Ml GLAS NARODA	fH®
toeti 3C ^.niaprej plačano. |l List šloVeffsldh delavcev^ AmerikL	ttTAJTE, KAB VAS iAHIMA
_• O ^ C	__—	KwntwJ »« 8wnj Clm Matter Sfptfmber SSth 1340 at the Post Office at New Yorit, N. I, under Act of Conrresa of Mardi 3rd, 1819.	I------- ------------------H
No.178. 1 £ (Telephone: CHelsen 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 15, 1943 —SREDA, 15. SEPTEMBBA, 1943	VOLUME LL — JLETNXK LL
Partizani
osvobodujejo
Slovenijo
V torek, 14. septembra ob £ popoldne je angleška radij »k postaja iz Londona naznanile da je radio Svobodne Jugosla vije sporočil, da je partizanski visoko poveljstvo v Slo veni j ■odredilo splošno mobilizacij* in da so partizanske Čete zavze le Novo mesto, Črnomelj, Met liko in celo Ljubljansko pro vinoo, razun Ljubljane. Ravni tako so hrvatski partizani zase dli celo Hrvatsko Primorje <x Bušaka do Senja in da so v Ba kro zasedli več italjanskih la dij. Zasedli so tndi otoke Brač Hvar in Vrs ter mesta Obro vac, "Kastela in Klis v osred nji Dalmaciji. Tudi Spit s< partizani obkolili. V Bosni s< partizani pričeli splošno of en živo proti Nemcem.
Zavezniški častniki se pri družili jugoslovanskim ge rilcem
London, 14. sep. — Iz teg, mesta poroča UP, da Ex change Telegraph Agencija j danes v svoji depeši iz Kair; dejala, «Ja so se feaveznišk častniki Middle East Oommai de pridružili vojnim silam pa trijotičnih Jugoslovanov.To s je završilo tekom zadnjih ted nov in depeša pravi, da bod ikmalo podvzete gerilske aktiv nosti. ki bodo v sogTasju z za vezniškimi strategičnimi naČr ti.
Francoski častniki opozorje ni na nemško nakano
London, 14. sep. — Alžirsl radio je včeraj posvaril ozirc ma opozoril francoske arms dne častnike, ki se nahajajo š v Franciji, da se je zvedelo i zanesljivih virov, da name rs vajo Nemci kmalu aretirati i poslati v koncentracijska tabc rišča vse bivše francoske časi nike. To bodo seveda storili i strahu pred kakim odporoi ljudstva, kateremu bi bivši čas niki lahko služili, kot vodite! v vojaških zadevah. — Bivi častniki so bili potom kratkt valovnega radia opozorjeni, ni store kar morejo, da se ogne j internaciji.
MUSSOLINI JE BIL UGRABLJEN NA GOBI
Berlin razpošilja mnogo poročil, kakor je bil ugrabljen Mussolini.
Berlinski radio pravi, da je bil Mussoliini na <J500 čevljev visoki gorski planoti v visokih Aibruzzrh, vzhodno od Rima.
Tretina nemških vojakov, ki so bili poslani, da osvobodijo JU us so linija, je padlo v-prepad in od Unlaj jih ni nikdo*več videl. Koliko jih je še živih, ni znano.
Neko nepotrjeno poročilo, ki je včeraj krožilo po Madridu, pravi, da je v nedeljo Mussolinija vstrelil nek italjanski policijski častnik, ki ca je stra-j žil, ko so pričeli prihajati iz1 zraka nemški padalci, da era o-svobodijo.
Berlin pravi, da je več stoj karalbinerjev stražilo Mussoli-j nija v nekem hotelu, do katere-1 ffa je mogoče priti iz doline samo po kabelski železnici, katero bi bilo kaj lahko pretrgati.
Za ugrabitev je bil določen 12. september. Padalci so se spustili v dolino, aeroplan pa je pristal na gorski planoti. Vojaki, ki so se s padali spustili v dolino, so plezali po pečinah do vrha gore. so naskočili hotel, vnel se je ljut boj, toda "Nemci so zmagali in Mussolinija odpeljali.
Shawova žena umrla
London, 14. sep. —Mrs. Geo. Bernard Shaw, žena svetovno znanega dramatista in pisatelja, je umrla na svojem domu preteklo nedeljo večer. Z "genijem", kakor je nazivala svojega moža, je bila poročena 45 let.,Leta 1914 je bila mrs. Shaw na obisku v Zdr. državah.
i--------
Govor. Mr. Hulla predmet
živahnega komentiranja
i Tajnik državnega departmenta je v nedeljo večer govoril "po radiju in njegovemu govoru je sledilo več zanimivih komentarjev po časopisih. -------------
Mr. Hull je dejal,4'da moramo biti pripravljeni, da vzdrži-mo bodoči mir s silo, Če potreba" in če hočemo nadomestiti vojne z drugačnim urejevanjem mednarodnih zadev in sporov.
Komentatorji so vzeli te besede državnega tajnika tako, da pomenijo, da bodo Zdr. države z drugimi narodi, ki 'bodo pripravljeni na isti način braniti mir, dosegle in vzdržale poboje za mir z železno pestjo, i Uvodnik v newyorskem listu I "Post" je namignil, da mr. Hulla še vedno ni moč smatrati, da je kos svoji veliki odgovornosti. ki jo ima, kot državni ! tajnik.
Pisec uvodnika navaja, da mr. Hull ni nič pojasnil glede svojega stališča z ozirom na način vlade, ki jo mislimo vzpostaviti oziroma podpirati v Italiji. dalje spričo njegovega govora ne vemo zakaj se po eni strani klanjamo nadvojvodinji Luksemburški, medtem, ko ne-k a k o porivamo sem-tertja francoski svobodni odbor; tudi glede Nemčije oziroma glede naše politike napram Nemčiji ne vemo zdaj nič več kot prej. Sicer bo vsakdo odobraval Mr. Hullovo stališče, da je treba za vsako ceno doseči kooperacijo narodov za zgradbo povojnega mirn, katerega bo treba braniti z vsemi silami, toda jasnosti, ki je bila zaželjena, govor ni nudil.
Zelo razočarana nad govorom tajnika Hulla je bila new-vorška ""Herald Tribune", ki je tudi menila, da je bil z vidika sentimenta Hullov govor lep . . . razjasnil pa ni nič, . : bil je, kakor trenotna svetloba, goreče žveplenke, ki zaplameni v temini nočne nevihte . . . nekaj je zaplapolalo in spet ugasnilo. Vojna vihra pa divja dalje.
"Times" in nekateri drugi listi, so bili manj kritični, ter so le pripomnili, da je govor pustil marsikaj, o čemer bo treba v bodoče razpravljati.
•
Cerkve bodo izdale izjavo o bodečem miru
Herald Tribune pravi, da bodo protestantovska, katoliška in judovska cerkev izdale skupno izjavo, v kateri bodo zahtevale vzpostavitev mednarodne organizacije za dosego pravičnega in trajnega miru po vsem svetu.
Pred nedavnim je že bil izdan nekakšen program imenovan "Six Pillars of Peace", katerega je sestavil Federalni svet Kristusovih cerkva v A-meriki. Papež Pij XII. je v letu 1939 tudi podal v govoru pred kandinalskim kolegijem nekakšen mirovni predlog petih točk. Enako so voditelji judovske cerkve izdali že več izjav v tem smislu, radi česar je pričakovati skorajšno skupno akcijo od strani vseh teh glavnih cerkva.
NEW YORK HITI Z NAKUPOVANJEM	,
VOJNIH BONDOV
I New York. — Kakor kaže bo I New York dopolnil svojo kvoto za nakup bo nil o v tekom kampanje Tretjega vojnega posojila že koncem tekočega tedna. Tega mnenja so uradniki Zakladniškega oddelka.
Neuradna ocena do danes je,1 da so Newyorčani pokupili od zadnjega četrteka, ko se je kampanja pričela in do začetka tega tedna, za en bilijon dolarjev bondov, če ne še več. i Mnogo bondov so pokupile kor-poracije, banke in trusti ter za-I varovalne družbe, itd. Pa tudi prebivalstvo je pokupilo pre-! cej bondov.
Wendell L. Willkie je v ne-! deljo prodal za $50,000 bondov, ko je sodeloval pri "\YABf programu za prodajo bondov.
Department trgovina Gimbel Bro. je prodala bondov za — $1,002,300. En safei odjemalec je kupil v trgovini za sto tisoč dolarjev bondov. Trgovina hoče kupiti letečo trdnjavo (Flying Fortress).
, Zmenjava ujetnikov in I internirancev
London, 14. sep. <—• Berlinski radio je poročal, da je povzel po Tokiju vest, da je od-plul iz Yokohame dalles parnik Teia Maru, na katerega so se vkrcali Američani, ki so bili japonski ujetniki oziroma inter-niranci od napada na Pearl Harbor.
Ladja bo prispela na kraj izmenjave en/krat sredi oktobra. Istočasno bo pripluda v pristan Mormugao v Portugeški Indiji potniiška ladja Gripsholm, na kateri je 1330 japonskih civilistov. Nadaljtnih 137 Japoncev bo ladja pobrala gor še v Rio de Janeiro. Za omenjene skupno število bodo Japonci iTi\)či-li Ameriki 1250 ameriških in-terniraniev ter 250 oseb-drugih narodnosti.
Mrs. Roosevelt zapustila Avstralijo
Sydney, Avstralija, 14. sep. — Mrs. F. D. Roosevelt je danes zaključila svoj 11-dnevni obisk v Avstraliji in je odpotovala neznano kam Radi njene osebne varnosti ni bilo povedano, kam je sedaj namenjena.
Vojaki pomagajo farmarjem v državi New York
Kakor je naznanil vojaški stan druge službene armade, je bilo poslanih farmarjem 1300 ' vojakov, ki pomagajo obirati sadje in pospravljati pridelke, ki bi drugače ostali na polju, ker ni na razpolago potrebnih delavcev, da bi vse pospravili , pravočasno.
Vojaki so bili ali še bodo poslani v okraje Dutchess, Ul-i s ter, Orange; Chautaqua; Nia-, gara; Orleans; Monroe; Genesee; Livingston in Wayne.
Amerikanci pri Salernu so bili potisnjeni nazaj
V okolici Salerno se je vnela zelo vroča bitka med. Amerikanci in Nemci, ko so Nemci poslali v boj svoje najtežje tanke Mark IV ter so s hribov namerili na amerikanske postojanke svoje 88-milimeterske topove. Sitka, ki je sedaj v teku, je najljutejša izmed vseh bitk, kar jih je bilo na Siciliji in v Italiji. Amerikanci so morali pustiti nehaj
zemlje.	Vrhovni novel in it Mnqni.
