušila skoraj 200 gledalcev. Igra o čarovnici, ki ni mogla biti zlobna in je zaradi tega prišla v težave z drugimi čarovnicami in čarovniškim mojstrom, ki od čarovnic zahteva le zlobna dejanja, je privabilo preteklo soboto v farno dvorano v Žvabek skoraj 200 gledalcev. Premiera je potem odlično uspela, čeprav so žvabeški prosvetarji igro le z velikim trudom postavili na noge. V Žvabeku in okolici namreč letos ni bilo dovolj mladincev za odrsko dejavnost, zaradi tega so si Žva-bečani iz Pliberka izposodili tri igralce. Pod režijo Vide Logar in mentorstvom Francija Končana je nastala zabavna in jezikovno dobro izpeljena predstava, na katero so v Žvabeku dejansko lahko ponosni. Nastopajoči igralci so prepričali z jasno in lepo izgovarjavo, veliko število mladlih gledalcev je lahko tako igri sledilo brez težav. K uspehu premiere so doprinesli tudi Štefka Kap in Jokej Farna dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena, ko so čarovnice uganjale svoje čarovanije na odru. Zvabečani nastopajo 18. februarja v Šmihelu. Logar (ton in luč), Štefan Logar (glasba) ter Krščanska kulturna zveza, ki je igro vsestransko podprla, zavedajoč se, da je v krajih ob jezikovni meji posebno važno med mladino obdržati živo slovensko besedo na odru. Velik obisk in navdušenje med mladino je potrdilo za prizadevanja, ki po takih uspehih^ gotovo dajejo društveni ko m v Žvabku novega, dodatnega zagona ter veselja pri kulturnem ustvarjanju. Silvo Kumer Športno in družabno srečanje na „Šobrovi cesti" Tradicionalno sankarsko tekmovanje SPD „Valentin Polanšek" na Obirskem je tokrat privabilo okoli 70 navdušenih sankarjev iz bližnje okolice. Dvakilometrska proga po „Šob-rovi cesti" je bila odlično pripravljena, tako da so nastopajoči sankarji imeli res idealne razmere. Profesionalno je bilo tudi merjenje časa, za katero so vzorno poskrbeli Franci Štern, Folti Cidej, Ciril Oraže in Janko Kolich. Tekmovanje samo je bilo deloma športno, deloma v smislu olimpijske misli »sodelovati je vse“. Seveda tudi družabnost ni manjkala, nenazadnje po podelitvi nagrad zmagovalcem v gostilni Kovač. Posebej zabavno je bilo tekmovanje dvojic, saj so se spustili po klancu tudi tisti, ki so se prej več kakor zadosti okrepčali pri točilni mizi v cilju - temu primerno so bili padci nekaterih posebej slikoviti. Poleg številnih mladih so se tekmovanja udeležili tudi nekateri starejši, med njimi Marija Hribar (najstarejša tekmovalka) in Franci Ha-derlap. Oba sta sicer previdno, toda uspešno izpeljala progo. Posebna zahvala velja vsem pomagačem, predvsem darovalcem lepih pokalov (Nantiju Olipu, F. J. Smrtniku, dr. Petru Haderlapu, Andreju VVakounigu, Bertiju Ojstru, Franciju Haderlapu,...) ter Vidi in Greti, ki sta v cilju skrbeli za telesno dobrobit. Rezultati: šolarke I: 1. Sabrina Žura 5:21.98, Tanja Furjan 5:38.91, Anika Netschemer 5:43.28; šolarji I: 1. Toni Smrtnik 4:21.13,2. Malej Smrtnik 5:08.96,3. Matija Smrtnik 5:09.37; šolarke II: 1. Dana Smrtnik 4:42.06, Majda Furjan 5:31.08,3. Katharina Miklau 6:17.91: šolarji II: 1. Michael Schmolzer 4:31.50, 2. Harald Božič 4:36.55, 3. Jiirgen Kutschnig 4:41.23; mladinke: 1. Marija Oraže 6:08.18; mladinci: 1. Manuel Schmolzer 4:47.58,2. Toni Kogoj 4:56.83; splošna/ženske: 1. Regina Smrtnik 3:56.89, 2. Žalika Smrtnik 