Ii.'tj« vhsV: čstrick in iiiiiiM/ v. «al uii y Maribora s pošfijimjejr. ntl cloni sa celo leto 25 din., pctteia 12 50 din., čelrt l*'J- v -"■■orn. Koioi'%3 cesta ll. 5. »loke«-j^Ui »c na ucčsjo. Uprav-niživo sprejeme naročnino, laser&ie fu reii;»r.-,aci}a. Cene biser atom po ¿«govor«. Za večkratne oglase primeren popust Nezaprte feklajsadje so paštete« pfoef«. Čekovni r?£\m p«§5ri«ga h rada Ljubljana It 4CL603. Telefon iaterc-rbsa U. «3. MARIBOR, fine 19. aprila 1928 ¿57. letnik Naše orv« gospodarsko delo» Dne 18. marca smo z volnimi krogljicami pokazali, da smo Slovenci narod zase. Sami si hočemo gospodariti, sami si rezati kruh. Vsi volilni napori centralističnih strank, ki so se izražale ne le v besni agitaciji od moža do moža, ampak v ogromnem tratenju narodnega denarja za čosopise, plakate in letake, s katerim so preplavljali Slovenijo in nastiljali ceste in pota, so ostali brez upliva. Narod se ni dal premotiti niti od izdanih milijonov, niti od obljubljenih krav. Gospodarsko zanimivo pa je vprašanje: Kdo bo plačal ogromne volilne izdatke naših nasprotnikov? Radikali so imeli na razpolago državni mošnjiček. Da jim ne bi hodili tudi demokrati in samostojneži v koruzo, so se jih znebili pred volitvami. Tem laglje so potem viničarjem in drugim obljubljali težke milijone in breje krave. Samostojni in liberalci pa so živeli od svojih posojilnic, hranilnic in bank. Tisoče in tisoče, milijone so dali na razpolago ti zavodi za volitve in še vedno dajajo za Sokole in orjunce. Ako bi delali ti zavodi samo z denarjem liberalcev in samostojnežev, socialdemokratov in republikancev, ne bi rekli ničesar. Vsak naj razpolaga s svojim imetjem kakor hoče. Žalostno pa je, da je morda polovica vsega denarja v teh zavodih iz ljudskih žepov. Z ljudskim denarjem so delali protiljudsko politiko na škodo slovenskega naroda. Marsikateremu volilcu, ki je vrgel kroglico v drugo skrinjico, se bodo sedaj odprle oči in s strahom se bo vprašal: Ali nisem tudi jaz podpiral centraliste s tem, da imam denar v njihovih zavodih? Pojdi in izbriši ta madež, vzdigni denar in ga naloži v slovenske narodne zavode, kojim načeljujejo možje, o katerih si prepričan, da ne bodo nikdar izdali naroda za skledo centralistične leče. S tem boš oslabel sovražnike, svojce pa podprl in okrepil, da bodo zamogli še bolj uspešno delati za narod. Denar je sveta vladar, pravi pregovor. Ne dajmo torej našim sovražnikom vlade, s pomočjo našega denarja. Samo poglej, kako lepo delujejo naše domače posojilnice, kako uradujejo naši možje. Vsi člani jamčijo s celim svojim premoženjem za tvojo vlogo, ki je popolnoma varna. Ako si v sili, ti postrežejo vsak hip, po nizki obrestni meri. Seveda te bodo vabile nasprotne posojilnice in banke, češ, pri nas dobiš dvakrat večje obresti. Vprašaj jih, koliko obresti pa zahtevajo za posojilo? In ako si danes v srečnem položaju, da lahko vložiš 10.000 ali 20.000 K., ali veš sigurno, da čez leto ali dve leti ne boš rabil kredita? Ali se boš upal potem v domačo posojilnico, ko si prej iz gole sebičnosti podpiral nasprotno? Sosedi bi se ti lepo zahvalili za tako ravnanje in bi ti rekli: Kjer si vlagal denar, tam vzemi tudi posojilo. To ne gre, da bi pri liberalcih nalagal, v sili pa prosil za našo pomoč. Naše kmetsko življenje se suče tako, da