Vrhovni poveljnik zavezniških armad v Italiji general Eisenhower pa je generalu Clajfcu naglo poslal velika oja-čenja, tako da morejo Amerikanci skupno z Angleži sedaj držati svoje postojanke, dokler jim ne pride na pomoč armada generala 2kJontgomervja, ki naglo prodira ab vzhodni o-bali Italije proti severu.	I
Stališče Ainerikancev pa je zelo težavno, ker jih Nemci z gorskih višin kaj lahko obstreljujejo v nižini ofb obrežju. Sami pa ne morejo vdariti v notranjost dežele, dokler ne dobe zadostne pomoči, da se bodo mogli vzpeti na strmo bregovje okoli Salerna.
Berlin je naglo naznanil zrna go in je poročal o novem Dun-kirku ter trdil, da je bilo ubitih najmanj 9000 Amerikancev in ravno toliko ujetih.
Zavezniška poročila naznanjajo, da se bojna črta pri Sa-! lernu premika semtertja in pri-i znavajo, da je ameriška peta armada izgubila nekaj zavzetega ozemlja.
Na šličen način so bili Amerikanci tudi potisnjeni nazaj pri Geli na Siciliji, toda dobili so ojačenja ter so nato Nemce pognali v skrajni severni kot Sicilije in od tam Čez morsko ožino v Italijo.
j Angleška osma armada je zavzela Bari in je šla že skozi i Cosenzo ter hiti Amerikancem na pomoč. Obe armadi pa ste oddaljeni še kakih 100 milj.
SPORAZUM Z GUERTLCI
Častniki iz štaba zavezniške komande na Srednjem Vzhodu so izvšili misijo, ki je bila prav tako nevarna kot pot generala Mark Olarka v francosko S-Verno Afriko pred invazijo.	_
iGlasom verodostojnih poročil so stopili v zvezo s predstavniki guerilcev na Grškem in v Jugoslaviji. ,
Poročila zatrjujejo, da so «e pogajanja bavila z načrti za ^uporabo vojaških sil patriotov o priliki zavezniške invazije na jugovzhodu Evrope. Število teh bojevnikov cenijo na 300,000 mož. Podrobnosti o tem potovanju štabnih častnikov so strogo tajne — cenzura ;?e dovolila <cdinole ohiavo, da so se vrni'i nazaj v Kairo.
(General Clark se je bil podal v Afriko v podmomicij_ter je t*m podajal s francoskimi prvaki preteklega novembra). — JTC__
Petorčki rojeni v Koreji
Tokiiski radio je podal vest, da je 24 let stara žena neke.ara Korejca porodila pet dečkov, ki so vsi živi in zdravi. Materino ime je Seishoku Kaneyama. Oče petorekov je majner.
stopanju so se "stražniki svobodnega Rima" pod vodstvom častnikov italjanske redne armade dva dni srdito bojevali po ulicah Prenesti na okraja, predno so Nemci obvladali položaj.	1
Feldmaršal Kesselring je u-kazal, da se zopet organizira milica črnosrajčnikov po vsem ozemlju njegovega poveljstva, da bo zatrta sabotaža.
Iz raznih krajev pridejo različna poročila; tukaj so še nekateri o položaju Vatikana. V Vatikanu se imajo po navadi
Vatikanski radio je v svoji oddaji 14. sep. poročal, da so tekom zadnjega deta preteklega tedna vsi uradi Vatikana delovali, k)ot navadno. Oddaja je bila v angleščini in je bila namenjena za Indijo ter za katoliški tisk.
Radio je dalje poročal, da je bila bazilika sv. Petra nekaj dni zaprta, toda v nedeljo je bila spet odprta, kot navadno. Iz razumljivih razlogov, je bilo rečeno v oddaji, se sedaj pazi na osebe, ki prihajajo v Vatikan po poslih ali opravkih. >
Berne, 14. sep. •—■ Katoliški krogi v Italiji se boje za pape-i ža, ki je v resnici ujetnik feld-! maršala Kesselringa, nemškega j poveljnika za centralno in ju-' žno Italijo. Tako se glasi poročilo, ki je došlo iz C&iassa.
Italijanski katoličani menijo, da bi papež Pij XII. zapustil Vatikan v slučajni, da se vnamejo boji za mesto Rim, toda vprašanje je seveda, če bi mu nemški komandant to dovolil. Nemški škofje katoliške vere so že posredovali pri nemški vladi tozadevno.
Poročilo pravi, da so se v Rimu 48 ur bili vroči boji z "neodgovornimi elementi" in general Stein, ki poveljuje nemškim četam v Rimu, je v svojem dnevnem poročilu naznanil, da je bila s tem odvrnjena manjša revolucija.
Na meji se je tudi izvedelo, tla je imel papež Pij XII. dolgo posvetovanje s svetim kolegijem kardinalov, ki žive v Rimu in je bilo sklenjeno, da se oni kardinali, ki so dosedaj živeli v Rimu, preselijo v Vatikan, čakajoč na bodoči razvoj dogodkov.
Poročevalec National Broadcasting Company v New Yorku je iz Švice sporočil, da so Nem-ci aretirali bivšega italjan. vnanjega ministra pod maršalom Badogliem Fafaela Guri-tflia in druge ministre, ki so po premirju ostali v Rimu.
Priporočilo generala Kesselringa, da bi se papež s svojimi kardinali preselil na grad Gan-dolfo, je bilo zavrnjeno z utemeljitvijo, da 1m> papeževa navzočnost v Vatikanu za jamstvo proti splošnemu zavezni-
nju nemških prometnih črt.
General Stein je sporočil, da! so se "skupine ekstreiuistov"j postavili v bran proti Nemcem, ki so prihajali v Rim in j da so odločne odredbe zadosto-' vale. da so nastale v Rimu normalne razmere, toda glavnemu mestu preti lakota, ako kmetje1 iz okolice ne pripeljejo v mesto poljskih pridelkov.
Iz tega razloga je bil po rimskem radiu poslan kmetom v okolici poziv, da pripeljejo v mesto živež in poveljnik jim s zagotavlja, da nemške zasedne oblasti tega živeža ne bodo zaplenile, temveč bo porabljen samo za trpeče rimsko prebivalstvo. Oznanjevalec pa ni povedal — kar je eno uro pozneje sporočila Giustizia e Li-| berta radijska postaja —da so Nemci prejšnji teden, ko so vkorakali v Rim, zaplenili vse zalosre živeža v skladiščih v o-kolici glavnega mesta, tako da prebivalci niti svojih odmerkov niso mogli dobiti.
V protest proti takemu po-
Rusi v Briansku
Rdeča armada je drugi mesec svoje ofenzive zaključila s tem, da je prisilila Nemce, da so izpraznili Briansk in presekali zadnjo železnico vzhodno od Kijeva. Ravno tako so Rusi v svojem prodiranju ob Azovskem morju zaplenili 1,500,000 nabojev, ko so zavzeli Jalto, zapadno od Mariupola in v teku so vroči boji po ulicah Novorosiska ob Črnem morju.	t ,-- — ~---
vi, da so Nemci v ponedeljek izpraznili Briansk po načrtu. Nemci so razstrelili vse važnejše naprave in poslopja v Briansku, ki so ga imeli v svojih rokah od 13. oktobra, 19411
"Sovjeti so vtaknili svoje roke v prazen žep," dodaja nemška časnikarska agentura EhNB.
Poročila s fronte naznanjajo, da so Rusi 500 jardov široko Desno prekoračili pod o-gnjem nemške artilerije, ki je razpostavljena ob zapadnem bregu reke.
Berlin je naznanil, da je nemška armada izpraznila Briansk, najmočnejšo nemško trdnjavo vzhodno od Dnjepra in zadnjo postojanko, od koder bi mogli Nemci pričeti kako večjo ofenzivo proti Moskvi.
Sovjetski radio ne potrjuje nemškega poročila o zavzetjo Brianska, temveč samo omenja, da je rdeča armada prekoračila Desno ter utrdila svoje postojanke ob zapadnem bregu in da je zasedla del Brianska.
Predsednikov odbor za pravilno postopanje pri uposljevanju
Washington, D. C. — Stalni krajevni urad Predsednikovega odbora za pošteno postopanje pri uposljevanju je bil odprt te dni v Empire State Building-u, 350 Fifth Avenue, New York Citv.	• T ~ ~~~—
nje med zamorci in zadnje leto je bil tudi v uradu -viadne komisije za vojno delovno silo.
Predsednikov odiBor je bil u-stanovljen po eksekutivnem odloku 8802 dne 25. junija 1941, ko je predsednik izjavil, da ne sme biti pri uposljevanju delavcev za vojno industrijo nobenega zapostavljanja. Odbor je bil pred kratkim reorganiziran po odloku 9346, kar pomeni, da je sedaj neodvisna vojna a-gencija.
Pritožbe poslane odboru morajo biti podprte s potrebnimi dejstvi in dokazi, ker drugače ne morejo biti upoštevane. Zapostavljanje pri uposlitvi, plačah, delovnih razmerah ali odklonitev ter zabrarjenje vstopa I v uniie, itd,, spada vse v področje pritožb, ki jih 'bo spreje-1 mal ta urad.
Urad. bo sprejemal pritožbe tikajoče se zapostavljanja pri najemanju delavcev za vojno in drugo industrijo. Poskrbljeno bo seveda, da bodo prijavljeni slučaji preiskanu Odbor ali iv-rad bo služil za države New York, Connecticut, Rhode Island, Massachusetts,* M a i n e Vermont iu 'New Hampshire.
Pritožbe 'morejo vključevati zapostavljanje in nepoštene ter nepravilno ravnanje in postopanje napram delavcem bodisi v vojni industriji v unijah ali pa pri vladnih agencijah. Kjerkoli je delavec zapostavljan radi plemena, narodnosti, itd., ima pravico, da zadevo prijavi omenjenemu uradu.
Edward Lawson je imenovan za okrajnega direktorja. Law-son je poznan za svoje delova-
NEMCI NA TRGU SV. PETRA
Poročilo s švicarske meje preko Bazela pravi, da so nemški padalci pod poveljstvom feldmaršala Alberta Kesser-linga "v normalnem izvrševanju svoje službe, da zatro n emire", prevzeli policijsko službo na trgu pred cerkvijo sv. Petra v Vatikanu,	~ ~	~	------
"CLAS NAMDA" * MEW YOKE
"GLAS NARODA" ~
(VOICE OF THE ygOPLg'__
G»mA mma flUUM bf WtrrmU Puhlim«« Otm. U OorpuraOaa) riank Batonr, Preaidaat; Igaae Had*, Tntiutt; Joseph Lapeha, Sea FUca il IoMom ot Ute eorvontca ud tddmM of mbo*« ettkut: SI« WS98T 18tb 8TBEDT, WBW XOBK 11« N.
~ŠOth Year ^
"Giaa Naroda" is lasued every day except Saturday«, Sunday« and Holidays.