4:03.96, 3. Milena Novak 4:05.74; splošna/moški: 1 Hanzi Smrtnik 3:32.40 (najboljši dneva), 2. Volti Smrtnik 3:37.44, 3. Marko Smrtnik 3:40.32; starostna/ženske: 1. Marta Polanšek 4:21.90, Monika Smrtnik 4:31.59,3. Mici Furjan 5:00.98; starostna/moški I: 1. Repi Karničar 3:36.37, 2. Tomi Ošina 4:39.85; starostna/moški II: 1. Miha Travnik 4:12.45, 2. Franci Haderlap str. 5:02.49: dvojice: _1. Toni in Folti Smrtnik 1:48.88, 2. VValter in Sabrina Žura 1:50.21, 3. Hanzi in Matija Smrtnik 1:51.82. Najstarejša tekmovalka Marija Hribar (velika slika) ni bila veliko počasnejša kakor marsikateri mladi tekmovalec (mala slika zgoraj). Na mali stiki spodaj zmagovalci (v sredini najboljši dneva Hanzi Smrtnik). Snemanje CD-plošče in kasete je bila nuja časa. MePZ SELE_______________ Izšla je prva kaseta in CD-plošča Prvič v 43-letni zgodovini je izdal Mešani pevski zbor Sele kaseto in zgoščenko (CD-ploščo). Po besedah predsednika PD Sele Herberta Kulmescha je bila produkcija nuja časa, kajti bogata pevska in Ijudskope-semska tradicija do današnjega dne nista našli dovolj jasne iniciative za realizacijo tega projekta. S prihodom novega dirigenta (leta 1991) mag. Romana Verdela se je zbor vsebinsko ter številčno razširil in že kar na začetku so si zastavili cilj izdati lastno produkcijo. Pri izbiri pesmi so Selani med drugim segli po že znani pristni selski literaturi. Med najbolj znane pesmi na CD-plošči šteje selska narodna »Pobič sem star šele 18 let" ter »selska himna" izpod peresa dolgoletnega zborovodja Francija Čertova »Tiho skrita med gorami". Bistveni del pesmi in aranžmajev je prispeval tudi Obirčan Hanzi Artač. Ena njegovih najbolj znanih je pesem »Sedlški zvonovi". Pred zgoščenko je v okviru knjižnega daru Mohorjeve založbe že jeseni 1994 izšla kaseta. Med glavne cilje selskih pevcev za leto 1996 šteje druga izdaja kasete in zgoščenke, ki bi naj vsebovala Marijine pesmi Hanzija Artača pod naslovom »Sedl-ce - koroške Višarje". CD-plošče je možno kupiti pri selskih pevcih, v slovenskih knjigarnah ter v vseh slovenskih bankah. Cena CD-plošče je 200.-, kaseta pa stane 150 - šilingov. I. R. 8 Iz naših občin Informacije IZ SOCIALNE ZAVAROVALNICE Govorilne ure so cialne zavarovalnice zakmete bodo v mesecu februarja v sledečih juž-nokoroških krajih: petek, 9.2. Šmohor (od 9.00 -12.00 na kmetijski zbornici); torek, 13.2. Beljak (od 9.00-12.00 na kmetijski zbornici); sreda, 14. 2. Velikovec (od 9.00-12.00 na kmetijski zbornici); torek, 20. 2. Pliberk (od 9.00-12.00 Raika Pliberk); petek, 23. 2. Šmohor (od 9.00 -12.00 na kmetijski zbornici). Govorilne ure so namenjne za zadeve socialnega zavarovanja kmetov, predvsem bolniškega zavarovanja, po-kojniškega zavoravnja ter zavarovanja proti nezgodam. Štiri leta je od tega, odkar imajo tudi kmetice svojo pokojninsko zavarovanje. Od I. 1.1992 naprej sta oba na kmetiji zaposlena partnerja pokojninsko zavarovana. S tem je zagotovljeno, da bodo tudi kmetice dobile svojo pokojnino. Od 1. 1. 