nikdar ne vemo, kedaj bomo rabili posojilo. Blagor nam, ako ga dobimo potem po 6 ali 7 odstotkov. Samo poglejmo nekoliko okrog sebe in preštudirajmo razne panoge našega gospodarstva. Na Ptujskem polju so naši kmetje imeli med vojsko lepe dohodke od krompirja; celo repa jim je nesla lepe stotake. Na stotine vagonov se je naložilo in odpeljalo v velika mesta. Ta vir dohodkov je danes precej usahnil. Vinogradi so tudi bili do sedaj lep vir dohodkov, odslej pa morda ne bo več, ker se vino ne bo moglo prodati. Kdor je imel doslej naložen kapital v posojilnici, ga bo kmalu porabil in začel iskati kredita. Danes se kaže, da ima les lepo bodočnost. Kmetje in posestniki, ki imajo polne šume, bodo veseli, kakor so bili veseli naši vinogradniki, ko so meli polne kleti. Ko se pa bodo začeli racionelno izkoriščati ogromn gozdni zakladi po južnih delih države in bo izginil prometni zastoj, pa bo morda tudi za posestnike šum izginil zlati čas. Cena živine se kaj naglo spreminjal Danes je gospodar na konju, jutri nima toliko, da bi kupil prase. V dobrih in slabih časih pa morajo biti naše posojilnice tiste stranice slovenskega gospodarskega organizma, v katere se izliva ves denar in iz katerega črpajo naše gospodarske sile zopet moč v slabih časih. To pa je le mogoče potom iz-bome organizacije, in to imamo, hvala Bogu! Vse naše posojilnice so organizirane v Zadružni zvezi v Ljubljani, ki regulira denarni obtok, kakor človeško srce kri. Ako zboli roka ali noga, ali kaki drugi del telesa, pošlje srce takoj v zboleli del večjo množino krvi da ozdravi in služi še dalje celoti. Tako deluje naša denarna centrala v Ljubljani. Kjer pešajo gospodarske moči našega naroda is kateregakoli vzroka, in prosijo kredita, ga dobijo od Zadružne zveze v Ljubljani potom domačih posojilnic. Ko pa pridejo zopet boljši časi, je vsakega zavednega gospodarja sveta dolžnost, da vlaga preostali izkupiček gospodarstva v domačo posojilnico, da pride denar potom centrale zopet tje, kjer morda druga panoga našega gospodarstva trpi. Tako pomaga Štajerc Kranjcu, Dolenje Goričanu, posestnik gozdov vinogradniku, poljedelec živinorejcu, obrtnik kmetu, uradnik delavcu, narod — sebi. Samo tako bo slovensko narodno gospodarstvo ostalo zdravo, ker bi imelo iz sebe in po sebi dovolj moči in odporne sile na razpolago. Ves naš denar v domače posojilnice, kjer dobimo tudi kredit po nizkih cenah v času ; potrebe! Ne zamudimo prve stopnje našega gospodarskega dela! Politični ogled. Država SHS. Volitve so poverile zastopstvo Srbije Pašiču, Hrvatske Radiču, Slovenije Slov. ljudski stranki in Bosne Jugoslov. muslimanski organizaciji, katero vodi dr. Spalio. Na podlagi takih volilnih izidov so bili radikalci prisiljeni stopiti v dogovore z zastopniki Hrvatske, Slovenije in Bosne. Razgovori so se vršili med posameznimi skupinami na raznih mestih, skupno pa v Zagrebu koncem preteklega tedna. Beograjska gospoda si je pogajanja in tudi sporazum predstavljala tako, kakor se je že od nekdaj vajena pogajati s protiljudskimi strankami, kakor so na primer demokrati. Mislila je, da bodo zastopniki Hrvatske in Slovenije za par ministrskih stolčkov vse pod pisali ter tudi odobrili protinarodno politiko, pa morala je uvideti, da ima opravka s pravimi ljudskimi zastopniki, ki ne odnehajo od pravičnih