Subscription Yearly $T.	Advertisement on Agreement.
za CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO*: jT.—; ZA PPL LETA <3.50; ZA CETBT LETA f2.—.	j
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemfl sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NABODA", 21« WEST 18tb STREET, NEW YOBK 11, N. ¥ Telephone: CHeisea 3—1241
Iz iirada;Sbvenskega ameriškega narodnega^ svetal5«*««
3935 W 26th St. Chicago 9.3 Til
»
.WEDNESDAY, SEPTEMBER 15,1943
3 ON AR T
REKORDI Lepe Melodije 1
fct, M571—Na Marijan«®, prtfca
Kje bo moje roOee kiarička pegla—polka Oaqneane University tatnbatlea orkester
Al M57&—Terezinka polka
Na planincab—valček Jerry KoprlvSek fn orkester Za los. cenik in cone ploM » obrnite na JOHN MARS ICR In«.. 463 W. 42nd St. New lark
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna ; .
V9TAN0VLJEN UMI
ODKRITJE SPOMINSKE TABIJB
tve, ki jih doprlnaša za domov-je, toliko večje in dragocenejše.
Kot je bilo že povedano, se bo sUivljc pričelo ob polstirih popoldne.
Proerrara bo lop. ker naslom-la foodeta zbora ''Domovina" in "Slovan", naši "Taaribura-ši", potem pa bodemo slišali tudi Toneta ,Sulblja, An ne Kepic in Olgo Tu nkovich-Oh rist ie, dve članici naše Slovenske .šole, j Jennie Patelli in Dorotheo Oer-| jovich, kateri ibo spremljala na klavirju tretja učenka naše šole, Ruth Kepic. — Ob odkritju talble ibo govori! mr. Leo Za-krajšek in imeli borno še par
drujrib govornikov, ki toodo podali nekaj besed.
Vstopnina je prostovoljna in kdor hoče kaj darovati, to Mrko stori v nedeljo. Ves na-ibrani denar bo porabljen v do« ibrobit in (korist naših vojakov, ibodisi sedaj ali pa po (potrebi potem, iko se spet vrnejo med nas.
Izrecno naprošamo vse one, ki =e slučajno nahajajo na dopustu, da pridejo v nedeljo v Slovenski dom in nam pomagajo s «svojo prisotnostjo do še lepše proslave tega za našo na-pelbino zgodovinskega dne.
81ovenska šola se prične v soboto
Na zadnji seji (Združenih slovenskih društev v New Yorku je bilo zakljweno, da se tudi letos začne s Slovensko šolo. Lep u.«peh, ki smo ga imeli s šolo lansko leto, je bil naselbini v ponos. Naša šola jo celo prešla, kot taka, v zgodovino Amerike, ker zabeležena je, kot del Amerike, Td je sestavljena iz vseh mogočih narodov in plemen. Pač lepo priznanje našim-mladim učeneem in učenkam!
Torej 18. septebra ob dveh popoldne se Tlberemo, starši, u-čiteljiee in otroci v Slovensflceni domu, da se najprej pogovorimo -glede potrebnih podrobnosti in s tem pričnemo šolo. Gospa Purl an je obljubila, da bo tudi letos pomagala in Združena društva so izrazila željo, da se jo vpraša za sodelovanje, dokler se nahaja med nami.
Aljoša nam (bo menda tudi zopet nudil po priliki svojo pomoč. iMies Breda Krek, ki je lani veliko ipomagala, ne vem, če je še tukaj. Ako je, jo povabimo, da spet pride k svojim u-čenkam)
Naj h koncu omenim, da Odbor za Spominsko tablo želi. da pride na slavnost odkritja table v nedeljo čim več narodnih noš. Menda so naše učiteljice ■pomagale tekom poletja nekaterim našim učenkam z iikroje-njem avfb. katere bi v nedeljo prav radi videli. Ne pozabite na to!
INVESTIRAJTE V 4MERK0
_ W3PWW
UNITED STATES WAB SAVING® BONDS ki STAMPS
Več naših listov, ki prihajajo med naše ljudi v New York in okolico, bo tekom tega tedna prineslo opozorilo na našo slavijo odkritja Spominsko table v Slovenskem domu in zato po pravici pričakuje tozadevni od- j bor Združenih društev, da bomo imeli v nedeljo, 19. septembra dvorano polno do zadnjega kotička.
Zanimanje za to našo Javnost je precejšnje in sega celo čez morje .. . prav zares, zakaj j prejela sem takozvano pošto j zmage iz Anglije in v tem V-l pismu vprašuje eden od naših jvojakov, če smo vkljxtftli tudi , njegovo ime, ter imeni njego-1 j vih dveh bratrancev.
Seveda smo jib! In nazaj je j šlo V-pismo, v katerem sem | povedala temu fantu-vojaku, (da naj bo v duhu z nami v ne-j del jo, 10. septembra, ko bomo
-	slavili odkritje table in mislili ■ na vse naše vrle fante, može in ' dekleta, ki služijo v vojnih si--(lah Zedinjenih držav.
j Mislim, da bomo imeli nekaj obiskovalcev iz New Jersey . . . i pa rožmarin, " ta dekliški drag spomin", bo prišel iz New Jersey, da (bo na naši slavnosti dišalo po domovini, iz katere so j prišli starši naših mladih ljudi, . katerim se bodemo v nedeljo r poklonili. — Rožmarin nam bo
-	prinesel rojak John Cvetkovich a Plainfielda. N. J.
i V Brooklynu pa bodo spravili skupaj cvetja in zelenja
-	naši narodni delavci, ki vedno j pomagajo pri vsaki stvari. To
-	pot hočejo napraviti oder po-• sebno lep in mikaven, kajti
mladini gre cvetje in zelenje, . ker je se sama v svojih pomlad-
. nih dneh. zato pa so tudi zr-> "
me strah tega, kar bo prišlo!' Vsi Amerikanci spoštujejo r kralja Petra In njegov mali, 1 toda junaški narod »katerega ^ je sicer podrla istočasna inva-^ zija Nemčije, Italije, Madžar-^ ske in Bolgarije, ki se je pa po tem strašrfem udarcu dvigmtfl » in nadaljeval svojo borbo."
k OBISK V UREDNIŠTVU.
Danes sta obiskala naše u-
-	redništvo Air. in Sirs- Joseph a in Helen Šinkovec iz Bridge-i ville, Pa., ki sta prišla na po-. čitnicc v New York za dva tedna.
Predno se vrneta, pozdravljata vse svoje prijatelje in znance in jim želita, da ge ima jo tako dobro, kot se imata sama.
B Pozdrav vsem!
številka 24 SANS, Virden, 111. tel; številka 39 SANS, Cleveland, O- $500,00; številka 65 (SLANiS Worcester, N. Y. $53,00 številka 73 SANS Hermine, Pa $50,00; številka 86 SANS Elizabeth, N. J. $3,25; številka 88 SAiNS, Brooklyn, N. Y. $8,00.
Po Franku Pechnikn iz Pue-j bio, Co1 o., sta darovala Frank Stark $2.00 in John Zupancich' ti.00 tej organizaciji v podpo-J
to.	J
|
'Shodi, seje, sestanki in prireditve
Osrednji odbor naših podružnic v Clevelandu, se pripravlja tia to, da priredi v kratkem velik javni shod nfliše-mu gibanju v prid.
1 i ' - -
SENAT0K BARKLEY HVALI JUGOSLOV. KRALJA	.
(OWI) — Senator Albin W. Barklev iz Kentucky, predstav nik demokratične večine v senatu Zdr. dižav in član komiteja za zunanje zadeVe te skupine je izjavil:
"Na] se ta srečni dan še cesto povrne! Jugoslorv. kralj Peter si je zares zaslužižl prijateljstvo ameriškega naroda.
V onih znamenitih dneh koncem marca leta 1942 je Jugoslavija odločila, prav kot Grčija. njen tradicionalni prijatelj in zaveznik, da je rešiti dušo bol^ važno in potrebno kot vse drugo O priliki te pr ve m odločilne izkušnje v njegovi karieri, se je kralj Peter pokazal vrednega voditelja svojega hrabrega naroda. Poznal je svojo dolžnost in se ji ni umaknil. Napram ameriške mu poslaniku se je izrazil: 'Ni
RABIMO
ŠIVALKE
na moške klobuke, dolga se-»ja. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Najvišja plača.
Good Value Hat St Gape Company, Inc. 19 West 4th Street New York City
prva številka "Bulletin*", ki ga je začel izdajati Združeni odbor južnoslovanskih Am^ri-kancev. Ta publikacija jfe u-radno glasilo omenjenega odbora, ki more, kakor pravi u-rednik, edini na isvetu svobodno govoriti za Slovence in Hrvate v Primorjtt, od Italijanov priibarantanem po prvi svetovni vojni, in se v polni meri potegovati za njihovo neoporečno ' pravico do tistega ozemlja. U-1'eiuje jo odborov predsednik i Loiris Adamič pisana pa je od kraja do konca v interesu na-šfga eribanja in njen naslov je: 1010 Park Avenue. New York, N. Y. Vsaka naša podružnica, oziroma tajništvo vsake na ?e podružnice jo je, kakor mislimo. prejelo v primernem šte v i lu iztisov in jo bo prejemalo tako, dokler ne bo Uitjen imenik vsega našega članstva, nakar jo bo dobival vsak član na svoj dom. Ker je imeti ta "Bulletin" za našo publikacijo, se nadejamo, da se bodo tnjništšva naših podružnic Tav 'nala po podružničnih pravilihh : ter jo razdeljevala dotlej med ! članstvo in druge ljudi.
j. Na koncu tedna, ki se je kon čal z dnem 11. septembra, smo j poslali podružnicam te organizacije vsaki po nekaj iztisov 'revije "Yugoslavia" z dne 6-avgusta, da se razdelijo nied članstvo in druge ljudi. Ker imamo tudi to za svojo publikacijo. smo uverjeni, da se je ^to tudi zgodilo.
j Razdeljevanje naših pnibli-i kacij j p. "ena izmed najpogla-vitnpjših dolžnosti, ki jih pravila nalagajo našim podružnicam.
■ Naše gibanje _
V dobi od 2. do 9. septembfa .'se je prijavila temu uradu podružnica številka 91 SAXS, CTiishoim Minn., nastala je iz , vseh tamošnjih slovenskih dru štev.
j V istem času so pjrispevale sledeče podružniefe: št. 6, SA |MS. Elv. Minn. $25,50; števil-.ka 8 SANS West Newton, Pa. ;$13,70; Številka 10 SANS, Can ! ton. O. $65,50; št 15, SANS v Sorinfffield, HI. $7,80 številka '22 SAN1S Midwav, Pa. $10,00
Razdeljevanje naših
publikacij
Oe pogledate v podružnična pravila, lahko vidite pod naslovom "Podružnice" v točki c) tole: "Vsaka podružnica mora ijneti seznam imen in naslovov vsega svojega članstva, poročati vsako oetrtletje s>ve-t.ovemu uradu v Chicagu o sta svojega članstva in denar-1 nih zadev pa o svojem delovanju, razdeljevati v»e publikacije SANKa med svoje članstvo kakor tudi med slovenske in dmge ameriške prijatelje ter gledati na to, da je zanimanje za delo in oilje SANSa.