1992 naprej je 34.156 več zavarovanih voditeljev (-jic) kmetij in 4.643 dodatno zavarovanih kmetic. Od 1.1.1996 naprej veljajo nove tarife v okviru kmečkega socialnega zavarovanja. Tako je med drugim na novo dolčen: - prispevek za recepte S 35,- - minimalni prispevek za zdravilne pripomočke S 259,- - dodatek za pomoč in postrežbo: stopnja I: 2.635,-, II: 3.688,-, lil: 5.690,-, IV: 8.535,-, V: II. 591,-, VI: 15.806,-, Vil: 21.074,-. Gradnja hlevov za prašiče je lahko zelo poceni Kmetje bodo na področju reje pujskov in pitancev bolj konkurenčni, če se bodo poslovili od tehnike in avtomatike ter zgradili poceni lesene hleve. To je mnenje dipl. inž. Rudolfa VViedmanna, strokovnjaka za gradnjo hlevov za prašiče Baden VViirtenberga v Nemčiji. Preteklo soboto je VViedmann na povabilo Skupnosti južnokoroških kmetov predaval v Tinjah, kamor je prišlo nad 70 kmetov. Osnovna filozofija VViedmanna je, da je treba v EU proizvajti čim več, za čim nižjo ceno. VViedmann pravi, da gre pri proizvodnji pitanca 30 % stroškov za gradnjo hleva, le 2 % pa za delo. Mnogi kmetje so danes v položaju, da morajo zaradi nižjih cen imeti večje število pujskov in pitancev, za to pa jim primanjkuje prostora v Lesena konstrukcija za zunanje-klimatični hlev je zelo poceni, saj imajo kmetje večinoma doma dovolj lesa, ki ga porabijo lahko za ta namen. Do 12 pitancev je v lesenem boksu, iz katere lahko pitanci gredo skozi usnjeno zaveso v toplejši zaboj za počitek. Skupnost južnokoroških KMETOV VABI NA KMEČKI PLES ki bo v soboto, 3. februarja 1996, ob 20.uri pri Florijanu v Vogrčah. Za ples igra domači ansambel „Podjunski muzikantje". Pripravljen bo tudi prašič na žaru, ki ga bo spekel Heinz Edel-bauer, bogat srečolov, dražba svinjske glave in pokušnja kmečkih proizvodov. Prisrčno vabljeni! hlevu. Gradnja z novo tehniko in avtomatiko pa je zelo draga. VVied-man je zaradi tega razvil zelo poceni varianto gradnje hlevov, ki jih kmet postavi skoraj izključno iz lesa, ki ga ima doma na voljo v zadostni meri. To so tako imenovani zunanje-klimatični hlevi (AuBenkli-mastalle). Ti imajo tudi zaboje za počitek, ki jih od boksov ločujejo usnjene zavese. Les. Za gradnjo je potrebna betonska plošča, v katero pride lesena konstrukcija. Edino zaboj za počitek je dobro izoliran in tako drži temperaturo, v kateri pujski in pitanci dobro uspevajo. Hlev je širok med 14 in 16 metrov, med boksi je na sredini hodnik v širini 1,5 metra. V vsakem boksu je do 12 živali, ki jih krmijo avtomatično, spravljanje gnoja pa poteka vsaka dva do tri dni z vlačilcem. VViedmann favorizira enostavno in poceni gradnjo brez tehnike. VViedmann: „Če želite tehniko, si za privarčevani denar kupite električno železnico...". Rezultati v Baden VVurtenbergu kažejo, da se VViedmannov varčevalni model obnese. SJK bo letos marca organizirala dvodnevno izobraževalno vožnjo v Baden VVurtenberg, kjer si bodo naši kmetje lahko na kraju samem ogledali VViedmannov hlev. Podro-benjše informacije o modelu daje zbornični svetnik Štefan Domej, katerega naj interesenti kličejo ali obiščejo v Rinkolah pri Pliberku. Silvo Kumer 9 Iz naših občin Pri Šmihelu so pri gradnji obvoznice odkrili staro jamo, za katero več ni vedela niti deželna vlada. Gramoz in prst iz te jame je zdaj v jami na Bistrici, ki je po mnenju občine primerna za te snovi, saj ne ogrožajo okolja. Bistrica: Pajank in VVakounig zavračata nestvarne napade Pri gradnji obvoznice tovarne Knecht in skladišča Zadruge v Šmihelu so našli staro deponijo, ki jo je občina pustila izkopati. Ker je prepeljala del materiala, predvsem zemljo in gramoz, v