METOVALEC.
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
za vojvodino kranjsko.
G-ospodarskopoučni izlet slovenskih kmetovalcev na Češko.
(Dalje.)
Na kolodvora v Kutni Hori nas je vkljub slabemu vremenu pričakovalo številno občinstvo, odposlanci raznih korporacij, zlasti gospodarskega društva, z državnim poslancem g. Jos. Š vej kom na čelu.
Po pozdravu po g. poslancu in po zahvali voditelja smo se podali v hotel pri »zlati stopi" (u zlate stoupy) in smo se kmalu po večerji odpravili spat.
Drugo jutro (v sredo, dne 12. avgusta) ob osmih zjutraj smo imeli na programu najprej ogled staroslavne Kutne Hore. Kraljevo svobodno gorsko mesto Kutna Hora (Kutna gora, pod. 51.) je za Prago najbolj sloveče mesto na Češkem.
Ime mesta prihaja od staro-češke besede „kutati",kar znači toliko kakor rudo dobivati, ker se je v srednjem veku v Kutni Hori in okolici „kutala" srebrna ruda.
Kutna gora je bila poleg Prage sedež čeških kraljev, in ker se je tu koval tudi denar, so ,.Goro" imenovali tudi »kraljevo zakladnico". Denar so kovali zlasti Lahi in Nemci, imeli so tu svoja društva (cehe) i. t. d. Vse to je pripomoglo kutnogorskim meščanom do velikega blagostanja, kar se še danes vidi na mnogih prekrasnih stavbah in zbirkah.
Kutna gora je vsled svoje zgodovine jako zanimivo, starinsko češko mesto. Danes ima s predmestji vred 15.000 prebivalcev in je sedež raznih okrajnih in okrožnih uradov. Šole so tu: ljudske in meščanske, višja realka, moško in žensko učiteljišče, obrtna šola, trgovska šola in kmetijska šola. Industrijo zastopajo: 2 sladkornici, mestna pivovarna, 3 parni mlini, 13 vodnih mlinov, livarnica za železo, opekarna, tvornica za orgije in
harmonije i. t. d.
01
Podoba 51. Pogled na Kutno Horo.
Bogata in rodovitna okolica pa slovi posebno po svoji zelenjadi, ki je bila tudi glavni povod, zakaj smo ta kraj obiskali.
Zbrali smo se na trgu, in najprej so nas peljali v sloveči spomenik davnih časov Jaški dvor" (vlašskj dvur, podoba 52.), kjer je sedaj mestni urad in v enem delu učiteljišče.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 60 K, na «/„ strani 40 K, na I/3 strani 20 K, na l/6 strani 10 K in na '/is strani 6 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 "/„ popusta.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg: Gospodarskopoučni izlet slovenskih kmetovalcev na Češko. — Zboljšanje travnikov. - Ravnanje s prašiči v poletnem času. — S kterimi tujimi pasmami naj prekrižujemo na Kranjskem goved. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
V slavnostni dvorani nas je v imenu mesta pozdravil župan g.Mahaček s podžupanom g. No votnym. Razložil nam je pri tem tudi zgodovino te pomembne zgradbe, zlasti pa, da je tu kralj Vaclav IV. na predlog češkega reformatorja magistra Jana Husa izdal prosinca 1. 1409. pomembni ,,kutnogorski majestat", ki je določil, da imajo od tedaj naprej domačini na praški univerzi tri glasove proti enemu glasu tujezemcev, kar je povzročilo, da so Nemci trum orna zapuščali praško univerzo in so si ustanovili univerzo v Lipskem. Letos po novem letu se je pa slovesno praznovala petstoletnica tega dogodka ob navzočnosti odposlancev raznih slovanskih visokih šol. Zlasti je bila zastopana tudi pariška univerza po učiteljih in dijakih.
Ta dogodek in razni drugi, kakor n. pr. izvolitev Jagelonca Vladislava II. za češkega kralja, ki se je
Podoba 52. „Laški dvor' v Kutni Hori.
ravnotu zvršila, je po domačih umetnikih naslikan v velikih freskah na stenah dvorane.
Po voditeljevi zahvali za pozdrav, nas je g. župan povabil, naj si ogledamo zgodovinsko poslopje, ki je bilo v srednjem veku kraljevi grad, penezokovnica in stanovanje najvišjih „gorskih" uradnikov.
Spremljevalec in razlagalec pri ogledovanju kutnogorskih zgodovinskih spomenikov nam je bil g. Al. Horaček, strokovni učitelj meščanske šole.
Iz Laškega dvora smo se podali pred baziliko sv. Barbare, kjer nam je g. Horaček razložil to krasno gotiško stavbo (glej pod. 53.) čeških mojstrov Parlefa in M. Rej ska.
Odtod smo se podali v lepo starinsko hišo s krasnimi pomoli, imenovano kamenny dttm (kamenita hiša). Hiša je bila v srednjem veku najbrž razkošno bivališče kakega bogatega kutnogorskega meščana in je sedaj mestna last. V njej se nahaja zanimiv muzej, ki smo si ga temljito ogledali.
Odtod smo šli mimo krasno izdelanega goriškega kamenitega vodnjaka (kamenna kašna) najprej v žitno skladišče gospodarskega društva (glej pod. 54.), da si ga ogledamo.
Gospodarsko društvo kutnogorsko (reg. zadr. z om. zav.) je v resnici vzorno kmetijsko društvo. Usta-
Podoba 54. Žitno skladišče kmetijskega društva v Kutni Hori.
novljeno je bilo 1. 1892. za kutnogorski okraj in je štelo 82 udov; danes šteje 643 udov ne samo iz kutnogorskega, ampak tudi iz sosednih okrajev.
"Deleži znašajo po 30 K in je bilo prvo leto po deležih vplačanih 1686 K, danes 21.560 K. Društvo ima namen posredovati nakup in prodajo gospodarskih potrebščin in pridelkov ter vnočevanje in predelovanje zadnjih, zlasti pa mletje žita v moko in v zdrob. Načelnik društva je sedej g. Č. TruhUf, tajnik g. Fr. Pr&šil, strokovni učitelj gospodarske šole, ljubezniv in dobrosrčen gospod, ki ga moramo zahvaliti, da smo si mogli Kutno goro in okolico v kratkem času tako temeljito ogledati.
Ker se v večjih čeških mestih vršijo veliki žitni semnji, imajo tam gospodarji svoja žitna skladisča, kamor v slučaju neugodne cene skladajo neprodano žito.
Taka skladišča je imelo tudi gospodarsko društvo Fodoba 53. Bazilika sv. Barbare v Kutni Hori. v Kutni gori
po raznih hišah v mestu. Pozneje je pa društvo uvidelo, da je tako spravljanje neugodno, in je mislilo na zgradbo svojega poslopja, posebno ker se je od strani kupcev čedalje več važnosti polagalo na čiščenje in prebiranje žita, zlasti ječmena. Za to si je gospodarsko društvo 1. 1906. zgradilo svoje skladišče, ki obstoji iz 22 m dolgega, štirinadstropnega poslopja, ki je v zvezi z enako dolgo leseno šupo. (glej pod. 54.).