Naša organizacija ima obse-ž"en delokrog v svojih p repo-trebnih prizadevanjih. Treba ji je paziti pri tem na to, da seznani s svojimi cilji kar največje število odločujočih čini-teljev in pridobi na podlagi nepobitnih dejstev zanje tiste osebe, ki bodo posredno in ,ne-| posrinlno odločale o usodi ve-j likih
in majhnih narodov za Wletno mizo mirovne, konferen-j ce po vojni. V ta namen se mora posluževati poleg žive.; tudi -pisane besede in izdajati, razne publikacije.
SANS je že izdal in založil sila pomembno Čokov o brošu-to. Pri tej je skrbel za to, da' ie prišla v roke velikemu šte-' vilu takih oseb, ki imajo kaj veljave v takšnih zadevah, kakor je zelo pereče in za slovensko sin ar najvažnejše vprašanje — vprašanje primorskih Slovencev in Hrvatov. Vse na-! še podružnice so jo dobile in' j marsikateri naš človek si jo je še posebej naročil. Podružnice smo prosili, naj skušajo vsaka v svoji naselbini gledati na to. da dobijo to brošuro vpliv-; ne osebe
v roke. Ta prošnja [
Še danes drži. Upati je, da bo ta knjižica v polni mferi. ustregla svojemu namenu, do-J dobra posvetila v zapleteno vprašanje tržaškega mesta ter, pridobila pravično zahtevo slovenskega in hrvaškega ljud-j stva v tej zadevi. V smislu 1 ziroraj navedene točke podruž-j ničnih pravil, je dolžnost vseh! naših podružnic, da jo po vseb, svojih močth razširjajo medi Veliaki naše širše javnosti. T>ne 7. septembra je izšla'
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ftffaj E D N 0 T A
w
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 37.800	Premoženje $5,000,000
SOLVBNTNOST K. S. K. JEDNOTK ZNAŠA 127.24%
ImM Mm« mM ta M«Jtat dngfan. uraroj M pri naJboUfti, ttad in MdMlTcntai podporni orcsnlxadji, KBANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT3, kjer M taU» trnnjej sa BBrinine, razne piilrutiB, operacije^ prati bolezni ta ~mlf«tt
K. S. K. JEDNOTA »prejema močke ta ftenaka od li do M. leta; •Inke pa lakaj pa rajata ta 4» 1C. leta pai noje ekrOja
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše mte certifikate •» danje dobe od $2MM de S5.M0.M.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati Tder ta slrat. če ta Ud <taa aB Sanica to mphr ta bagato katolUke pedppiuu orcanizacija, pa-Ml m ta pristopi takaj,
Sa pej—nfla a zavarovalnini ta za m droge pedrotMStt aa akmlto aa aradnlko ta aradriea kvajendh draitor . K. & K. Jedneto. aH pa mit
GLAVNI UBAD
851-553 Ko. Chicago Street,	Joliet, Slinoia
KUHARSKA KNJIGA:
iMif ] Recipes §f Ali Bjg1; Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
^l^ffl	Stane samo
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^
Keoepti ao napisani p angleikem jexiku; ponekod pa so tndi v Jesik« naroda, kd inn je kaka jed posvbno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanirajo sa kuhanje in s« hočejo v njem čimbolj isvsibatl in izpopolniti.	,
. xtit	Mziofite pri ^	^
KNJIGAROT SLOVENIC PUBLISHING CO
216 Wast 18th Street	New York 11, N, Y.
to se razume, kajti, drži se jih gToza, ki jo povzročajo pisma, katera prejemajo pronaciji o-krog vlade . . . vsak, (ki dobi tako pisma( j? zapisan poginu, Če se pravočasno ne spravi stran. Poročila od francoske meje pravijo, da so mnogi, ki s-> ignorirali grozilna pisma, bili odpeljani ali v bolnišnico aH pa na mirodvor,' kar pomeni, da so bili ali pošteno pre-bunkani ali pa enostavno za vedno likvidirani. — Francoski listi, dri so prišli v Španijo, govore o terorizma v Franciji.
Pronacijski vladni usušben-ci v Franciji se boje maščevanja množic
Mnrlrid, 13. sep. — Vesti, ki -o «io.^jfle semkaj pravijo, da je limono pronacijiskih usluž-
'iei v v^ uradih vichyske vlade \ ^trahn pred posledicami, ki /.i-.ijo priti nadnje, ko se bo zrušil nacizem. Radi tega je v telai neprestano izginjanje Tira dniko v in klečeplazcev, ki so se držali nacijev v dobri veri, da bodo ti zmagoviti. Ti tički ne pustijo nobenega naslova«
OGLAŠUJTE Y "GLAS NARODA"
PREDAJA ITALUE
Danes tedeu, na Mali Šmaren, se je Italija brezpogojno predala zaveznikom. To je bilo sicer pričakovati, pa vendar , jt> (jrisla ta novica nekako nepričakovano, da smo eden druge-u deibeio gledali, kajti padla je najmočnejša nemška zavezni- , a in največja sovražnica iSloveucev.
SpJi»U pa se zadnje čase dogodki na 'bojiščih odigravajo tak<» naglo in nepričakovano, da jim skoro ne moremo slediti. In. kar pni tem največ velja, dogodki so vsi v prid zaveznikom.
Z velikim veseljem pozdravljamo vsakdanja poročila z nmice fronte o velikih ruskih zmagah, toda nam, ki smo prišli i/, Slovenije, je vsako poročilo o kakem večjem porazu in ponižanju Italije, še v veliko večje veselje, kajti v svojem srca čutimo veliko zadoščenje, ker je bila Italija potlačena na tla.
S padcem Italije je Hitler izgubil svojo najboljšo in najmoo-1 uejšo zaveznico; italjanska vojna in trgovska mornarica je prišla v zavezniške roke; Italijo in njene otoke morejo zavez-•uiki uporabljati kot svoja oporišča proti Nemčiji; italjanska letališča so odprta zaveznikom; italjanska vojska se mora vrniti domov pa kjerkoli se nahaja.
Pa oglejmo si pogodbo, po kateri je Italija podpisala premirje in s tem brezpogojno predajo:
I.	Vse sovražne akcije italjanske vojske prenehajo takoj.
Italija ibo storila vse, da odkloni Nemcem taka sredstva, katera ibi bilo mogoče porabiti proti Združenim narodom.
u. Vsi vojni ujetniki in interairanci Združenih narodov bodo takoj izročeni zavezniškemu poveljniku in nobeden ne -me »t*da j ali kadarkoli ibi ti izročen Nemčiji.
4.	Italjanska mornarica in aeroplani morajo biti preme-šr-eni na take kraje, ki jih bo določil zavezniški vrhovni po-1 veljnik s podrobnostmi o razorožitvi, ki jih bo določil.
5.	Italjan-sko trgovsko mornarico 'bo zasegel zaveszniški vrhovni poveljnik, da jih uporablja po potrebi vojaeko-morna-riskegajprogr ama.
6.	Korzika in italjanško ozemlje, tako otoki kot celina, se mora podati zaveznikom za uporabo kot operacijska, oporišča i n v druge svrhe, kakor bodo zavezniki smatrali za primerno.
7.	Zavezniki morajo imeti takojšnjo jamščino za uporabo vseh letališč in vojnih pristanišč na italjanskem ozemlju, ne glede na to, kako naglo ga bodo zapustile nemške oborožene sile. Te pristanišča in letališča mora varovati italjanska oborožena sila, dokler tega ne prevzamejo zavezniki.
8.	Italjanske Čete se bodo takoj umaknile v Italijo in bodo takoj prenehale vdeleževati se sedanje vojne, in sicer iz vseh krajev, kjerkoli «o sedaj zaposlene.
9.	Italjanska vlada jamči, da bo, ako bo potrebno, porabljala vse čete, ki ji bodo na razpolago, da bodo točno in natančno izvedene vse določibe tega premirja.
10.	Vrbovni poveljnik zavezniških oboroženih sil si pridržuje pravico, da stori vse po svojem mnenju potrebne korake za obrambo interesov zavezniških armad za nadaljevanje vojne, italjanska vlada pa se zavezuje, da bo storila take administrativne in druge ukrepe, katere bo mogoče vrhovni poveljnik zahteval. Zlasti bo zavezniški vrhovni poveljnik postavil zavezniško vojaško vlado nad onimi deli italianskega ozemlja, kjer lw> smatral za potrebno v interesu Združenih narodov.
II.	Vrhovni poveljnik zavezniških armad 'bo imel popolno pravico določiti na"cin, kako mora biti izvedena razorožitev, demoibilizacija in demilitarizacija.
12.	r>rugi pogoji političnega, gospodarskega in finančnega značaja, glede katerih je Italija vezana, bodo sporočeni ]Hizneje.
13.	Pogoji premirja ne bodo objavljeni brez preohodnega dovoljenja zavezniškega vrhovnega poveljnika. Angleško besedilo se smatra za uradno.
Premirje sta podpisala general W. B. Smith za generala Eiser.howerja in general Castellano za maršala Badoglia.
^'GLAS NABODAT^^EW YORK "	WEDNESDAY, SEPTEMBER 15,1943 '	'—vgrANOVLJEN L. mi
y VA4l BLIŽINI JE BO JAS, KI NI SE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZBOČILI TO ŠTEVILKO V S VEHO, DA SE NABOCI«
" ** 1 — ~ " *"'" .....*""...... " _ ^ ___■___:____
Kanada v petem letu vojne
Poročila iz rasnih naieftrin, Kjer bivajc in dal^jo Slovenci 3:,
SJojvjzncL v JiarvadjL
—i j j 4 'jf ^, ii
SANS V KANADI
KANADSKA JESEN
Beli in tiežnr oblački,* ** '
*«e pod nebom a preko p olja . zlata jesen gre J opojni dnevi zoritve
barvajo in zlatijo gozd in plan — Lastavica se poslavlja
m pozdravlja napol tožna blesteči jesenski dan-
V dušo gleda sladka in blagodejna spokojnost
predzlmskih dni — Xiiva v polju
se kakor utrujena mati, doprinešenega sadu tiho veseli.
W. O—Prevedla A. K.
Iwerko in v Ameriki enega bra ta, v Kanadi pa nekaj-sorodnikov ter nekaj prijateljev.