jamo na Bistrico, so ta teden deževali medijski napadi. Predvsem ORF in Kleine Zei-tLJng sta skušala očrniti občino Bistrico in sta ji očitala, da je iz deponije pri Filtervverku dala voziti nevarne odpadke v jamo pri Bistrici. Ta očitek se je izkazal kot nestvaren. Pri gradnji obvoznice Filtervverka in skladišča Zadruge so našli staro jamo, kamor so Smihelčani in Strpinčani pred leti v°zili svoje odpadke. Jama sploh ni bila več znana, tako da so bili na občini prav presenečeni, ko so bili soočeni s tem problemom. Delitev. Po prvem ogledu ja-me sta župan Janko Pajank in Podžupan Andrej VVakounig odtočila, da je treba nevarne odpadke odpeljati na deponijo v Plom-berk pri Tinjah, navadno kamenje, prst in gramoz pa v občinsko jamo pri Bistrici, ki je primerna za tovrsten odpad. Odvoz odpadkov v deponijo Flomberk je občino Bistrica stal 200.000,- šilingov, odvoz vsega gramoza in prsti v homberk pa bi stala občino nad dva mio. šilingov, ki bi jih seveda korala plačati občina Bistrica, ki za to ni videla potrebe. Cestni referent župan Janko Pajank je zavrnil očitke, češ da je občina ravnala protizakonito. Pajank: ..Odpadki, ki so v jami na Bistrici, so popolnoma nenevarni. “ Referent za varstvo okolja podžupan Andrej VVakounig je napade na občino označil kot nestvarno paniko, za katero verjetno stojijo določeni podjetniki. Dementi. Ker so časopisi, ORF in tudi deželna vlada očitali občini Bistrica, da je ravala protizakonito, sta na te izjave reagirala Pajank in VVakounig nenavadno ostro ter zavrnila vse očitke. V pogovoru z Našim tednikom je VVakounig dejal, da za celo akcijo verjetno stojijo podjetniki, katerim ni bilo prav, da občini Bistrica ni peljala vsega materiala na deponijo v Homberk pri Tinjah. VVakounig: „To bi občino Bistrica po nepotrebnem stalo dva mio. šilingov. Če bi nam to vsoto plačala deželna vlada, ne bi imel ničesar proti, da tudi ta gramoz in prst zapeljemo na deponijo, čeprav je za ta material tudi jama na Bistrici primerna.“ Okrajno glavarstvo Velikovec zdaj menda namerava zadevo preveriti, na kar pa odgovorni na bistriški občini čakajo mirne vesti, saj so po svoji lastni presoji ravnali popolnoma v skladu z veljavnimi deželnimi zakoni. Silvo Kumer Komentar Piše Silvo Kumer Skoraj vse podjunske občine so v zaščitnem območju talne vode, kar pomeni, da v teh občinah veljajo posebni, ostrejši predpisi za varstvo okolja. Dežela Koroška si s tem želi zagotoviti vodno rezervo za centre Celovec, Velikovec in druge večje kraje, ki nimajo svoje talne vode. O tem, da je treba ščititi okolje in talno vodo, danes gotovo ne dvomi več nihče, toda cela zadeva postane vprašljiva, če mora ceno za zaščito te talnice plačati samo prebivalstvo, ki živi v zaščitenem področju, in to so po vrsti skoraj vse dvojezične občine. Ali naj zaščito plačajo samo podjunske občine? V teh občinah so kot prvi nastradali kmetje, ki se morajo držati strogih predpisov glede gnojenja, kar je povezano z manjšim poljedeljskim dohodkom. Po zadnji odredbi Sick-love, ki prepoveduje ponikanje očiščene vode, bo z morebitno prisilno gradnjo kanalizacije nastradal vsak občan. Pa tudi občine čaka veliko finančno breme, kakor kaže zadnji primer z Bistrice, kjer naj bi občina plačala 2 mio. šil. za odstranitev stare deponije. Mogoče je to celo