V skladišču se nahajajo številni stroji za čiščenje, prebiranje in vzdi-govanje žita (vejalnice, trijerji, ele-vatorji itd.), ki jih goni velik motor na bencin. Čisto in prebrano žito se nabira v podstrešju v velikih komorah in se odtod po posebnih ceveh spušča v pritličje, bodisi na samodelno tehtnico, ki vreče sama polni, tehta in vpisuje, oziroma na mlin, kjer se dela zdrob ali melje moka za društvenike.
Poslopje s stroji vred je veljalo 96 Va tisoč kron in je društvo dobilo v to svrho podpor 23 tisoč, daril 17 tisoč, zemljišč za 10 tisoč kron ter brezobrestnega posojila 15 '/2 tisoč kron.
Skladišče, ki mu vestno načeluje ravnatelj društva g. Vaclav N o v o t n y, ki je sam velik in marljiv posestnik, jako dobro uspeva, kar se vidi iz društvenega denarnega prometa. Dočim je bilo prvo leto denarnega prometa ne popolnoma 200 tisoč kron, ga je bilo 1. 1908. že skoraj 4 milijone.
Društvo ne gleda toliko na dobiček, kakor na to, da kolikor mogoče zviša ceno žita šploh in da oddaja svojim udom ceno moko, otrobe in zdrob.
Ko smo zahvalili marljivega g. ravnatelja za sprejem in trud, smo odšli v gospodarsko šolo, kjer nas je sprejel in spremljal g. ravnatelj, ki nam je razkazal šolsko posestvo.
Odtod smo se podali v lepo opremljeno, novo meščansko pivovarno v Lorci, kjer nas je ljubeznivi „pan stary" (g. pivovarnar) spremljal in nam je vse stroje in delo podrobno razkazal in razložil, končno pa nam je dal tudi pokusiti svojega dobrega „malvaza".
Po obedu v restavraciji ,.na strelišču" v Lorci imestna posest, nekdaj viteški dvorec) smo se v spremstvu državnega poslanca gospoša Š v e j k a, g. Pr a šila, g. Novotnega in raznih odličnih posestnikov iz okolice v dolgi vrsti lepih kočij odpeljali v kntnogorsko okolico, da si ogledamo tamošnje kulture.
Prvi naš cilj je bil kraj Sedlec, predmestje Kutne gore, kjer se nahaja opuščen samostan, sedaj velika tobačna tvornica z 2000 delavci. Pri tvornici je sedaj prenovljena prekrasna, nekdaj samostanska cerkev cistercijancev. To je ena največjih cerkva na Češkem, zidana v slogu francoske katedrale. Ima pet ladij in je znotraj 113 »»dolga, 46 m široka in do 31 m visoka. V cerkvi, ki je sedaj malinska farna cerkev, se nahaja nekaj krasnih slik, originalov starih čeških mojstrov Brandla in Skreta. Na prastarem pokopališču, ne daleč od cerkve je gotiška cerkvica Vseh Svetih, ki so jo v srednjem veku obiskovali romarji. Ker je neki opat samostana semkaj prinesel nekaj zemlje iz Sv. dežele (Palestine) so romarji privažali mrliče s seboj in so jih tukaj pokopavali.
Leta 1318., ko je na Češkem razsajala grozna kuga, so tu baje pokopali 30.000 mrličev v enem letu.
Pozneje se je pokopavanje opustilo in je neki slep menih iz izkopanih človeških kosti in lobanj naredil oltarje, lustre in razno cerkveno opravo, kar je dalo cerkvici ime daleč poznate „sedlecke kostnice". Na stotisoče človeških lobanj in kosti je tu zbranih, in ta misteriozni lišp dela prav čuden vtis na gledalca.
Posebno zanimive so čudne rane na lobanjah, baje prizadete po Husitih. Ko smo si oboje ogledali, smo zasedli pripravljene kočije in smo se peljali naprej v vas Hlizov.
Med potom smo v vsem katastru občine Malina, kjer se goji veliko zelenjadi, zlasti slovečega malinskega hrena, ogledovali kulture, in sicer pridelovanje hrena, čebule, zelja, kumar i. t. d.; žal, da nas je v tem deževno in vetrovno vreme jako oviralo.
V Hlizovu prisrčno pozdravljeni po županu g. Tučku, smo si po primernem nagovoru po poslancu g. Švejku in po zahvali iz ust voditelja potovalcev ogledali gospodarstvo g. T u č k a, zlasti motorno mlatil-nico, ki je bila ravno v delu, hleve itd.
(Dalje prihodnjič.)
Zboljšanje travnikov.
Prvo košnjo smo spravili. Pridelek, ki ga imamo, ni povoljen. Marsikdo je spravil manj kakor lani, dasi je bila že lanska košnja slabša kakor druga leta.
Vzrok slabi košnji tiči v letošnji suši, ki je trajala nenavadno dolgo, z malimi presledki od aprila naprej. Vzrok slabi košnji je pa tudi lanska suša. Kdor je natančneje opazoval travniško rušo, seje lehko prepričal, da manjka v njej mnogo trav, ki so izginile vsled lanske
suše. Posebno suhe lege so imele redko rušo, ker so v takih legah največ trpele plitvo vkoreninjene trave in druga zelišča.
Opaziti je bilo pa še nekaj, kar nas navdaja z novimi upi za zboljšanje travnikov. Kdor je svoje travnike gnojil, je vzlic suši dosti več pridelal. Po takih prostorih je bila ruša gostejša in sploh boljša. Po lanski suši opešani travniki so se močno popravili. Kjer so trave zmanjkale, so se druge rastline bolj košato razvile. Te izkušnje nas uče, da je treba zanaprej na naše travnike obračati sploh več skrbi, kakor smo bili dosedaj vajeni. Saj so travniki hvaležni za vsako delo ki ga storiš za zboljšanje njih rodovitnosti. Travnikov torej ni zanemarjati, kakor se pri nas še pogostoma dela, ampak treba jih je obdelovati in kakorkoli zboljšati, slično kakor delamo tudi na drugih zemljiščih. Predvsem je treba z dobrim gnojenjem delati na to, da se ruša zgosti in zboljša. Z dobrim gnojenjem bomo največ dosegli. O tem ni dvoma, Marsikod se da pridelek podvojiti, če se lotimo pravilnega in dobrega gnojenja. Povsod pa se da vsaj izdatno zboljšati.