Kako jfc bil pokojni Andrej oriljubljen pri našem narodu, kazala obilna udeležba pri n.Kgovem pogrebu, ko je bil pokopan v nedeljo 5. septembra popoldne na pokopališče v Timminsu.
' Hodi mu ohranjen blag spomini
Matija Otoni čar, Kirkland Lake, Ont. Can.
SMRT KOSI.
Smrt kosi v slovenski naselbini Timmins. Odsek it. 3 VPZB je zoptet izgubil enega svojega člana iz svoje sredine, sobrata Andreja Kotnika. Nesreča ga je dohitela v tukajšnjem zlatem rudniku. Težki kamen se je odtrgal od stene in padel na njega in ga na mestu ubiL Pokojnik je bil rojen leta 1895 v vasi Laze pri Rakeku. V starem kraju, zspusca jediro hčerko Franci šk o in nekaj drugih sorodnikov. Ker sra jA odsek št. 3 "Krka" spremljat na njegovi zadnji peti, se moram zahvaliti vsemu član stvu in ostalim rojakom. Posebno pa s*e zahvaljujem vsem, ki so darovaU vence kot v zadnji pozdrav pokojnemu- Vence so darovali: Maple life hotel, Mr Frank Baraga, Tim-minčki lovci, Mhr. L, Pintar, družina Starič, Mr. A. Pakiž, ; bratranec F. Baraga, družina 'A. Tiavrii1, družina Prijatelj, Mr. T. Obreza in J. Bran i sel, družina Godeša, družina Toni Kras^vec, Mr. A- Haršič, orlsek št. 3 "Krka", družina Slak, ■družina Bencina, . družina A. Rant, družina Zakrajšek. družina Zupančič, družina Otoni-čar, družina HaršiČ, družina Zamaje, družina Hočevar, Mr. T- Knafel, Za sv. mašo darovali družina Anzelc.
Obenem pa prosim vse rojake in rojakinje ,kateri niste se Člani našega odseka "Krka" da tudi vi pristopite v nase vrste. In tako bo naša slovenska naselbina v Timminsu «taia kot en steber pod okriljem naše dične Vzajemne Pod porne Zveze "Bled."
S bratskim pozdravom vsemu članstvu širom Kanade, Frank Anzelo, taj-i.	Tiinm ins, Ont Can.
sovraštvom, ker sedaj m eaSj za to' Imajmo samo eno pred očmi: naše slovenske, slovan-ske brate,, da trpijo in umirajo za domovino, Strnimo se vsi ■ skupaj v eno samo vrgto in pomagajmo jim!	!■
Dragi rojaki in rojakinje sirom Kanade, vrtano vi le podru 1 žnice SANSa v vsaki naselbi-f' ni, prispevajte vsak po Kvoji moči! Narod umira, zato ne držimo križem rok t Z izgovo-! rom jaz bom svojim sam poslal j' kadar se bo spet lahko poslalo,! je stara hajka. Nas- pomočil rabijo rsi brez izjeme, saj smo 1 v*i iste krvi. Zato imajmoj-Vsi za enega, eden zal vse! TV)1 s fašizmom in naeiz- j mom! Smrt zajedalcem našega naroda! Živela združena 1 in s»vobodna S Jo veni ja v fede- 1 retivni Jugoslaviii!
Anthony Krajo,
preds podrtrž. 90 SAiNBa.
_ :
POROČLO IZ ALfeERTE, ALTA, CAN.
Jaz, naročnik tega lista A-Mrak. ki mi je naročnina po-j-tekla, vam za nadalje pošljem za pol leta $3,50 ,ker mi zelo ugaja, posebno ta čas, ko je vse v laseh in ker mi list red-tno pošiljate. Kako se meni smili polentar, ker ne more več svojejra rilca vtikati, kakor prej in jaz želim, da bi se ttej pošasti, namreč Hitlerju, tudi tako zgodilo in mislim, da ga ni na svetu človeka, da bi ta dva luiwpa milo»val. » Tukaj pri nas se že bela nevest* ponuja. Prvega septembra je bilo celi dan lepo, proti večeru pa ie začelo deževati in vmes je padal sneg, ne sicer na ravnem, pač pa visoko v gorah, ponoči se je pa razjasnilo in danes, ko to pisem, je bilo pa slane vse belo in zdaj j je spet lepo.
' Urcgih novic tukaj ni. Maj-nerji vsi delajo, eni so že 70 let stari in tudi šolski otroci morajo po farmahh delati, fan-i tje in dekleta- Prej so imeli 2 mesecn. počitnic, sedaj pa tri. ! Pozdrav!
A. Mrak,
i »
Kilcrest,, Alta. Can.
ROJAK UMRL
Dne 3. septembra se je smrt-1 no ponesrečil v Coniarum Gold 1 mine, dolgoletni naročnik "O-■ N.", Andrej Kotnik, ko se je nanj zvalila velika skala, da je 1 takoj na mestu bil ubit. 1 Pokojni je bil rojen v vasi Laze. fara Stari trg pri Rake-i ku na Notranjskem. V Kana-i do je prišel v letu 1925 ter ves . £as bivanja v tej zemlji se je . mučil po rudnikih, več let je L f>il zaposlen v G-rtekton Nickel , fnine, a zadnjih 11 let se je na-t hajal v Timminsu. Pokojnik - iapušča v stari domovini 4 se-r stre m enega brata ter edino
Ker je- bilo že poročano v listu, smo tudi v Kanadi namreč v Kirkland Lake ustanovili podrnžnžico št. 90 b 21 člani podružnico št. 90 SANSa s 21 člani.
'Malo pozno smo se zdramili, ker v Združenih državah so naši vojaki doprinesli in nabrali že ■dokaj lepo vsoto skupaj. To vemo iz svojih lastnih izkušenj, da brez truda in žrtev ni nobeno delo opravljeno. Mi vsi želimo, da bi bila bodoča Sloyenija lepa in velika. Namreč združenje veteh slovenskih bratov v federaciji in demokratični državi- Ali vprašajmo se. kaj smo storili in kakšne žrtve smp mi kanadski Slovenci* doprinesli v ta namen' Večkrat slišimo od te-<ra ali onega: "Kaj bomo mi? Mi smo premajhni, nas je premalo." Povem pa, da ravno za to moraftno biti čujfeči, gLasui, združeni skupaj v en glas, da pas bodo slišali vsi tisti, kateri imajo sedaj na tehtnica &ve-1 tpvni položaj.
Večkrat so se že vršile tako velevažne konference med premierom Churchillom, in preside n torn Rooseveltom. Znano nam je tudi da se je razpravljalo o povojnem problemu. Go tovo je bila tudi naša stara | domovina na tehtnici Zadnja konferenca je bila v Kanadi. Dovoli žalostno od nas niti ena crjranizacija ali ustanova se ni oglasila 'ravno tako, kot da 1 n»e Slovencev v Kanadi sploh ni. Ali ni bilo das uporabiti lj tako lepo priliko, poslati čfestit |ke pripombo na naše trpeče • brate v okupirani in zasužnje-' ni domovini T Večkrat se sliši: "Kaj bomo mi tukaj! Narod - doma si bo sam uredil taka, " kakor si sam želi! Narod bo ' postavil vlado takšno, kakršna r bo njemu všeč!"
j Strinjam se z vami, kdor _ trpi in dela. naj vodi dom. Ali povem pa, da naša pomoč v » Ameriki mu je neobhodno po-, tfehna. ker lahko se ravno v Ameriki odločuje o usodi na-_ -šptr naroda. Zato jim poma-i fmjrno, kjerkoli moremo. Ne zamudimo nobene priložnosti več, vsaka najmanjša manifestacija obrne pozornost nase. Kjer je pa pozornost, tam pri-de v poštev naše slovensko 9 \ prašanje. Zato 6e v zdramimo e kanadski Slovenci, bodimo ču-i^či. pokažimo, da suio tudi v 'Kanadi. Slovenci po krvi in r>o borbenosti naših trpečih bratov v domovini.	,
Da SANS ne more delovati brez stroškov, to mora biti vsakemu jasno. Ker vsaka narodna ustanova ima stroške-Dolžnost naša torej, da ga podpiramo, ker SAXS deluje za blagor naših zasužnjenih bratov v stari domovini- Vsak član naše podružnice št. 90 v Kirkland Lake bo prejel nabiralno polo. Na podobne nabiralne pole se je re nabiralo za Rdeči križ in,za Ruski relief. NHhče pa do sedaj se ni spe*-nmil našega trpečega slovenskega naroda. Kako žalostno.!
Zato vas .prosim, rojaki ix rojakinje, prispevajte, ne odklanjajte nabiralca, kadar vat obišče. Zavedajte se, da darujete za vaše trpteče brate in za slovensko — slovansko stvar!
K&kor nam je znano, so v teku priprave za--konvencije Zveze Kanadskih Slovense? SJisem še imel priložnosti pri tj 4o pravil- Ba-li jih splol tmajot Prepričan pa aem, ds gre za dobro stvar- Želim ofci lo uspeha I Ker sem pa slišal ie namigavanja o politiki, das: nisem nasproten, se bojim, da ■ne bo dosegla zaželjenega nsp€ ha, knkor bi ga obratno. Zato povdarjam, kot vedno; pro^ s 1 politiko, proč z vsakovrstnim
1 V BLAG SPOMIN
DRUGE OIILETNICE SMRTI LJl'B-UENEGA IN \KPOZAB\E(i.\ SOPROGA
ANDREW LOVSHIN
ki jf za vedno zal inn i I svoj«- dobre oB 9. septembra, IS41 \ Timmins. Ontario, Canada.
pve loti že Te zemlja krije, v gomfH nMrno ^plš. Na Tvoj grob zluto s*lnc-e sije. a med nami Se živ i S.
Vse prehitro so pojrrebrt Te odnesli v tihi dom, X vnofi krsto so CMleli In Te apustili t hladni cn>b.
V doma tihem večno sitfuije sni van nepozabni din. brat in t>oproc. enkrat bonu» me adrnžiil srpani, prosti rseb uadlo^.
Žalujoči <*U«li :
PAULINA, K>prog&, FRANK, oče; BRATJE in SESTRE. Cleveland. O.. 9. septembra. 1048.
bo treba rešiti, tako s staiišča npravičenili delavskih zahtev.1 kot z ozirom na potrebo zadr-
žavanja inflacije
Zdaj go v teku debate, da se zviša plačo delavcem, ki prejel majo manj, kot 50 centov na "uro. Xarodni delavski odbor je preiskal zadevo in pronašel da bo potrebno ukreniti nekaj konkretnega, ter bo v tem smislu podal tudi gotova priporočila.
valcev a sedaj jih je nad dva milijnena.
Eden glavnih principov vlade od vsega počr-t&a vojne je hii, da v tej vojni ne sme biti vojinega profita in dozdaj se more reči, da je to načelo dobro držalo, kajti nihče ne bo napravil ogromnega ibogastva na račun vojne, kot je bilo to v zadnji svetovni vojni.