zahtev svojih volilcev. V Zagrebu se je zahtevalo, da morajo radikalci ; najprej vse popraviti, kar se je doslej zagrešilo v kulturnem, upravnem in gospodarskem oziru. Hrvatske zahteve je narekoval Radič, slovenske dr. Korošec, bosanske pa dr. Spaho. Vse se je napisalo in podpisalo in vsaka skupina ima po en tak zapisnik predsporaz-uma ali pogojev, ki se bi morali izpolniti od radikalne ali srbske strani, da lahko pride do sporazuma. Čim prej izpolnijo radikali dane obljube, tim bolje, če jih • pa požro, potem je za njih najslabše. V tem slučaju se ! morajo zopet vezati z demokrati in ob novih volitvah ne bodo več zastopniki Srbije, j Zapisnik zagrebškega predsporazuma je vtaknil g. Pašič v žep in sedaj odlaša in gleda na desno in levo. Od radikalskili zastopnikov v Zagrebu sprejete obveze so precejšnja pokora za radikalno stranko, pokoro delati ni prijetno, in zalo bi en del radikalov rad nazaj v zvezo z demokrati, dočitn hočejo drugi nadaljevati sporazum $ ffcj&li in Slove- d in ve najdejo tudi tretji, ki premišljujejo, kako bi Slovence in Hrvate prevarili, izvabili od njih še kako pomoč, a pustili na stran vse dane obljube ter čas lepo porabili za nove volitve po »ovoprikrojenem volilnem redu. Poskusijo lahko eno in drugo, če poteptajo dane ' obljube, imajo sami škodo in še večno sramoto, Slo-I vencev in Hrvatov pa ne bodo tako lahko goljufali. To j bi lahko videli že iz velikanskega shoda, ki se je vršil ! v nedeljo v Zagrebu. Iz cele Hrvatske se je zbralo krog | 100.000 ljudi na obširnih ravninah zagrebške okolice, kjer se je kljub slabemu vremenu vršil veličasten shod i od 11. ure dopoldne do 3. ure popoldne. Radič je raz- : i ložil položaj v državi in pa potek razgovorov z beograj-| skimi odposlanci. Hrvat in Slovenec hočeta biti Si*bu j svobodna in enakopravna brata, tudi Srb-seljak hoče to, a beograjska gospoda ne pusti, ki svoj narod zape-| ljuje m hujska ter vrši najgrše in najsramoinejše delo i s tem, da hoče brala bratu napraviti za hlapca, da bi i razprto in nezadovoljno ljudstvo lažje izmozgavala. j Hrvatski pokret ni od včeraj, temveč ima svojo staro in ! slavno zgodovino ter po svoji kulturi tudi vizitkarlo i za telo Evropo. Hrvatski narod je do zadnjega diha l za ruski narod, ceni pa tudi Nemce, ker so delavni, ker j so se otresli carskega gospodstva in nočejo nikdar več \ proti malim uarodom. V zaključnem govoru je Radič govoril o obljubah, ki so jih dali radikali. Našteti jih ni mogel, ker so Srbi boleli, da ne pridejo še v javnost, pristavil je pa, da Beograd lahko svoje obljube potepta, a da bo pri tem ; imel sam največjo škodo in zmedo, sporazum Hrvatov in Slovencev je pa tako močen, da bo znal varovati in izvojevati svoje pravice. — Kot zastopnik Slovencev se je oglasil na shodu poslanec SLS Brodar, ki je med navdušenim odobravanjem zagotovil Hrvatom zvestobo za zvestobo. Za predsednika v ponedeljek otvorjene narodne skupščine je bil izvoljen radikalec dr. Peleš, obrazovali so se tudi posamezni klubi, kakor radikalski, demokratski, zemljoradniški, nemški in muslimanski. Za predsednika Jugoslovanskega kluba je bil soglasno izvoljen dr. Korošec, za podpredsednika dr. Sudarevič in prof. Sušnik, za tajnika pa K. škulj in Geza Šiftar. Blagajnik je Janez Brodar. V permanentni odbor kluba so bili