Travniško rušo je pa treba tudi na druge načine zboljševati. Kjer je dosti mahu, naj se mah zatare in naj se namesto njega sejejo dobre trave in detelje. Pri J nas je setev travnega in deteljnega semena po travnikih I nekaj novega, kar se pa po drugih krajih že dolgo dela, če se ruša pokaži. Namesto da bi se tak travnik prepustil svoji usodi, ga skrbni gospodarji obsejejo z dobrim travim semenom in pognoje. Vse seme ne bo kalilo, ali mnogo ga izkali in daje nove rastline. Marsiktera ruša bi se dala na ta način pri nas pomladiti in trajno zboljšati.
Zato pa ne držimo rok križem in ne pričakujmo pri travnikih vsega le od ugodnega vremena. Skrbimo marveč, da se travniški pridelki zboljšujejo tudi z dobrim delom.
Kakor smo izvedeli, se bodo za zgledno obdelovanje in gnojenje travnikov dajale tudi podpore. Kakorhitro izvemo kaj več o tem, opozorili bomo tudi naše gospodarje na to.	V. Rohrman.
Ravnanje s prašiči v poletnem času.
Poletni čas ima razne nevarnosti za prašičerejo. Nevaren je ta čas posebno za rdečico, pa tudi za druge kužne bolezni. Vročina samanasebi pospešuje vse take bolezni, razentega je tudi prašič proti vročini zelo občutljiv. Naša skrb bodi zaraditega, da kolikor mogoče odvračamo škodljivi vpliv poletne vročine.
Važno je predvsem, da skrbimo za hladne in zračne svinjake. Leseni svinjaki, kakor jih imamo po deželi, so dobri, ali paziti je na to, da ne postanejo soparni in pregorki. Svinjake je v poletnem času pridno zračiti. Če tišči solnce v svinjak, naj se svinjak kakorkoli obsenči. Lehko se svinjaki obsenčijo z vejami ali pa z lesenimi stenami, ki se postavijo na solnčno stran. Če so korita na južni strani, je vselej dobro, da se napravi spredaj zaprt hodnik, ki ne varuje svinjaka samo pred vročino, ampak je posebno dober tudi ob dežju, ko je treba prašičem pokladati. Skrbimo pa tudi za svež zrak, kar velja zlasti v soparnih svinjakih. Čist zrak je prašičem ravno tako potreben, kakor drugi živini in kakor ljudem, in ker nas nič ne stane, lehko skrbimo, da-ga tudi po svinjakih ne manjka. Blizu stropa naj se napravijo potrebne line za odvajanje slabega in za dovajanje svežega zraka. Da je svinjak bolj zračan in hladen, je dobro imeti za poletje vrata
iz remeljnov. Zlasti zvečer in ponoči naj se svinjaki z odpiranjem hlade, dočim je podnevu skrbeti, da ne more vročina noter.
Važno je seveda, da so svinjaki kolikor mogoče snažni in da se redno po dvakrat na dan izkidavajo. Gnoja pa ni puščati okrog svinjaka, ampak ga je spravljati na gnojišče. Nič ni slabšega, kakor če je ves svinjak zadelan z gnojem. Prostor v neposrednji bližini svinjaka bodi suh in snažen. Zelo potrebno je, da se prašiči v poletnem času zadosti izprehodijo in da rijejo po zemlji. Kjer ni paše in ograjenih vrtov, tam je skrbeti za dosti prostorna dvorišča (tekališča), da se prašiči psegibljejo. Na ta način se utrjujejo, pa tudi bolje redijo.
V poletnem času jim je pa treba tudi vode, da se v njej hlade in varujejo pred kožno srbečico. Če jih je mogoče v bližnjem potoku pogostoma kopati, je to največ vredno. Če nimamo take ugodne prilike, potem jih je z vodo polivati in umivati. Škaf vode in sirkova ščet, ki se z njo odrgnejo, vplivata silno ugodno na dober počut živali. Taki prašiči rajši ležijo in se veliko bolje počutijo in redijo. Če je vročina velika, naj se prašiči vsak dan umivajo ali kopljejo. Boljši posestniki imajo doma za kopanje prašičev posebne banje iz hrastovega lesa, ki so nizke in prostorne, ali pa imajo plitve cementne jarine za vodo, da se prašiči v nje vlegajo in kopljejo. Stroški za to se kmalu poravnajo. Treba pa je, da se voda v takih pripravah vsak teden obnovi, ker se sicer usmradi. Tudi svinjake, ki imajo tlakana tla, je v poletnem času večkrat izpirati. Stem ne skrbimo samo za večjo snago, ampak tudi za potrebni hlad, ki je v poletnem času nujno potreben v svinjakih.
____V. Rohrman.
S kterimi tujimi pasmami naj prekrižujemo na Kranjskem goved.
(Dalje.)
Na Solnograškem se je naselil pred par desetletji večkraten milijonar, ki si je stavil za cilj vzrediti pincgavsko čredo, enakovredno simodolski pasmi, naj stane, kar hoče. Pokupil je za vsako ceno najboljši plemenski materijal, ki ga je mogel dobiti; nastavil je za uradnike šviške veščake na svojih obširnih posestvih, ki so se raztezali po celih dolinah gor do umno zbolj-šanih planin; uvedel je najvzornejše gospodarstvo in najumnejšo živinorejo in je korakal proti svojemu cilju z železno eneržijo in z milijoni v roki. In kaj je dosegel v dvajsetih letih?! Nič! Obupal je nad svojim podvzetjem in danes ga je opustil. Spravil je pač svojo pincgavsko čredo do viška popolnosti, a le v mejah, ki so zasnovane v pincgavski pasmi, ne pa naprej, ker v to svrho so potrebne fiziološke spremembe, ki potrebujejo ne desetletij, temveč stoletij. Mož pa ni verjel na zakone o podedovanju in je domneval enako Neolamarkovcem, da se bodo dosežene izpremembe vsled učinka rabe podedovale na zarod. Prevara ni izostala!