potrebno, toda zakaj naj bi Bistričani sami nosili vse stroške? Zakaj naj ne bi za zaščito talne vode npr. plačala tudi občina Celovec, ki v podjunski talnici vidi svojo vodno rezervo po letu 2000? Zato je zadnji čas, da se podjunske občine postavijo celovškim centralistom po robu! 1. januarja 1996 je minilo 30 let, ko je Nužej Tolmaier postal tajnik KKZ in NSKS. Motivi, ki so bili odločilni za izbiro njegovega poklica, veljajo zanj tudi še danes. NUŽEJ TOLMAIER: Človek bogatih izkušenj in mladostnega zanosa Ko je Nužej Tolmaier nastopil službo pri KKZ, ni bil samo njen tajnik. Bil je pristojen za vse; zbiral je „na terenu" naročnino, brez katere ne bi bilo možno financirati delovanja NSKS in KKZ. Sam je vodil organizacijsko dejavnost KKZ in NSKS, za Naš tednik je organiziral oglase, s katerimi je bilo sploh možno list izdajati - skratka: dela je bilo še in še, prihodnost pa vse drugo kakor obetavna. Takrat omembe vrednih finančnih podpor s_ strani avstrijske države ni bilo. Če je kdo pomagal, potem številni dobrotniki iz vrst naše narodne skupnosti. V prvi vrsti dr. Joško Tischler, dr. Janko Polanc, dr. Vinko Zvvitter, poleg tega pa še prof. Joško Hutter, Alojz Gregorič, Albert Smrečnik, Vinko Zaletel, Ivan Matko idr. Tudi s strani tedanje komunistične Jugoslavije ni bilo pomoči. V ospredju so bila ideološka vprašanja, v politiki pa predvsem to, kateri večinski stranki naj bi koroški Slovenci bili bolj zvesti. Kljub temu se je Nužej odločil za negotovo politično in osebno prihodnost. Sprejel je izziv, ker je verjel v prihodnost. Svojo osnovno politično šolo je obiskoval že v družini. Njegov oče Janko Tolmaier je bil ustanovni član in odbornik NSKS, dolga leta je bil odgovorni urednik Našega tednika in tudi Mohorjevi družbi je od vsega začetka dajal vso svojo podporo. Dr. Joško Tischler je bil njegov veliki osebni prijatelj, dr. Tischlerja so zelo mladi srečavali in vzljubili tudi njegovi otroci. Druga pomembna politična šola je bila za Nužeja Katoliška mladina. V Nužejevih časih KM ni bila zgolj verska ustanova. Bila je tudi pomemben narodnopolitični in narodnokulturni dejavnik, kot takšna zelo uspešna in z velikim zaledjem v naši narodni skupnosti. V njej je Nužej spoznal mnogo prijateljev, tako npr. Marka Hafnerja, Anico Fugger in sedanjega kotmirškega župnika Maksa Michorja. Čut za mladino si je ohranil od prvega dneva svojega poklicnega delovanja v korist slovenske kulture in politike. Ko je s 1. januarjem 1966 nastopil službo, je postala njegova pisarna predvsem tudi kraj srečanja mladih. V njo smo redno zahajali mladi dijaki in dijakinje - KDZjevci, v njej se je ..skuhala" marsikatera zanimiva narodnopolitična ideja, v njej so se zbirale in posredovale razne Janko Kulmesch informacije. Ali drugače rečeno: tajništvo NSKS in KKZ je živelo z ljudstvom in za ljudstvo. Glavno zaslugo za to je imel Nužej. Zavestno je iskal redne stike in sodelovanje z dijaškimi domovi - in s tem dokazal, da je le tako možno mladino tudi spodbujati. V salezijancu dr. Francetu Ciganu, ravnatelju ..znamenitega" Heimlingerja, je imel idealnega sotrudnika. Sploh se Ciganove zasluge za dijaško vzgojo vse premalo cenijo. Ciganova prizadevanja so bila za našo narodno skupnost daljnosežnega pomena in vedno več poznavalcev očeta akademij