izvoljeni: dr. Hohnjec, Brodar, Gostinčar in dr. Kulovec. — Pucelj je sam in se potika okrog z dvema Uskokoma iz Radičeve stranke, ker ga zemljoradniki ne marajo. Demokratski in radikalni poslanci so se hudo zmerjali, zemljoradniki so pa radikalcem klicali, da so ubijalci, ker so pri volitvah ubili zemljoradniš-kega agitatorja Baljiea. — Ko je bila prebrana ostavka vlade, so se poslanci med hrupom razšli. Zvečer so orjunci v Zemunu napadli muslimanske poslance in policija je trpela, da je banda pred ho-lelom klela turškim poslancem Boga. grozila, da jih | pobije ter metala kamenje v okna. Ko sta se drugi dan { v skupščinskem predsedništvu pritožila dr. Spaho in | dr. Korošec, so se nekateri radikalni poslanci še sme-; jali. Italijanski fašizem je hlinil veri in Cerkvi prijazno j lice, da bi spravil razkol v italijansko ljudsko stranico ; ali popolare. Kongres popolarov je pa fašiste silno razočaral, ker je sijajno zmagal voditelj popolarov Don : Sturza, ki fašizem odločno odklanja. Proti francoski vladni politiki je ostro nastopil opo-zicijonalec Herriot, ki dolži vlado, da ogroža državo z velikim militarizmom, s slabo in nasilno politiko proti Nemčiji, z odtujavanjem od Anglije in pa s slabim finančnim gospodarstvom. Društvo narodov. Svet društva narodov je začel z zasedanjem. Politični oddelek Društva narodov bode razpravljal pred vsem o pritožbi Madžarske proti Ru-muniji radi ekspropriacije nepremičnin, ki so bile last onih prebivalcev v Rumuniji, ki so optirali za Madžarsko. Nato bo Ia oddelek Društva narodov razpravljal o pritožbi Bolgarske nad gotovimi grškimi odredbami v Zapadni Trakiji. Nadalje se bo razpravljalo o bolgarskem predlogu, da naj se prenese kontrola Bolgarske v vojaškem oziru na svet Društva narodov, ker je po mnenju Bolgarske odveč, da bi se postavil garancijski komite, kajti Bolgarska je zadostila vsem svojim obveznostim, ki so vojaškega značaja in ki izvirajo iz mirovne pogodbe. Za tem pride na vrsto ureditev meje med Češkoslovaško in Madžarsko v rudarskem okrožju pri Salgo-Tarjan. -------------r-..nf. . - . ,-1>>M ----- Tedenske novice. Naše eilatelje opozarjamo, cla so po mestih edino ti-le denarni zavodi naši: Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica, Ljudska posojilnica v Celju, pri «Belem volu«, Kralja Petra cesta, 1. nadstropje, Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju. Vsi drugi denarni zavodi po teh mestih so liberalni. Nalagajte le pri naših denarnih zavodih denar, ker so najbolj varni! Prošnja slovenskih vojakov iz južne Srbije na poslance naše stranke. Pretiranost, katero so začeli od početka volitev pa do danes nnd nami Slovenci znašati (posebno z vojaki), smo prisiljeni, da si iščemo pomoči pri naših slovenskih braniteljih, v katere edino še imamo zaupanje. Da ne bom oviral čitatelja v čitanju, bom takoj prešel na stvar: Že dolgo let so se čitali v moji hiši slovenski časopisi: «Slov. Gospodar» in «Domoljub». Ker sia se mi ta dva časopisa priljubila že v mladosti, sem si jih naročil tudi semkaj v Macedonijo. A kljub temu, da je po ustavi dovoljeno citati časopise vsakemu državljanu, to nam vojakom zabranjujejo. To zabranjevanje še pred volitvami ni bilo tako neznosno, ali kakor hitro se je obrnilo kolo sreče na zmago Slovenske ljudske stranke, so začeli