Morda mi kak veščak postavi za nasproten zgled uspehe angleških živinorejcev pri stvarjenju novih kulturnih živinskih pasem, ki se je zvršilo v razmerno kratkem času. Ne, ti rejci so delali izključno z že zasnovanimi lastnostmi svojih živali, ki so jih tamkaj vzeli, kjer so jih dobili; s prekriževanjem so te lastnosti vcepljali in so produkte svoje reje, če je bilo potrebno, tudi v sorodstvu plemenili (incestna reja). Incestna reja je v rokah visoko naobraženega in praktično izkušenega živinorejca pač umestna in je pri stvarjenju
novih kulturnih pasem, žal, skoraj neobhodno potrebna ; v rokah navadnega živinorejca pa nič ne velja ter je celo silno škodljiva,
Vprašanje glede goveje pasme za Gorenjsko je torej precej povoljno rešeno. Splošno je v tej pokrajini že razširjena pincgavska pasma; za sedaj je dobra za nas in mirno lehko ostanemo pri njej. Vprašal bi pa pri tej priliki vendarle tiste naše veščake, ki mislijo, da so poklicani posameznim pokrajinam dekretirati pasme,^ zakaj pa za obmejne kraje kamniškega okraja proti Štajerski niso za pincgavsko pasmo, temveč za pomursko? Tega pač sami ne vedo ! Če kam pincgavska pasma bolj sodi kakor pomurska, je to v teh krajih, in vendar priporočajo pomursko. Se pač vidi, da pri nas strokovni razlogi niso prav nič merodajni. Morda je vzrok dejstvo, da v sosedni Štajerski rede v dotičnih obmejnih krajih le sivo goved in se mi Kranjci temu zaradi medsebojnega prometa moramo ukloniti. V teh štajerskih krajih so slabši živinorejci kakor na naši strani, zato ta razlog ni prav nič merodajen, in če bi bil, potem bi morali na Dolenjskem v tistih krajih, ki mejijo na Hrvaško, tudi rediti pincgavsko pasmo, kajti na Hrvaškem to pasmo razširjajo.
Važnejše je danes pasemsko vprašanje za Dolenjsko in Notranjsko. Nihče ne more trditi, da bi se bila v teh pokrajinah s sivimi biki živina tako zenačila, kakor na Gorenjskem s pincgavsko pasmo. Vzroke sem že deloma omenil.
Razen v ljubljanski okolici, kolikor se je prišteva Dolenjski in Notranjski, je prave živinoreje v teh dveh pokrajinah enake kakor na Gorenjskem malokje. Pivška pokrajina na Notranjskem bi morala biti eminentno živinorejska; zakaj ni prej bila in še dandanes ni v pravi meri, ima svoje posebne vzroke, ki jih ne gre v tej razpravi razmotrivati. — Velik del logaškega in idrijskega sodnega okraja je gospodarsko popolnoma sličen Gorenjski in se sme glede živinorejskih razmer naravnost tej pokrajini prištevati. V ostalih delih Dolenjske in Notranjske je pa živinoreja nekaj posebnega. Kmetje z eno ali z dvema kravama so navadni, dočim so kmetije z večjimi čredami izjeme. Skrbno oskrbujejo živino v Ribniški dolini, kjer so silno majhne in raz= kosane kmetije; na nizki stopnji je živinoreja na Kočevskem, ob Kolpi in sploh v Beli krajini. Izključno vinorodni kraji Dolenjske imajo pač govedorejo, kakršno so ustvarile razmere, dočim ima vinorodna Vipavska dolina na Notranjskem prav lepo živinorejo. Imamo na Dolenjskem pokrajino, kjer kmetje v očeh lajikov veljajo za umne živinorejce, ker vzrejajo velike, težke in lepo pitane vole. Temu je odločno oporekati, kajti tamošnji kmetje delajo pri vzreji govedi prav vse tiste napake, ki sem jih opisal pod zaglavjem „Poglavitne napake naše živinoreje", pač pa silno počasi rastoče vole gospodarsko popolnoma neopravičeno drago pitajo in se med seboj kosajo, kdo bo večje in težje vole za mesarja pripravil. Če bi količkaj računali, bi prišli do spoznanja, kako zgubonosna je taka živinoreja ob naših intenzivnih gospodarskih razmerah. V tem ravnanju pač tiči lep kos nam Kranjcem prirojene bahavosti. Če so ti kmetje dobri živinorejci, potem so ljubljanske kuharice, ki za praznike pitajo k op une z mlečnimi osvalki iz bele moke, ali purane z orehovimi jedrci, izredno umne perutninarice. Kaj takega seveda imponira neveščemu Ljubljančanu, ko vidi, kadar v Veliki noči ženo par takih opitanih volov ovenčanih v klavnico; kdor pa razmere pozna, ta vidi v vsem takem početju le
komedijo, sostavljeno iz samoprevare, slabih proračunov in iz baharije.
Imejmo živinorejo, ki nese, sem že gori zapisal, in če segamo po tujih pasmah za prekriževanje domače govedi, potem izberimo tisto, ki je od nje res kmalu kaj pravega učinka pričakovati. Pomurska pasma pa po mojem prepričanju to nikakor ni, kajti v njej niso zasnovane prav nič boljše lastnosti kakor v naši domači govedi. Kdor ne veruje, naj gre na Pomursko, videl bo tam ekstenzivne alpske razmere, slabše kmečke živinorejce kakor so naši in prav težko bo naletel na kako dobro kravo in istotako je v razmerno prav majhni pomurski pokrajini prav težavno dobiti resnično dobrega bika plemenjaka, in če se dobi, človek nikdar ne ve, kaj bo učinil kot plemenjak. So res tudi dobre reje pomurske govedi; a z dobro rejo bi pri nas doma marsikje isto dosegli. Jaz smatram za nezmiselno zboljševati pri našem intenzivnem gospodarstvu našo dolenjsko in notranjsko goved s pomursko pasmo, ki je produkt ekstenzivnih alpskih razmer, ki je nastala iz prekriževanja alpske z ogrsko stepsko živino in je torej za naše intenzivne razmere odločno preslabe kakovosti. Pomurska goved počasi rase in zori, je izbirčna, malo mlečna, je za rejo v hlevu slabša kakor kterakoli druga ter je slabih telesnih oblik, in se počasi pita, a je izborna za vprego.
Ktera pasma bi bila torej primerna za prekriževanje, to je za resnično in hitro zboljšanje domače govedi na Dolenjskem in Notranjskem?
Ce že za vsako ceno hočemo ostati pri sivi barvi, tedaj je prav priporočena rjava šviška pasma, ki se od nje dobivajo tudi svetlosivi rodovi. Poskusi s to pasmo so se vrlo sponesli, a ljudje so navadno prišli šele čez nekaj let na okus, ko so se pokazale vrline vcepljene krvi, a novih dobrih bikov ni več bilo. Ce se je kje kak poskus izjalovil, ne gre krivda pasmi, temveč slabemu biku (tudi v najizborejši pasmi niso vse živali izborne) ali napačni vzreji. Poskusi z algajskimi biki (ki spadajo tudi med rjavo šviško pasmo) v kočevskem in ribniškem okraju kažejo vsaj za sedaj prav vrle uspehe, dasi ne gre v tem kratkem času končne sodbe izrekati. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da se gotovo sponeso, seveda mora biti vzreja umna.
Neupravičeni ugovori proti simodolski pasmi bi potem seveda ravnotako morali veljati proti rjavi šviški pasmi. Da so ti ugovori res neupravičeni, spri-čujejo uspehi z rjavo šviško govedjo na goriškem Krasu, kjer to pasmo že desetletja z najboljšim uspehom za zboljšanje domače govedi vpeljujejo.