Kljub vsemu pa obstajajo potežkoče« in problemi, katere
Nadloga kihanja v Ontario
{Bolezen se pojavi navadno v gotovem ^asu spomladi in po-t<*m spet v jeseni- Najbolj bi se dalo to bolt-zen preprečiti s tem, da bi se uničevalo z vso silo tisto nadležno rastlino, ki bolezen povzroča. Toda zdi se. da je rastlina zelo plodovita in lijt ni plodilni prah bo našli že višini 800 čevljev nad zemljo. Ena sama rastlina producira i kakih pet tisoč semen na leto in radi te^ra je plevel prav tož-lco iztrebiti, kljub temu pa bi se ga dalo znatno omejiti, če j bi se začelo pravo križarsko i vojno proti njemu.
Boiniki, ki trpe za "seneno vročico", se morajo »Jodnje leto pripraviti na šest do osem i tednov trajajoče mizerije kiha-jiija in brisanja oči in nosu. V nemalo slučajih spremlja to nadlogo prava naduha ali pa t*£ŽkojUhanjfi. .Pr0ftelilev v lutk kraj. kier nadležni plevel ne iraste, je skoro edino zdravilo ' 10 bolezen-
ZRAfiMO POTOVANJE V KANADI SE VEČA
Winnipeg. — TrausX'anad« Air Lines ima z vsakim mesecem več potnikov in poštnega j in drugega tovora za prevažanje- — - Tako je izjavil C. T. Larson, podpredsednik omenjene družile
Po-šta Za mesec julij 1'etos je znašala več kot 316,547 funtov, kar je 7,438 "fimtcv več; i kot je znašala zračna pošta v letošnjem juniju.
Potniki, ki se poslužujejo vožnje po zraku, so tudi številni in .sioer je bilo prepeljanih v juliju 13,468 o?eb ali 852 -več, kot v juniju. V juliju pre tekl'eca leta pa je bilo prepeljanih po zraku 4,l>28 potnikov man>-kot v istem mesecu I leto«
j Ekspresni tovori so se po-dvoiili in znašajo za mesec julij 73.094 funtov. , Kanada zrniraj postaja moderna v tem oairu in zračno potovanje bo po vojni bržkone zelo popularno.
(Kakor so dognali potom se>
znamov, je v provinci Otrtario kakih 60,000 slučajev takozva-ne bolezni "hey fewer", katero povzroča rastlina, nazvana *'ragweed-"
Prasniki cvetja te rastline, ki raste kar povsod, kamor veler zanese njeno seme, so izredno dražljivi za nekatere ljudi, ter povzročajo skoro neprestano kihanje v tistem ča sil leta, ko je v zraku vse pol-1 no plodi-lnega prahu te nadležne rastline.
Nadlopra je v resnici huda, ker bolniku, ki je drugače lahko zdrav kot riba. zatečejo o-1 Čcisne veke, iz oči in nosa pa mu neprestano teče voda- Katar, ki povzroča plodilni prah te drv je rastline, spremlja navadno tudi nekaj stopinj vročine, pa tudi glavobol se rad pri "tuli k vsem neštetim nad-^oc-nrn, katerih krona je seveda mučno kihanje, za katerega ni zdrav jI.	'
Ottawa — FreteU.li toden je Kanada nastopila peto loto voj ne i a ob tej priliki se je pre-gledalo ta dolgi čas vojne dobe s kritičnim in paznim očesom-Premier Mackenzie King je v <vojem radio govoru deg^ da se morajo Kanadčani zavedati, dn stoje pred najkritimejšo flr.h«;, ko čakajo deželo najtežje naloge in preizkušnje v pogledu nndaljnega požrtvovanja, vztrajnosti in poguma.
Kljub njegovemu «svarilu pa ie premi'er z drugimi vladnimi initelji vred mogel podčrtati ilejstvo. da .je postal? Kanada lokom štirih let vojne industri, alna dežela, dočim je bila prej predvsem agrarna Vojna pa' je povzdignila tudi kmetijstvo v !\nnadi na visoko stopnjo izboljšave v vseh ozirih. In za-'eno 7. industrijsko produkcijo, .ie Kanada nudila zaveznikom ogromne množine farmskih in -ličnih pridelkov.
Vojna municiia in orožje se proizvaja iij izdeluje sedaj v Kanadi s tako sistematično na grlico, da 1.100,000 delavnih moči producira vsak teden za -55.fKi0.000 vo.inesra materiala. Več kot $800,000,000 je bilo invest iranih v nove tovam'e.
Zcradilo se je okiog 750 ladij vseh vrst in kakih 10,000 letal ie dvignilo svoja krila s kanadska zemlje oziroma iz ka nadskih tovarn. Približno sto vrst voiaških m drugih vozil
izdeluje v Kanadi, ki je do-zdai dala zaveznikom 4e preko i 50A.0G0 izgotovljeniji vozil.
Bled nji	je bilo izgoto-
v1jer.?h v vojnih tovarnah v Kanadi 25 tisoč puSk.
Ta porastek v kanadski industriji pa ni na noben naičin oviral fannske produkcije, ki-ie tekr*m vojne tudi zrlo nara-' sla. čeprav je za farmarje v pogledu delovnih moči res dokaj težko, so dozdaj »vseeno na en ali drug način pridelali in pospravili pridelke s polja-In ker niso v zadregi za odjemalce in so cene precej .stalne in primerne, je kanadski farmar pripravljen delati nekoliko težje, da zadosti naročilom, \ ki jih imajo od Anglije in drugih zaveznikov. Skupna vrednota farmskih produktov za preteklo leto je presegala dva bilijona dolarjev. Zaveznikom se je prodajalo posebno veliko' žita, slanine in špeha ter sira^ in iajc.	I
IDa je v deželi vojna prospe-riteta se vidi po tem, kako ljudje hitro dopolnijo kvote za prodajo vojnih bondov. Ko je i>i!a v teku zadnjo spomlad kampanja za $1,100,000,000 vojnega posojila, je "bilo kmalu pokupi jenih vojnih bondov za večjo vsoto, kot je bila predpisana In, ko bo prihodnji me-*eo zopet razpisano novo vojno posojilo za $1,200,000,000, se pričakuje, da bo vsota hitro zbrana.
Financiranje vojne je bilo v Kanadi izredno uspešno pod-vzetie Obdavčenje je bilo res visoko in v nekaterih kategorijah je višje nego v katerikoli drugi deželi, toda vSe se je do zdaj nekako zmagalo in preneslo. Konporacije moraio plačevati 40 odst. od dobička in 100 odst. odvisnega profita. Od slednjega bodo korpontcije dobile po roTni 20 odst. nazaj. Dohodninski davek in davek na plače ali mezde se plačuje čez dalj «proti in temu je menda pripisovati pteoej uspe ha z ozirom na nepefcio financiranje vojne. V letu 1939 je bilo samo 250,000 davkoplače
Sedaj $2
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZA£RA*T&£K „
__I .1 »I	.	u
==	Tu spadaj m prioMen* nekatera mnaojs uačik rojaka* In	==
=	rojakinj, ki jib i« pisatelj knjige prejel od onih, Id w	1
B	knjtfo naročili In pfeAUli. TO > samo « del t*b Mnenj,	=
=	ker radi pomanjaknja prostor* ni aagoCe prloWiti vseh.	—
— i i i i	g
Cleveland, O. — VaSo knjigo "Ko smo 91 v morje brld-kooti sem prejel. In te povem, da sem jo Se isti večer prebral do polovice ln naslednji dan pa do konca, je dovolj prtananja za nje vsebino.
• • •
,Greaney, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala VaSo knjigo: "Ko smo šli v morje bridkosti". Vam ho6em povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo in jasno sto popiatU pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom.
•	a •
Aurora, 111. — Knjiga—Ko smo 91 v morje bridkosti mi tako zelo ugaja, da takoj naročim Se eno za svojo prijateljico.
o • •
Los Angeles. C&l. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo SU v morje bridkosti' in zelo se mi dopade. Tudi , zemljevid Slovenije mi bgaja. Pokazala sem Jo rojaku, ki jo tudi hoče Imeti. Tu pašUiam naročilo.
»*	'O o •
Morgan, Pt. — VaSa knjiga zasluži v« priznanje in zato pa tudi sasioil, da pride na9m ljudem v roke.
•	to •
WalsenDurg, Colo. — S kpjigp "Ko smo fill v morje brfdkahtl" ste storiU veliko narodno delo. Želim, da bi se »Stala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vsem priporočam.
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
CONJFANY 216 West ISth Street New York 11, N. Y.
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADF
Ker teli, da m tim bolj razilsi sa
PIANO HARMONIKO
-	koračnic* "MLADI VOJAKI"
Js Mr. Jwy W. Koptivtek mH s ralofuBtnm, da rojaki lahko dob« skladbo po zntianl ceni, to je
Sedaj 35c -
Dva komada za W eentov.
NaroSte.lahko tudi prt:
Slovenic Publiahing Oa
216 W. 18th Street - Htm ¥ork K. X.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATE8 ako je vam le priročno - \ oziroma
-	OANADIAN POSTAL MONEY
ORDER,
Š THE NEW ENCYCLOPEDIA of	^
MACHINE SHOP PRACTICE	^
CQ i1 i IiiUi	mvm*	>
O	Qeorsre W. Barnwell
N	Podlago sa meha-	<
^^BBS^SS nično snanje si
O	• morete dobiti a to	^
7 ilfflffiS^PaMBgBM ksjlgo. Ta velika	^ ^ HH^| knjiga poptoaje^P
^	RazloZl	r
Q BHwEHI^^^BBSHM vse natanko, kar	PI
H nH^nnsj^ngH Mja	*
CO BKwHg^Pr^^MBawa imjaannje vpoia-
^	bo vsakega stro-	1*1
S 1 HMl " P P I Wi ( \i\it Ja, orodje to me-	»
N	ril, naCrte (blue	^
.	prints.) 1000 slik
<. ^MaiMaMPrW^MM m ha rr« A	m
9 ■■"in mmnm cena»i.98	N
2 M dede M te, aU ste Šele »efctik. Tam bo te knJU»	2
Ž arfo kartotea to —»oko wedim. NAROČITE JO PANB81	d
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
»C WK8T 18th 8TBEBT	- NEW YORK 11. N. T
"CUfl NAKUPA" WiW iOtt
POD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: P. S- FDsŽGAR.	h
----— 13=--$
XT	1
Tedaj pridrevi na konja med starce Svarun. Aamrgo- ^ deno čelo, kakor jeznega. Peruna^ oči vse v ognju-
"Na noge! Oblecite oklepe, š.eme na glaivol AJi ste t vojaki? Tolpa zdivjana! Posluh Svarunu, starosti, sicer r 1 me vrzite s konja in prehodite me in srce mi izpulite pa ga obesite na v, jo za vabo volku in lisici! Bolje bo očetnemu s i cu v črevesu zveri kot v prsih, ki naj »vodijo vojske s takimi J ljudmi. Na bege, sramota nad vas!'*	1
In Iztok jo planil med mladce in govoril Svarunovo povoje. Z dvignjeno roko je veleval, njegove besede so podaie * rx'd Slovene kakor kladivo, pod katerim vse klone.