Slovenske gimnazije se sprašuje, zakaj se danes ne najde nihče, ki bi znal hoditi po Ciganovih stopinjah. Dijaki smo vsekakor Nužeju pri organizacijskih zadevah radi pomagali in tudi po maturi pomoč ni izostajala. Zlasti so bili pridni tedanji bogoslovci, katerim se takrat še ni bilo treba odpravljati na študij v oddaljeni Salzburg. Nužej se še danes z veseljem spominja oseb, kot npr. Vladimirja VVakou-niga, Marka Jerneja, Ivana Olipa in Janeza Tratarja. Ze zgoraj smo omenili vlogo, ki jo je v Nužejevi politični šoli igrala Katoliška mladina. Nekje samoumevno je bilo zato zanj, da je tudi kot tajnik KKZ in NSKS iskal redne stike s tedanjimi voditelji in člani KM. Naj omenimo samo dve imeni - Jožeta Kopeiniga in Poldeja Zundra. Za tedanjo mladino sta bila odkrita prijatelja in tankočutna voditelja. Kot takšna ju pripadniki naše narodne skupnosti cenijo še danes. Tesna povezanost z mladino je Nužeju Tolmaierju pomagala predvsem tudi v političnem oziru. Ko je pred 30 leti nastopil tajniško službo, je bilo narodnopolitično življenje koroških Slovencev na prelomnici. Slovensko gimnazijo so zapustili absolventi prvih matur, mnogi so se odločili za univerzitetni študij, na narodno politiko so začeli odločilno vplivati študentje - prihodnji akademiki, in to z za tedanje čase revolucionarnimi nazori. Predvsem se niso mogli spoprijazniti z narodno politiko, ki je videla svoj glavni smisel v vztrajanju na „rdeči“ ali „črni“ ideologiji ter na „rdeči“ ali „črni“ večinski stranki. Njihova alternativa je bila: narodnopolitična samostojnost in sodelovanje z državo matičnega naroda. Zavzemali so se za sodelovanje z matičnim narodom na osnovi enakopravnega partnerstva in ne neke nove odvisnosti. Bili so to predvsem prvi vodilni sodelavci Koroške dijaške zveze - Matevž Grilc, Karel Smolle in Filip VVarasch. Dobro so se zavedali, da jih večji del našega ljudstva podpira in da imajo tudi v tedanjem vodstvu KKZ in NSKS vplivne somišljenike. Še posebej je to veljalo za dr. Tischlerja in ho-diškega župnika ter bivšega pred- sednika KKZ Lovra Kašlja. Zelo daljnoviden pa je bil tudi Nužej Tolmaier (skupno s sedanjim predsednikom KKZ dr. Jankom Zerzerjem). Kot človek, ki je bil več ko polovico svojega delovnega časa „na terenu", je takoj spoznal, da si narod želi politično samostojnost in da ne odobrava politike, ki odklanja vsakršno sodelovanje s političnim vodstvom Slovenije. Zavedal se je, da so koroški Slovenci leta 1965, ko so bile deželnozborske volitve, z velikim navdušenjem pozdravili samostojno kandidaturo slovenske liste, ki jo je vodil Mirko Kumer-Črčej. Prav tako pa je tudi opazil razočaranje naših ljudi leta 1966, ko je NSKS spet priporočal OVP, medtem ko je ZSO priporočala SPČ. Kmalu nato je pri KKZ in NSKS prišlo do nekaterih zgodovinskih odločitev - pri njih pa je merodajno^ sodeloval tudi Nužej Tolmaier. Že leta 1967 je smel prvič kot neuradni gost Krščanske kulturne zveze nastopiti na Koroškem zbor iz Slovenije -APZ „Tone Tomšič". Dve leti pozneje je lahko v Sloveniji prvič gostovala tudi skupina v organizaciji KKZ; v Mengšu in Domžalah je nastopila z „Marti-nom Krpanom" (režiser: Vinko Zaletel). Leto pozneje je bil prvi „uradni“ stik med SPZ in KKZ -nato pa je uspelo prebiti zadnje večje ovire za vzpostavitev rednih stikov