Boljša je pa za nas za večino pokrajin Dolenjske, Notranjske inzlasti ljubljanske okolice simodolska pasma, ki ima veliko prednosti pred rjavo šviško pasmo; zato nevera, čemu naj bi se ne posluževali boljšega, če je na razpolaganje.
Jaz iz prepričanja trdim, da je za večino dolenjskih in notranjskih pokrajin simodolska pasma za prekriževanje in zboljševanje naše govedi najprimernejša seveda, če se ne kapricira na sivo barvo.
Ker mene zadeva krivda, da se ta pasma v deželo dobrih deset let sem uvaja, zato je moja dolžnost, da ugovore proti simodolski pasmi strokovno pretehtam na njih upravičenost in razmotrim dosedanje uspehe s simodolsko pasmo na Kranjskem.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 247. Pri nas trdijo, da kostanjevi koli niso dobri za trte, češ da so prevroči. Ali je to to re»? (V. K. v S.)
Odgovor: Taka trditev nima podlage in je sploh čodno govoriti o vročini kteregakoli lesa, ki bi vplivala na trte. Imamo cele pokrajine, kjer rabijo v vinogradih izkljnČno samo kostanjeve kole, a niso še nikjer opazili slabih posledic.
Vprašanje 248. Preostaja mi nekaj umetnega gnojila za ajdo, zato vprašam, če bi ga bilo dobro porabiti za strniščno repo ali še bolje za strniščno deteljo? Ali bi to gnojilo izgubilo kaj vrednosti, če bi ga hranil do prihodnjega leta za ajdo? (V. K. v S.)
Odgovor: Domnevamo, da je dotično umetno gnojilo kak superfosfat. Superfosfat je istotako izborno gnojilo za strniščno repo in tudi strniščni detelji bi izvrstno prijal. Superfosfat se lehko neizpremenjen hrani do prihodnjega leta, a hraniti ga morate v kakem zaboju ali sploh tako, da se ne more raztresti, kajti v sebi ima jedke kisline, ki v kratkem času vreče razjedo.
Vprašanje 249. Kupil sem šest mesecev staro žrebe, ki ga hočem popolnoma pravilno krmiti, da se prav dobro razvije, ker ga hočem imeti za dom. Kako naj tako Žrebe pravilno krmim ? (F. T. v S.)
Odgovor: Pri vzreji mladega konja je predvsem skrbeti za dobro razvitje vsega telesa, zlasti okostja, posebno pa nog. V to svrho največ pripomore zobanje ter je najprikladnejše krmilo oves. Pokladajte torej svojemu žrebetu dovolj ovsa, najboljšega sena ter po možnosti malo rezanice, kajti ob slabem senu in ob velikih množinah rezanice dobi konj velika prebavila, oziroma velik in viseč trebuh. Pri nezadostnem pokladanju ovsa se okostje slabo razvija, noge postanejo šibke in kosti postanejo gobaste, vsled česar je konj pozneje podvržen raznim kostnim boleznim. Neprestano gibanje mladega konja na prostem je seveda neobhodno potrebno, kajti v hlevu se nikdar ne vzredi dober in trpežen konj.
Vprašanje 250. Kakor vse kaže, bom imel mnogo hrušek, ki jih ne vem drugače bolje porabiti, kakor za kuhanje žganja, Nedostaja mi pa posode, zato menim hruške spraviti V betonirano jamo ter vprašam, če bi bilo to prav in kako bi se jama dobro zaprla do zime, ko bom mogel namočene hruške v žganje pokuhati? (I. V. v Š. J.)
Odgovor: Hruške za kuhanje žganja se prav primerno shranijo, oziroma namočijo v betonski jami. Jamo morate potem pokriti z lesenim pokrovom, in da ne bo prihajal do hrušek zrak, ki bi jih spridil, je jamo pokriti z lesenim pokrovom in po vrhu pokrova natlačiti ilovice, ki vse špranje zapre. Jama ne sme biti do vrha napolnjena, da plava nad hruškami težki plin ogljikove kisline, ki varnje hruške pred pokvaro. Popolnoma se pa jame ne sme zapreti, ker razvijajoča se ogljikova kislina more dvigniti pokrov, oziroma razgnati jamo, če je narejena iz pretenkega betona. Zaradi tega naj ima pokrov nezadelano luknjo, ki se pokrije z vrečico, napolnjeno s peskom. Na ta način more uhajati ogljikova kislina vsled svojega velikega pritiska skoz to luknjo, ker privzdiguje vrečico, zrak pa vendar ne more k namočenim hruškam. Vse je seveda tako urediti, da ne more deževnica pritekati v jamo.
Vprašanje 251. Imam širi mesece starega prašiča, ki mu je izstopilo za jabolko debelo črevo, ki ima na sredi luknjo za blato. Orevo sem v pričetku nazaj spravljal, a ni dolgo notri ostalo in slednjič je postolo trdo in se je razpokalo, da ga sploh ni mogoče več nazaj spraviti. Kakšna bolezen je to in kako jo je zdraviti? (A. M. v M.)
Odgovor: Vaš prašič ima trut ali izstop mastnika. Vzrok izstopu je bolezen v črevesu, skoraj gotovo vsled
pokladanja pokvarjene krme, n. pr. starega ali celo gnilega krompirja. Po Vašem popisu je bolezen že toliko napredovala, da je težko upati na popolno ozdravljenje, zato Vam priporočamo prašiča zaklati, dokler je še rejen, kajti prašič bo priče) hirati in Vam slednjič pogine. Toplo Vam priporočamo v takih slušajili takoj poklicati živinozdravnika, ker je bolezen ob pričetku ozdravljiva.
Vprašanje 252. Ali se dajo in kako se dajo odpraviti kuram UŠi in kaj je vzrok, da imajo kure grbaste in otekle noge ter iz razpoklin teče kri, zlasti pozimi? (K. Z. v S.)
Odgovor: Tisto, kar imate pri kokoših za uši, so druge, sicer podobne živalce, ki se pa imenujejo perjevci, ker razjedajo perje. Predvsem je dati kokošim priliko, da se same otrebijo mrčesa, in sicer služita v to svrho pesek in pepel, ki naj jih kokoši vedno imajo, da se v njih kopljejo, in sicer zunaj na dvorišču ali v posodah v kurnjaku. Kurnjak je skrbno osnažiti ter je vse razpoke v lesu in drugje za-mazati z apnenim beležem. Veliko izda v zaprtem kurnjaku, če se zažge žveplo; seveda je kurnjak poprej izprazniti. Perjevci na kokoših se ugonobe z gorko vodo, ki se ji doda na liter 4—8 g lizola. S to vodo je seveda kokoši kopati le v gorkem času, ali pa jih je skopane imeti v gorkem prostoru, dokler se ne posuše. Na kurjih nogah se delajo velike bele garje vsled neke pršice, ki dolbe pod kožo. Koža se vname in izceja se tekočina, ki skupaj drži vedno nanovo tvoreče se kožne luskine. S časom nastanejo debele garje, ki močno srbe in žival nadlegujejo. Bolne noge je najprej dobro z milom namazati, da se garje omehčajo, in potem se odpraskajo. Tako očiščene noge je potem vsak dan enkrat namazati z mažo iz 1 dela kreolina na 10 delov kreozota.