Vrv a ie potihnila, trume so se dvigale. Zdelo se ;im je da jih davi sama Morana za glasne goltanoe Svarun je bil J1 kakor »rrozeči l>og, *ki utegne treščiti z ognjem med nje, i" . f_'*nk se jim je zdel za čevelj višji in njegova pleča so biK " kakor hrib.	—"
"TCo ugasne solnce — potrlejte kako so sence žc .dolge — ^ kdaj se dvignemo, in grem« do mosta, pa čez in nad taLor. Preden bo polnoči, boste hvalili Svetovita, ki mi je vdahnil r ukano!"	_
Vojščaki se zdaj niso razumeli kaj misli. Mnogo upor- 1 nih misli so je dvigalo, ko so povezovali sleme na glave in pri- T p^njali oklepe Z vprašujočimi očmi so buljili v starosto, 1 i jih je uvršfieval v red prave bizantinske vojske.	j ^
Sence i»o se iztegnfle .zatrepetale in izginile. Stoncfe je 1 utonilo. — "Naprej!"	7
Iztok je jezdil prvi. Molče je korakala četa za četo. ( Naprej težko oboroženi, v sredini svobodni SloVejn, zadaj lo-kostrelci in pračarji. Bil je moik, pod nogami je hrumela stepa. V sivem mraku so zagledali Donavo, širok, gladek f pas preko ravnine. Na pasu čna proga. Proti njej je obrnil i Iztok konja.
"Pripravite kopja, sekire in meče!"
Iztok se je okrenil in sporočil povelje. Šlo je šepeta je ! od use t do ust. Jermeni so izpustili aekire, ročaji mečev soj tičali v krčevito stisnjenih rokah, kopja so se povesila- V.i vojakih se je zbudila strast, ukresal se je ogenj in želja po( "roju- Za čino progo se je dvigal četverokot, iz katerega je^ puhtel dim. Iztok je zamahnil z mečem proti dimu. Vse oči so obvisete na taboru-
Zmračilo se je popo'noma. S;va megla, teuka ko ten-, čica, je priplula navzdol po Donrvi. Sto korakov so bili šet od mosta. Dve temni senci sta se premikali pred njimi — ' "Straža" pomislil je Iztok. Sklona se na levo, sklone se na dfsno in šepetaje naroča. Hitreje je nato stopil konj, vojaki! m pritiskali za njim
Do jezdil je tik pred most. Meseca še ni bilo. Straža! Ke je dostojno umaknila "na desno in na levo in pozdravila' "Hilbudija." Ali že sta počila dva oklepa, mogočni sulici,! zagnani z vso silo, sta predrli čuva jema prsi. Zgrudila sta i <o in kriknila. Toda krik je zag*usil hrup na mostu. Grmeli ] ko plohi pod nogami vojake, ki je hitela čez reko.
Tedaj so se veselo oglasile tronibe z okopov. V taboru sV dvignejo plaimenioe, vrata se na stežaj odpro.
Takrat je v trenutku razumela vsa vojska Slovenov Svarunovo ukano. Bizantinci so mislili, da se vrača zmagoviti Hiil.budij z ujetniki.	. ,„ ,
Sloveni bo se zagnali divje na most, zakričali in zatulili da je zaječalo ozračje, in udarili z groznim navalom na tabor.
Iztok je bil že med vrati. Straža je ostrm-da Vigla je plamenice ob tla, najhrabrejši ISiloveni so se zapodili skozi dveri. Udarile so sekirt, pokali so oklepi, tolgkli in klali meči. Nastala je v trenutku grozna zmešnjava. "Sklave-noj, Sklavenoj!" je Lučalo po taboru.
Na sredi pre torija pred HElbudijeviin šotorom je bila biiskoma zbrana četa. V taboru fe je pojavil Hilbudijev duh. Hipoma so <se vignili meči, tetesa so zakrili ščiti in nastala je nepredorna stena, ob katero je butalo valovj? Slovenov. Svarun se je zomotiL, ker je mislil, da bodo Bizantinci nooboroženi. Kadarkoli je Hilbudij odjezdil na pohode, je morala biti posadka noč in dan pripravljena, da bi mu priskočila na pomoč, če bi bila sila- In zato se je razvnel tako grozen boj, kakor ga še ni doživel nihče izmed vseh vojsčakov.
Ko so Sloveni zunaj tabora zaslišali krik in stok in lomljenje oščepov, so se zagnali na okope, lezli drug na drugega in se pehali preko lesenega zidu. Od vseh strani so se dre vili v tabor in se valili na sredo v strašno živo kopo, ki je štrlela od sulic, se svetila od mečev — kri je 'brizgala, trupla so se . grmadila na tleh. Spotikali so se in padali borci drug čez drugega v gorko mlako krvi Mogočna stena bizantinskih vojakov je pokala, s? preklala, se zopet strnila m grozno Stekala z meči krog in krog. Vedno večji hudournik je treska! vanjo, stena se je začela umikati, nenaoma se nagne. Sloveni pritisnejo, stena pade. Toda v istem hipu se odpro vrata na zapadni strani tabora, skozi nje vdre bizantinska konjiča, ki jo je ščitila doslej živa stena. Zarezala se je v tolpo Slovenov, meči so se pogrezali v živote, na levo in desno so padala trupla, konjiča si je presekala pot in odvihrala proti jugu v nočno temino.
Stokanje, vzdihi, hrupenje in grganje se je razlegalo po taboru. Sle veni so drli čez okope in v divji gonji pehali drug drugega v jarke. Kdor iše ni zasegel boja, je hrepenel po krvi, bil je po mrtvih truplih in divjal v besni omotici.
Trobili so rogovi, starešine so klicali, gnali ljudi in jih tolkli. Vse je pobesnelo, vse zdivjalo in bati se je bilo, da se med seboj pokoljejo.
Svarun je velel zažgati plamenice. Tudi mesec se je po-č<wi splazil na nebo. Na okopih je mrgolelo golih ljudi z dvignjenimi sulicami, z mfcči nad glavo, s kiji in sekrami v rokah iSredi tabora pa j.? ležala strašna žetev Morane* vzdihujoča in hropeča, polita 5 krvjo in posuta z zlomljenimi kopji in « skrhanimi meči. A na dnu žrtev je ležal junak, nada slovenske vojske, s trupli pokrit — Iztok.___, - *
GOVOR Dr. MIHA KREKA :
22. AVGUSTA 1943
WEDNESDAY, SEPT F, M KER 15, 1943
V8TANOVLJEN L. HM
KNJIGARNA H
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Temovac	Listki	POTIHNI SPISI
Spisal Iran Albreht	Spisal Ksavar Mefiko; 144 str.	lUUVjlll OllJl
M eeotOT	70 ^	Angleško Slovensko Berilo
Belfegor	Malenkosti	(F J Kernl ~ VeaMm ^ ,2 „
Spsal Artnr Bernede	8p.„al Ivan Albreht	^ $
Cena 75 centov	v
Cena 75 centov _ , .
Filozofska zgodba	Govedoreja
Spisal Alojz Jirasek	ZlOČin in kazen	Spisal B. Legvsrt. 1« strani s
Cena 50 centov	„	slikami. Cena $1.—
cenwiv	gplsal F M DoiftoJeTBkl
letos izšla	dva zvezka	Knjiga o dostojnem vedenju
_	c*n*	111 strani. Cena M cento*
Ko smo sli v morje	- . . .
bridkosti	2m 12Viri .	Mlekarstvo
Spisal Ivan Mutittč	Spisal Anton Pere. S slikami.
Spisal Rev. K. Zakrajiea	Knjiga Je svojevrsten pojav r	168 strani. — Knjiga za niiekar-
Knjlga pripoveduje, kako je	slovenski književnosti, kajti v	J« in farmerje v sploflnem.
Hitler nastavljal limanice In	T nji je T trinajstih dolgih po-	Cena W »
zanjke !n pripravljal "strup"	glavjlh opisanih trinajst rodov	Obrtno knttffOVOdstVO
za Jugoslovane In njihovo dr-	slovenskega naroda od davnih	J °
žnvo že dolgo prej kot Jo Je	početkov v starem slovanstvn	258 Mana; ~ J"01** *
fi«, ,	,	namenjena v prvi vrsti aa stsv-
naPede1'	tetmZnievi dne.	bQo am<itno -|n BtroJno kl]oe,y.
Knjiga je v platnu rezana In Ima 13 poKlllTlj _ strani	nlftiratvo ter železollvar»t?o.
•207 strani. ,	v platnu vezano /	Cena SI.-
Ona $2.—	„ Cena	______
. Bodo« dfiavUMil naj narotlj.	, Državljanski priročnik	Ako priloge k naro*
1 hnjiileo —	«|U U. S. oziroma Canadian Money
i "IIOW TO BECOME a CITIZEN	(V slovenMinlf	Order za omenjeno svoto. Manjše srote,
1 «J1?^. tIN1TED t***'1*?"	Knjižica daje poljudna navodila, lahko pošljete v U. S. znamkah po 2.
V tej knjigi bo vaa pojasnila In	"7 _ ~ , , ^^
aakoni aa naseljence.	kako P081®11 JtueriSki državljan.	oziroma 3 cente.
Cona 55 nnUt	Cena 50 centov	— ■ ■ ■ —^
i	=
t
1 najprej ugotavlja, da so na Spodnjem Štajerskem še vedno neprijavljene premičnine* o- . ' seb, ki so se izselile.
Te premičnine bi morale bi-j ti prijavljene v smislu nared-i be z dne- 23 maja 1941. Zato so ( pozvani vsi oni, ki hranijo ali uporabljajo pohištvo, vozila, I gospodinjske predmete, in oro j die od o?eb, ki so po 1. aprilu : 1941 zapustile Spodnjo Štajer-Isko.. da te predmete prijavijo najkasneje do 15. aprila v uradu poofraščenca državnega ko mizarja za okrepitev nemštva v Mariboru, oddelku za pohi-i ?tvo. Opustitev prijave se bo i i kazensko zasledovala.
vilo tudi v tem pravcu. Skn-' pa j je bilo narejeno tekom zad niega šolskega leta več kot 9.000,000 stvari za vojake.' Med te predmete* spadajo tudi pohištvo za jedilnice in dnev-! ne sobe vojakov, vse vrste i<rerj za rabo v taboriščih in bolni-( cah, obleka in veliko število
druirih «tvnri.