med uradno Slovenijo in dalje na strani 12 K slikam: Mladinsko delo je Nužeju Tolmaierju bilo od vsega začetka njegovega delovanja pri srcu. Viden uspeh predstavljajo mdr. števil-ne lutkarske in mladinske gledališke skupine. Stika zQoraj: „Lutke mladje"po nastopu v primorskem Doberdobu leta 1984. P°Jebno uspešna akcija n KZ so vsakoletne jezikovne Počitnice v Novem mestu (v sredini desno). Spodnja slika evo: Nužej Tolmaier v svoji pisarni teta 1976. Spodnja slika desno: le malokdo od oelovških funkcionarjev pozna podeželje tako dobro akor Nužej (vaški praznik v Šmihelu). petek. Petek, 2. februar 1996 februar 1996 Človek bogatih izkušenj in mladostnega zanosa nadaljevanje z 10. strani njenim nerežimskim narodnim telesom v koroškem zamejstvu. Bilo je to leta 1969, ko je KKZ predsedoval sedanji profesor na graški univerzi dr. Erik Prunč. V Sloveniji je vodil vlado znani politik Stane Kavčič, ki ni bil dogmatičen komunist; prav gotovo je tudi Kavčičeva odprtost soomogočila zgodovinsko srečanje med zastopniki KKZ in slovenske vlade. Kmalu nato je Kavčič postal žrtev notranjepartijske čistke pod vodstvom Kardelja, Popita in Tita. Kljub temu: zgodovinsko srečanje med KKZ in slovensko vlado ni bilo muha enodnevnica. Odnosi med NSKS in KKZ ter uradno Slovenijo so dobili dinamiko, katere ni mogel več nihče ustaviti. Leta 1972 je Narodni svet dobil novo vodstvo, dr. Joško Tischler je na predsedniškem mestu za- menjal dr. Reginalda Vospernika, mag. Filip VVarsch je postal osrednji tajnik, v odboru so se več ali manj dokončno uveljavili zastopniki mlade generacije z dr. Matevžem Grilcem in Karlom Smolle-jem na čelu. Temelje za ta zgodovinski preobrat pa so že prej položili tudi mnogi daljnovidni predstavniki KKZ. Med drugimi duhovniki Lovro Kašelj, Jože Kopeinig, dr. France Cigan, Vinko Zaletel, Ivan Matko, ali laiki univ. prof. dr. Erik Prunč, dr. Marko Dumpelnik, dr. Vinko Zvvitter, dr. Reginald Vospernik, prof. Jože VVakounig, dr. Janko Zerzer. Predvsem pa tudi Nužej Tolmaier, vodja tajništva NSKS in KKZ ter zvesti sodelavec Našega tednika. Medtem je Nužej že skoraj 25 let „samo“ tajnik KKZ. Ozira se lahko nazaj na plodno sodelova- nje s petimi predsedniki (dr. Pavle Zablatnik, Joško Hudi, univ. prof. dr. Erik Prunč, Lovro Kašelj, dr. Janko Zerzer), ozira se lahko nazaj na vrsto zgodovinskih dogodkov, katere je sam v veliki meri sooblikoval, ozira se lahko nazaj na poklicno življenje, ki mu daje obilo izkušenj pri reševanju sodobnih nalog. Ob vsem tem pa nikoli ni izgubil svojega primarnega smisla za mladino. Njegove zasluge za delo z mladino so neprecenljive. Leta 1974 je začel z organiziranim delom na področju lutkarstva in mladinske gledališke dejavnosti. Danes dosega v tem oziru nove dosežke. Za prihodnost pa si želi, da bi se še bolj zavedali pomena, ki ga ima za našo narodno skupnost mladinsko delo. V tem smislu: še obilo uspeha in mladostnega zanosa! iMiiliil Za svoje delo je Nužej Tolmaier prejeI od deželnega glavarja Zernatta visoko deželno odlikovanje. PRAZNIK NEDELJ Prisrči domačnost in kultura Ob 50- OZ. 75-letniC nost Nedeljnikov kot božje ljud- izhajanja verskega 8 s^/ne^tn m** sopisa Nedelja je ure( mi, vendar posebej zaslužen se niški odbor povabil V ne je veselil skupnega uspeha „svo- deljo, 28. 