Vprašanje 253. Kako odpravim iz hleva veliko množino muh, ki živino silno nadlegujejo? Poskusi s požiganjem in z mrčesnim praškom so vsi brezuspešni. (M. P. v S.)
Odgovor: Muha odlaga svojo zalego v gnoj in enako nesnago na dvorišču in po raznih špranjah v hlevu. Iz zalege se naredi v enem mesecu nov mušji zarod, če upoštevate, da vsaka samica izleže 70 jajec in da se zaredi od pomladi do jeseni po ^ eč zarodov, potem si lehko predstavljate, kako močno in hitro se muhe razmnožujejo. Prvi pogoj, mušjo nadlego odpraviti, je vsestranska snaga in čeja v hiši, na dvorišču in v hlevu. Hlev naj bo svetel, zračen in tlakan, da se more gnojnica sproti odtekati in gnoj vsak dan izkidati. Sploh je tako postopati, da muhe nimajo kam jajec odlagati in da se zalega sproti pokončuje. Muhe loviti na razne načine je pač priporočeno, vendar ne izda veliko, če se jim ne vzame prilika za razmnoževanje. Dobro sredstvo, muhe iz hleva ali iz kterega drugega prostora pregnati, je mazanje sten, oprave in živine s kako rečjo, ki muham smrdi in jih odganja. Tako sredstvo je n. pr. lorbarjevo olje ali izvleček iz svežega orehovega listja. Priporočamo Vam namočiti sveže orehovo listje v jesihu in s takim jesihom namazati vso živino, jasli, sploh vse, kar je v hlevu, in obenem kolikor je mogoče s tem jesihom poškropiti stene. Enkratno namazanje živine jo varuje 14 dni pred mušjim nadlegovanjem.
Vprašanje 254. Imam že precej priletnega konja, ki ga sprednje noge nekako bole. Konj sicer precej počiva, če je pa vprežen, vozi prav dobro, a drugi dan ima zopet trde noge. Ker je konj dobro rejen, dober za vožnjo in se mi ga škoda zdi prodati, vprašam, kako naj zdravim konju trde noge? (A. Z. pri Sv. K.)
Odgovor: Konj je pač star in so boleče noge naravna posledica starosti, zlasti če je konj v mladosti veliko delal in sedaj preveč počiva. Kolikortoliko utegnete zboljšati trde noge z rednim vsakdanjim gibanjem ter z drgnjenjem nog. Prav dobro je take noge natreti s konjskim fluidom, s špi-
ritom, pomešanim s kafro, s kakim žganjem, z vinom ali sploh s kako alkoholno tekočino. Popisano drgnjenje in trenje nog je vsak dan zjutraj ponavljati in vselej posebej, kadar pride konj od kakega dela domov.
Vprašanje 255. Neki mož je pripovedoval drugim kmetovalcem, da je bil rudninski superfosfat, ki ga je nekdo naročil naravnost iz tvornice v Hrastniku, 16 °/0 ter je stal K 7'40 za 100 kg na tukajšnji železniški postaji, boljši od tistega, ki sem ga jaz naročil dva vagona od kmetijske družbe. Prosim pojasnila v Kmetovalcu, če je to mogoče in resnično? (A. K. v G.)
Odgovor: Vse avstrijske tvornice za superfosfat so kartelirane, t. j. imajo med seboj obvezno pogodbo, da svoje izdelke prodajajo povsod v Avstriji po eniinisti ceni. Hrast-niška tvornica ima v svojem ceniku, ki nam je bil predložen 2. t. m., zaznamovan rud. superfosfat 12 0/0 s K 6.72, 13 °/0 s K 7-15, 14 »/„ s K 7-56 in 16 o/o s K 8'32 za 100%. Da bi bila hrastniška tvornica 16 °/0 superfosfat po K 7'40 na tamošnjo postajo postavila, prav gotovo ni res, in če so vreče tudi zaznamovane s „16 °/0", ni to še nikakor mero-dajno, kajti odločilna je samo preiskava kemijskega preskušališča, ne pa tisto, kar tvornica zapiše na vreče. Vi ste od nas dobili holandski superfosfat v dvojnih vrečah z znamko „Albatros", ki je imel glasom preskušnje tukajšnjega kmetij sko-kemijskega preskušališča 15 °/„ v vodi razstopne fosforove kisline. Ta superfosfat je popolnoma pravilno izdelan ter je suh kakor poper, kar je posebno treba upoštevati. Vlažen superfosfat ni dober za razsipanje in je vlaga sploh dokaz napačnega izdelovanja. Holandski superfosfat z znamko „Albatros" je svetovno znan, izboren izdelek, ki ga vedno raje draže plačujejo kakor kakega drugega, vlažnega, in dasi traja po več tednov preden pride po morju črez Reko k nam na Kranjsko, vreče vendar niso razjedene, ampak cele, dočim moker superfosfat vreče že v par dneh razjč. Sicer pa oddaja družba cele vagone superfosfata znatno ceneje, ker odpadejo vsi stroški za prekladanje in za prevažanje blaga s kolodvora v skladišče in nazaj. — Bodite torej pomirjeni, in če ne verujete, pa dajte obe vrsti superfosfata na naše stroške pri tukajšnjem kmetijsko-kemijskem preskušališču preiskati.
Vprašanje 256. Kako se ozdravi vlačljivo vino in odkod prihaja, da se letos ta bolezen tako pogosto pojavlja? (F. Ž. na Č.)
Odgovor: Vlačljivost vina povzroča neki ferment v vinu, in sicer navadno le v mladem vinu, dokler je še kaj nepokipelega cukra v njem. Ta ferment razkraja cnker in dela vino sluznato. Lanska vina so bila zelo dobra, jeseni niso dovolj pokipela, in to je vzrok, da"se letos ta vinska bolezen pri Vas pogostokrat pojavlja. Vlačljivo vino Be ozdravi, če se mu da na hI 20—30 g tanina in se potera prav dobro in dolgo časa meša. Tudi je dobro s taninom pomešano vino potem večkrat skoz kako cedilce pretočiti v dolgih curkih. Ko je vino na ta način zopet postalo lehko tekoče, se pretoči v dobro zažveplan sod ter se z želatino na običajni način očisti. Mešanje in pretakanje vina učinkuje mehaniško, ker se sluz raztrga in slednjič na dno vleže.
Družbene vesti.
*	Družbena gospodinjska šola prične 1. oktobra t. 1. nov 12 mesečen tečaj. Razpis glede sprejema v šolo je objavljen med uradnimi vestmi te številke.