-
NEMŠKA ROPARSKA j OKUPACIJA.
(.TIC) — Iz ljubljanskega 1 'Jutraposnemamo: Pooblaščenec držažvnega ko-Imisarja za okrepitev nemštva Iv Mariboru je objavil poziv, kii
ujetnike Združenih narodov v Evropi.
Svar se tiče produkcije je podmladek Rdečega križa naplavil načrt ki odločno odgovarja njihovemu šolskemu delu. l>eklice v razredih za domačo obrt so napravile pojiče in druga oblačila, kakor tudi perilo za novorojenčke; ki bo poslano potom Rdečega križa v pokrajine uničene od vojne. V veejni primerov so izdelali i«rafke in igre za otroke ki so vojne žrtve.
Razdelitev škateij s pokloni, v vsaki od katerih je najmanj, deset koristnih potrebščin, je Mni projekt Podmladka Rde-'"eca križa. Lanskega leta je, od prilike 100,000 takih ška-telj bilo poslano otrokom v Ru- J siio. na Island, v Irsko, Anglijo in narodom Centralne in j Južno Amerik*?. In zraven term bilo poslano na Angleško še 50.000 funtov čvrstih I slaščic, 2.000 pa na Rusko. In ako bi bilo več. prostora na lad {Hali za pr<*nos. bi bilo poslano ve več takega bi t era.
čeprav Podmladek Rdečega križa posveča največji del svojih trudov otroških vojnim žrt vam, ne pozabljajo ti mladi ljudje na svojo dolžnost naspro ti našim ljudem v vojski Več ko 17,000,000 podmladka se je prijavilo, ln mnogo s-e je napra
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navodila, kak*
ameriški državlian.
Poleg vpraftanj. ki jih navadno sodniki stavijo pri Izpitu aa državljanstvo. vsebuje knjižica 1» t II. delu nekaj važnih Male la zgodovine Zed ln J enih držav, v III. deln pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenlh držav, Llneolnov govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedlnjo-nlh držav in Poedine državo. Cena knjilld Jo aamo 60 centoT.
In m dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. <1« Wwd ttlk SC.
new YORK. 11
VESTE KOMU
POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA
U. S. o.
_:_
i . .
Molitveniki
^v	iininiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiHiiiiiii
! I ^o^^To^V v krasni vezavi importi-| 1 ^^aba^ ^ to\ rani iz starega kraja še
v pred vojno . . . Ko zalo-■ se^	^^^ ga poide, je ne bo mo-
goče nadomestiti do konca vojne. slovenski:	nebesa nas dom
(Stev. 415» 2%X4% InCev
kvišku srce	Cena $1.—
f Stev. 415) 2%X3% ln*ev; 224 rajski glasovi
(Stev. 353 > 2^X3% lnJev, v be-strani.	t .	lem celolidu; 3S4 stranL
Cena 75c	Cena $1.—
rajski glasovi	Angleški:
(Stev. 408 ) 2%X4 inče; 255 stra- rev of heaven
ni — Vstevgl Sv. Križev Pot	Fino vezano; prvovrstna Izdelava;
v umetnem usnju
Cena $1.501	Cena $1.—
Slovenic Publishing
Company216 w-l8th st> New Tork 11
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni čas)
*	Po Jezeru Kolo
*	Tam na vrtni gredi - Maribor Walt*
*	Spavaj Milka Moja Orphan Walts
*	Dekle na vrtu
Oj. Marička, pegljaj
*	Barčica
Mladi kapetane V- Gremo na Štajersko * Š ta Je r 15
*	Happy Polka Če na tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
*	2idana marela Veseli bratci
*	Ohio VaUey	g Sylvia Polka l
.. * Zvedel sem nekaj
Ko ptičlca ta mala '
*	Pojdi z menoj . Dol s planine
*	Kadar boš ti vandrat Sel
E^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-fcarmoniko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE SE MLADA Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Go.
New York 11, N. T. 116 W. 18th Street
bodo sovražnikove sile z bom- « bardiranjem že tako temeljito izčrpan'e in razdrte, da uspeh invazije sploh več dvomljiv I ne bo.
Nemci in Italijani smatrajo, ,da smejo, ali da morajo tudi :še sedaj v zadnjih mesecih svo j< i?a tiianstva množiti zločine tudi nad Slovenci Vsak teden ! dobivamo poročila o strašnih sodbah tako zvaneera vojaške- R scdisča v Ljubljani. Na Go- < Tenjskem so Nemci v prejšnem mesecu uprizorili novo merijo _ Izbijanja talcev. Samo v treh ugotovljenih krajih so streljali 54 Slovencev na novo zadnje t"dne. Nemec in Italijan nas u ubijata kot zver predno pojri- — ne.	^
Vsp, ta življenja bodo sicer b: hiaščfvana, a kopa zločinov nad nami se ^romadi. Z njo raste sveta jeza oele^a naroda njid zločinskim okupatorjem i Pazimo pa. da nas jeza ne za-n-ede v nobeno nepremisljm^ in prenranjeno dejanje. Navo-i' dila zavezniške slavne Tcoman-
>	de yo jasna in bodo vedno pra-. vočasna. Strogo se jih držimo
i da bodo na£e frkcije proti s a- *
>	Vražr.iku uspešne.
Slovenija j? itak iwd tremi i o;rnji: nemškim, italijanskim i m madžarskim. Vsak od teb . sosedov stremi za našim uniče-. njem TV m a ne morete vedeti \ kako in kdaj bodo dozorevali \ doarodki, ki bodo neposredno " . zadevali Slovenijo. Okupator . bo vse storil, da uniči vse, Var „ \ bi era mofflo ovirati v odločilni
-	nri. Ma pa moramo vs» oču- u
-	vati s čeme-r moremo sovražni- h
-	Ka udariti o pravem času in
i "n pravem mestu. Kje, kdaj ji o ?r. kako ie in ibo treba delati da j ' bomo naibolj koristili svojemu \ i- nnrodu in zarveznikom. ne boi! o povedal nihče dru^i, kot gla- u p vno poveljstvo zavezniških ar- ii >- mad.	, j
a---r
č UČENJE ANGLEŠČINE ^
h
s Tli p College of the City of } j_ New Y"ork, nudi izobraženim ^
tujcem priložnost, da se prtT-s vilno naoče angleščine. Pou-a čiijejo izkušeni profesorji. Ker ^ 0 City College pričakuje veliko ( \-pisovanje, naj bi se oni, ki se • r žete vpisati v te tečaje, ravnali ' po nas'ednjih navodilih:	<
Za dnevni tečaj naj se vpi- 1 šejo od pondeljkih in sredah od 3.40 do 4.40 popoldne; ob • torkih in četrtkih od 11 do 12, r od 1.30 do 3, od 2.30 do 4 in od 3.10 do 4.40. Pouk se prič. i' ne 22. septembra.
Zn večerni tečaj: ob pondelj- 1 kih in sredah od 7.15 do 8.45 ! zvečer ter ob torkih in četrtkih ? od 7.15 do 8.45 zvečer.
Kraj: Rooms 1212, 1210 in 1201 na Lexington Avenue na vogalu 23. ulice.
DELAJO ZA RDEČI KRIŽ
Ko te tega meseca na milijone dečkov in deklic vrnejo v šolo, bo zopet začel delovati Podmladek Rdečega križa z velikim zamahom. Ta podmladek bo deloval da kolikor le mogoče pomaga olajšati trpljenje otrok, ki so bili kot vojne žrtve največ prizadeti.
V tem svojem delovanju se podmladek: poslužuje dveh vrst različnih metod da pride do svojega cilja: potom Nacionalnega dečjega fonda, ki ima namen pomagati otrokom doma in v inozemstvu in pa potom izdelave stvarčic in poklo nov, ki se bodo delili nesrečnim vojnim žrtvam.
Tekom zadn.fega leta je Na~ roonalni Dečji Fond nabavljal oevljo za ruske vojne sirote, zsrradil in vzdrževal dom za o-troke ranjene v vojni na Angleškem. ter nabavljat najnuj-neišo šol pske potrebščine za o-+*oke poljskih begunefev, ki so b'li preseljeni v Britansko Vzhodno Afriko. Ta fond služi tudi za nabavo gotove koli-* čine« božičnih darov za vojne
(J1C) — Zadnji teden je ce- 1 ; la. nacistična in po nacistih o-'l kupi rana Evropa bila pod u- i darci zaveznikov. Sovjetska i armada je napredovala po qa-|i črtu, Nemci se po načrtu po^ raženi umikajo. Nikjer več, < £e nonuški odpor ni pokazal •nezlomljiv, nikjer Nemci ne vo j dijo bojnih podjetij, povsod so 1 tepeni, povsod izgubljajo. To < je islika na vzhodni fronti. f
Angleške in atmteriške voj- s sl:e so popolnoma osvobodile i Sicilijo, Nemci so vsi srečni, i da so rešili skromen del svojih l ubežnikov in del orodja- JSkna- 1 trajo. da je že to velik uspeh i in zanje velika zmaga- Zavezni ki sp vef=eli, da s*e Nemci Zadovoljujejo s takimi zmagami, kajti še par takih zmag in sile osišča bodo zlomljene.
Cela nacistična in okupiranp Evropa je pod ognjem zavezniških bombnikov. Bombardiranje Italije, in nemških pošto jank v Norveški, Nizozemski. ■ Belgiji, Franciji in Nemčiji sami se vrči nepretrgano noč in' dan. Obramba je od tedna do . tedne slabša, sovražnikovo le-k talstvo se vedno redkejše* : upušča v poedine zanj nenspeš l ne bitke v zraku-- Očividno je. da sta Anglija in Amerika Hitlerja udarili j smrtno ravno tam, kj"er je sma->|tral, da je nrdosegljiv. Ame-rjrika in Anglija razpolagata da
>	nos z najboljšo mornarico na ^ f»vetu, oni dve imata daleč naj-
>	močnejše zračne sile. Z znan-j stveno točnostjo se ni>orablja
.'ta strašna sila za uničenje so-
>	vražnika Ne samo bombardi-- Vanje vojaških objektov na su-i hem je njeno delo. Zavezniški i|acromlani potapljajo sovražno
brodovje in čuvajo domače Joni uničujejo sovražne pod-Jmornice, oni vrše propagando j in preskrbujejo sicer nedostop | ti n kraje z orožjem in potreb-. £ čfinami. Anglcško-ameriška »zračna sila je danes odločujoč faktor, ki je noprekosljiv, ne-a ^loseQ.1 ji-v in nepremagljiv. S tem mora računati vsak pri-jatelj in sovražnik. ^ Jasno je. da sedanji nenre-"stani napadi na vsa nacistična Središča v Evropi pripravljajo LiP^lošen napad na ta kontinent, r-'ki sr: bo izvršil takrat, kadar