1„ v Tinje vs sodelavce, prijatelje 1 rektor dr. Jože Kopeinig. kulturne ustvarjalce, d Dr. Jože Marketz je na kratko Hi co iim Vflhvfllil 73 ve jr označil glavne smernice Ne-P' Se J'm Za™M Za V de|je: Prepričati bralce s kako-trud in zvestobo. Okoli sto se jih je nabralo vsak je po svoje užival v prisl1 nem vzdušju in ob prijateljske srečanju starih znancev. Zb« smo se najprej v hišni kape kjer sta Micka Opetnik in Jo Marketz v besednem bogoslu navezala stike z Njim, ki je iz' veselja in skupnosti. Za plast no pestrost je skrbel otroški zt iz Radiš pod vodstvom Tatja Tolmaier in Heidi Lampichler tremi primernimi pesmimi so diški otroci tudi odprli glavni sporeda v dvorani. Glavni urednik Hanzi Tomd in izdajatelj dr. Jože Marketz! bila vidno ganjena, ko sta lab pozdravila toliko „svojih“ lju To je široka osnova časopisa močan temelj za plodno del[ prihodnje. Slika uglednih gos' je bila kar pestra: na čelu : stopnik lastnika, krške Škot msgr. M. Krištof, kot gosta vo nemškega dušnopastirskej urada F. Lennkh in ravn;1 Mohorjeve družbe, dr. A. Ko predsednika NSKS in KKZ, Olip in dr. J. Zerzer, bivši ulj niki, stalni sodelavci, priložn' ni avtorji člankov in prispevl župniki in raznašalci, stari mladi prijatelji Nedelje - sK vostjo, jasno in resnično oznanjevati sodobno krščanstvo in se izražati v kulturi tolerance, dialoga in dobrohotnosti. Končno pa tudi pomagati pri razširjanju kroga bralcev, da bo ..Nedelja zares naš skupni cerkveni list.“ V kulturnem programu sta sledila nastopa dveh avtorjev, ki sta že objavila svoja dela v kulturni prilogi: Marjeta An-gerer je prebrala nekaj pesmi, Hanzi Kuchling kratko prozo. Obenem je urednik mesečne Kulturne priloge Vincenc Gotthardt predstavil namensko razstavo likovnih umetnikov H. Čertova, H. Dragašni-ga, R. Benetika in I. Klariča. V dokaz, da se je kulturna priloga obnesla, je Gotthardt napovedal pripravo štirih razstav, skupno s filmskim podjetjem ARTIS, na katerih se bodo umetniki lahko predstavili javnosti z lastno razstavo. Kulturni nastop je dopolnil pianist Tim VVuster z izbrano klasično glasbo. Pomemben del kulture je redni Jezikovni kotiček, ki ga pripravlja dr. F. Vrbinc. Z njim je v živahnem pogovoru razpravljal o nekaterih jezikovnih napakah lektor Nedelje, Lojze Pušenjak. Poseben talent je pokazal brez dvoma mali Marko Kargel, ki je s svojo sproščenostjo in kakovostno igro na harmoniki v hipu osvojil poslušalce. Uokviril je besede Micke Opetnik, ki je razložila tedensko otroško stran kot nadaljevanje nekdanje Mavrice. Ponesrečil se je poskus odkritja Cerkvene miši: avtor je sicer poslal pismo, ni pa stopil iz anonimnosti. Za okusen zaključek slavja je poskrbela tinjska kuhinja z jubilejnim bifejem, ob katerem smo prijetno poklepetali, preden smo se zadovoljni razšli. Marko Kar9' iz Bač je s harmoniko navduši! obiskovalce Praznika Nedelje in bil odkritje nedeljskega popoldneva. Birme 1996 - Kje bodo ieQ: dvojezičnih farah birme? '^llTIOriLI V SlOVO V nedeljo, 21. aprila (ob 9A -|4 v nedeljo, z. \. apnia \uu Šmarjeti v Rožu (škof dr. Kapeli« na Pečnici (konsistorialni svetni1 t 25. 01. 1996 25. januarja nas je še v tako rosnih le-krnafpfdr'KaneilariV in zapustii naš dra9' Petelj v soboto, 25. maja (ob 8.00 in InasmejS r^r Wein' Vedn° v Gospe sveti (dr. Kapellari in šK