*	Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi:
Tomasovo žlindro po K 8-— 19 odstotno, za 100 kg. Te cene veljajo za nadrobno oddajo v družbenem skladišču. Pri naročitvah v celih vagonih se odračunajo skladiščni stroški in se torej dovoli znaten popust. V zalogi ima družba le 19odstotno Tomasovo žlindro.
Rudninski superfosfat s 14 »/„ v vodi raztopne fosforove kisline po 8 K 100 kg z vrečo vred. Pri naročilih v celih vagonih znaten popust. Svarimo pred nakupom su-perfosfata, ki je zaznamovan kot 12 -14 odstoten, če ni primerno cenejši, kajti tak superfosfat je resnično le 12-odstoten in sme v razmerju z gorenjo ceno le 6'86 K veljati.
Kostni superfosfat po 11 K 100 kg.
Kajnit po 5 K 80 h 100 kg.
Kalijevo sol po 12 K 60 h 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvornica za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 °/0 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 — 13°/0 kalija ter stane 5 K 80 h. Namesto 300 Jcg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 4 K 80 h.
Kostno moko po 10 K 100 kg z vrečo vred.
Čilski soliter po 35 K 100 kg.
Amonijev sulfat po 31 K 100 kg.
*	Močna krmila, in sicer lanene in sezamove tropine, ima družba v zalogi ter jih oddaja prve po 19 K in druge po 17 K 50 h. Tropine se oddajajo le v vrečah po 50 kg.
*	Klajno apno oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po 22 h kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
Oddaja kos. Družba ima v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla, in sicer v isti kakovosti kakor lansko leto. — Kose so ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele. Na pogosto izraženo željo po trših kosah imamo trše kaljene kose. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklepljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skupaj.
Cene kosam so naslednje: Dolgost v pesteh: 4'/2 6 6ya 7 7Va 8 „ „ cm-. 45 60 65 70 75 80
Cena:	K 1'20, 0-90, 1"—, 1'10, 1-20, 1-30.
*	Prave bepgamaške osle, in sicer temnovišnjevkaste, podolgem žilaste, oddaja družba po 60 h. Osle so vse enake kakovosti ter so 24 do 25 cm dolge.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1.1908.
Častiti zbor! V imenu glavnega odbora mi je čast naslednje poročati o stanju c. kr, kmetijske družbe, oziroma o njenem delovanju v 1. 1908.
Leta 1908. je imela družba 7380 udov, torej za 465 več kakor leta 1907.
V tekočem letu, t. j. leta 1909., je pa družbi pristopilo že doslej 647 novih udov. Ker se glavni odbor strogo drži načela, da le tiste smatra za družbene ude, ki dejansko plačajo letnino, zato se izbriše vsako leto precejšnje število udov, ker ne plačajo udnine. Navzlic temu je število udov sedaj naraslo že na blizu 8000.
Udje so bili razdeljeni v 135 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem je bilo nanovo ustanovljenih šest podružnic, in sicer v Borovcu, Knežji lipi, Koprivniku, Mavčičah, Notranji gorici in v Stražišču.
Po nadomestnih volitvah na občnem zboru dne 9. julija p. 1. so bili v glavnem odboru tile gg.: Frančišek Povše, državni in deželni poslanec, graščak, komercialni svetnik itd. v Ljubljani, predsednik; Ivan Knez, veleposestnik itd. v Ljubljani, podpredsednik; Frančišek Gombač, vinarski komisar v Ljubljani; Andrej Kalan, prelat, kanonik itd. v Ljubljani; Henrik bar. Lazar i ni, graščak v Smledniku; Josip Lenarčič, graščak, tvorničar in predsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice na Vrhniki; Leopold baron L iechtenber g, dež. glavarja namestnik in graščak v Jablali; Alojzij Pavlin, c. kr. veterinarski nadzornik v Ljubljani; Frančišek Pavlin, c. kr. stavbni svetnik v Ljubljani; Josip Pogačnik, posestnik v Podnartu ter dež. in drž. poslanec; Viljem Rohrman, vodja dež. kmetijske šole na Grmu; dr. Maks pl. Wurzbach, graščak in advokat v Ljubljani, in Janko Žirovnik, nadufitelj v Šentvidu.
Računska preglednika sta bila gg.: llinko Lindtner, deželni računski svetnik, in Frančišek Rozman, kontrolor c. kr. dež. plačilnega urada v. p.
Današnji občni zbor mora zvršiti volitev štirih odbornikov v glavni odbor na mesto po § 18. družbenih pravil izstopivših gg.: Andreja Ivalana, prelata, kanonika itd. v Ljubljani; Josipa Lenarčiča, graščaka, tvorničarja in predsednika kranjske trgovske in obrtne zbornice na Vrhniki; dr. Maksa pl. Wurzbacha, graščaka in odvetnika v Ljubljani; Janka Žirovnika, naduči-telja v Šentvidu, in enega odbornika za dobo dveh let, čigar mesto v lanskem občnem zboru ni bilo zastavljeno.
Družbeni zastopnik v kmetijskem svetu c. kr. kmetijskega ministrstva je bil družbeni tajnik, gospod ravnatelj Gustav Pire, njegov namestnik pa družbeni odbornik gospod Josip Pogačnik, posestnik v Podnartu, državni in deželni poslanec.
Družbeni zastopnik v državnem železniškem svetu je bil po smrti (24. julija 1906) ravnatelja kranjske industrijske družbe, g. Karola Luckmaua na Jesenicah, njegov namestnik graščak in predsednik trgovske zbornice gospod Josip Lenarčič na Vrhniki.
Za družbenega zastopnika v živinozdravskem svetu, ki je bil leta 1907. ustanovljen, je bil imenovan za triletno dobo gospod Frančišek Povše, graščak, drž. in dež. poslanec, za njegovega namestnika pa družbeni tajnik, gosp. ravnatelj Gustav Pire.
Družbeno delovanje v 1. 1908. je bilo urejeno kakor pravila predpisujejo, na podlagi sklepov odborovih sej, ki so se redno vršile. Zapisniki so objavljeni v družbenem glasilu »Kmetovalcu«.
Tekoča opravila je opravljalo tajništvo dogovorno s predsedstvom ter jih je reševalo v zmislu sklepov glavnega odbora. Vložni zapisnik izkazuje leta 1908. 1208 strogo uradnih dopisov, poslovnih števil pa izkazuje 30.841.
V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še 1 tajniški pristav, 1 pisarničar, 1 živinozdravnik, 1 knjigovodja, 2 skladiščna uradnika, 1 pomožni uradnik in 3 služabniki, ki pomagajo tudi v skladišču.
Delovanje podružnic je bilo večinoma zelo živahno; posebno zadnji čas se mora njih vedno skrbnejše delovanje pohvalno omeniti. Delo glavnega odbora, ki je od leta do leta bolj obsežno, ima največjo oporo v uspešnem delovanju podružnic, in večkrat je bilo le z njihovo pomočjo mogoče pričeti uspešno delovati v prid kaki kmetijski panogi. Podružnice imajo sedaj 29 drevesnic ter vsako leto v svojem okolišu oddajo veliko število dreves in na ta način sadjarstvo zelo pospešujejb. 20 podružnic v vinskih
krajih ima tudi večje ali manjše trlnice in nektere tudi vzorne vinograde. Za vzdrževanje drevesnic in trtnic dobivajo podružnice primerne podpore iz državnih in deželnih sredstev. Večina podružnic ima kmetijske stroje v zadružno porabo, nektere tudi v večjem številu. Več podružnic ima svoja poslopja. Izmed glavnih opravil družbenih podružnic je skupno naročanje kmetijskih potrebščin, kar jim družbena pisarna posreduje in se skoraj brez izjeme vrši brez ovir. Ua sodelovanje podružnic spodbuja, je bilo v zadnjem času vpeljano, da posamezne podružnice v družbenem uradnem glasilu redno poročajo o svojem delovanju.
O družbenih zavodih in podjetjih mi je čast naslednje poročati:
1.	Družbena podkovska šola. Ta šola, ki jo ima družba že 60 let v svoji oskrbi, je pravzaprav obrtna šola, ki vsled zakonskih naredeb mora obstati, prizadeva družbi toliko neupravičenih žrtev, da je glavni odbor moral skleniti, da se iznebi te šole, oziroma žrtev zanjo. Glavni odbor bi bil sicer temeljiteje postopal, a se je moral ozirati na dejstvo, da je ta šola edina te vrste s slovenskim učnim jezikom. Dogovori s c. kr. deželno vlado, z deželnim odborom in z magistratom stolnega mesta Ljubljane so toliko dozoreli, da se način vzdrževanja podkovske šole tako izpremeni, da bodo omenjeni činitelji dovolj prispevali in tako družbo prevelikih žrtev odvezali. Obljubljena je tudi podpora za popravo in za popolnjenje potrebnega poslopja. Družba je dobila že v letu 1808. višjo državno podporo in istočasno državni prispevek, ki je primeren obrestim glavnice, založene v poslopju šole. Zopet so ustanovi živinska bolnica. Samoobsebi je umevno, da se tudi pouk v šoli preustroji, kakor ga zahteva sedanji čas. — Podkovska šola je pod vodstvom posebnega ravnatelja, ki je počenši z letom 1908. živinozdravnik, delujeta pa na njej učitelj podkovstva in njegov asistent. Šola je imela, kakor običajno, v preteklem letu dva polletna tečaja, ki sta bila oba dobro obiskana. Vsi učenci s Kranjskega so imeli državni', oziroma deželne in hranilnične podpore. Koncem vsakega polletja so se tudi vršile skušnje iz podkovstva za kovače, ki šole niso obiskovali. Popolna preureditev podkovske šole in živinske bolnice je v teku in bo s 1. januarjem 1910 stalno rešena.
2.	Družbena sadna drevesnica. Vsled popolne utrujenosti zemlje v stari družbeni sadni drevesnici v Ljubljani na družbenem Poljanskem dvorcu je bila družba prisiljena svojo drevesnico premestiti ter je v to svrho kupila veliko zemljišče v Gornji Šiški, ki ga je ogradila z žično mrežo ter v 1. 1904. pričela zasajati. V stari drevesnici se 1. 1908. ni pridelalo že skoraj nič več drevja, zato je bila družba to leto (1909) prisiljena vse potrebno drevje drugje nadobaviti. To naročanje tujega drevja, ki družbi že nekaj let prizadeva velikih žrtev, je bilo v letu 1909. zadnje in v 1. 1910. bo družba imela dovolj sadnega drevja najboljše kakovosti na razpolaganje. Nova sadna drevesnica v Gornji Šiški je sedaj zasajena s petimi letniki sadnega drevja. Gospodarstvo v novi drevesnici je tako urejeno, da bo mogoče vsako leto oddati 23—24 ti so. visokodebelnih in pritličnih sadnih dreves raznih plemen in vrst. V novi in deloma še v stari drevesnici rase sedaj okroglo 140.000 cepljenih dreves in poleg njih tudi zadostno število divjakov. Stroški za novo drevesnico, ki od nje doslej še ni bilo nikakega dohodka, znašajo do konca 1. 1908. okroglo 29.000 K in pridejo do konca 1. 1910. na približno 35.000 K. Ti stroški so pa v resnici še veliko večji, ker je od te vsote odbita državna podpora in tudi stroški za I. družbenega vrtnarja in vrtnarskega pomočnika so doslej še postavljeni na račun stare drevesnice na Poljanskem dvorcu. Kakor je imel glavni odbor čast poročati že v prejšnjih občnih zborih, se je ustanovitev nove drevesnice omogočila le vsled posojila si. kranjske hranilnice v znesku 30.000 K, ker je ta zavod obljubil po možnosti vsako leto obresti od posojila darovati. SI. kranjska hranilnica je doslej že za pet let te obresti v resnici blagodušno podarila. Stara drevesnica in istotako z drevjem nezasajeni prostori v novi drevesnici se
obdelujejo kakor pač vsakokratne razmere kažejo kakor njive in se rabijo za poskušnje z raznimi novimi semenskimi vrstami. Posebna važnost se poklada na poskušanje novih vrst krompirja, kajti nujno je treba dobiti novo vrsto krompirja, ki bo pri nas enako oneidovcu dobro uspevala, ker oneidovec, ki ga je družba pred 25 leti vpeljala in je sedaj že po vsi deželi razširjen, se kaže kot stara vrsta že nekoliko manj rodoviten kakor v pričetku. Stroški ki jih ima družba s poskušnjami novih vrst krompirja, so zelo veliki, a doslej poskušane nove vrste se večinoma niso tako obnesle, da bi ktero kazalo splošno priporočati in razširjati.
_ (Dalje prihodnjič.)
Vabilo
na občni zbor kmetijske podružnice za Tuhinjsko doline, ki bo dne 22. avgusta 1.1. ob štirih popoldne na Selih pri gosp.
Jerneju Slapniku.
SPORED:
1.	Pozdrav našega že večkrat odlikovanega in najstarejšega uda g. Jerneja Slapnika.
2.	Poročilo o zadnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe.
3.	Planšarstvo v naših tuhinjskih planinah.
4.	Raznoteri pogovori in nasveti.
Kmetijska podružnica Šmartno-Tuhinj, dne 15. julija 1909.
Viktor Engelman, načelnik.
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori dvanajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojneml, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. ^(Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozirs rrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.	znati čitati, pisati in računati;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo	d0 I5. septembra t. 1.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, dne 15. julija 1909.