najstrožje za-branjevati vsak slovenski časopis. Tako se godi vsem vojakom Slovencem. Evo vam moj slučaj: Ker sem vedno redno čital naročene mi časopise — katere je pa vedno prej prečital moj predpostavljeni, ne da bi dajal kakšne pripombe — ali čim je zmagala SLS, je vsako malenkost takoj vzel za krivico. Pred par dnevi me je poklical na odgovor, zakaj sem čital slovenske časopise in na tej osnovi me je obtožil kot politično sumljivega in dela na to, da zgubim svoj čin narednika in cla se odpustim kot državnim koristim škodljiv. Obenem me je kaznoval z 20 dnevnim zaporom. — Tako živimo vsi Slovenci tukaj v Južni Srbiji, ker živimo, kakor pri nas živina v ograji. Ker pa imamo vsi veliko zaupanje v naše slovenske voditelje, zato jih prosimo vsi tukajšnji slovenski vojaki, da naj gledajo vsaj na to, da pridemo čim prej služit v naše kraje in da se zahteva od vlade naše zavarovanje. Podčastniki in vojaki-Siovenci iz Skoplja. Cerkvena pobožnost v Breznu ob Dravi. Sv. Miklavža častijo zlasti ob vodah. Prosijo ga pomoči v nevarnosti za življenje. Tako je tudi pri nas, več sto let stara, od papeža Klementa IX. 1. 1669. z odpustki obdarovana bratovščina sv. Miklavža. Udje molijo vsaki dan eden oče naš k svetniku in darujejo na leto par soldov za svete maše ob določenih dnevih in za molitev ob nedeljah. Svojo «bratovsko nedeljo« imajo takoj po šentjurski (na Remšniku), torej letos 29. aprila. Takrat je dvojna služba božja, darovanje za brezniško cerkev, pobiranje udnine, vpisovanje družbenikov in kramarski sejem. Bog usliši priprošnje svojega služabnika-svetnika v blagor njegovim častilcem na duši in na telesu. Smrt obmejnega Slovenca. Iz Pernic nad Muto nam poročajo: V pondeljek, dne 9. aprila je umrl po mučni bolezni Peter Golob, pd. Urh, posestnik na Mlakah, star komaj 40 let. Dolga huda bolezen želodčni rak mu je ugasnila luč življenja. Imel je lepo, z modernimi stroji opremljeno posestvo, 5 minut onstran meje. V razburjenih dneh vojaškega pohoda leta 1919 je moral z drugimi vred tudi on mnogo trpeti, a povračila ni dobil nikakega. Vse to bi xse še kolikor toliko pozabilo, hujši udarec zanj je bila za-grešena dTŽavna meja. Nesrečne nove meje ni zoknvflo tukajšnje ljudstvo, marveč kratkovidnost in lahkomiselnost . onih gospodov v Ljubljani, ki so imeli leta 1920 moč v ro- j kah. Posestniki trikota Sopota, Pernice in Sv. Jernej so ; gospodarsko uničeni. Pokojni Peter je imel krasne gozdove ; in hlev poln živine, a prodati se ne more ničesar, plačila j v Avstriji so pa velikansko. Večkrat se je izrazil, dnsi je bil dober Slovenec, da glede jezika naj bi šla meja kjerkoli, bodisi čez Sopoto ali nižje, toda v gospodarskem oziru spada ves Bistriški jarek k Dravski dolini. Ko je šlo za ureditev obmejnega prometa, je hodil Peter po zimi, beri in izgovori, v poldrugi meter debelem snegu po teh strminah doli do Bistrice, nato navzgor čez Radvanje in Sv. Lovrenc v Ivnik k obmejni komisiji ter zopet nazaj. In to ne samo enkrat. Vsled tega si je svoje že prej slabotno zdravje občutno pokvaril. Vrhu tega je moral prenašati obrekovanje nekaterih nasprotnikov domačinov. Ko je zadnje tedne ležal v postelji, ga sporo ni bilo poznati, tako ga je spremenila bolezen. Nekaj pred Veliko nočjo je rekel: pomlad je tu, a jaz ne bom več oral ne sejal. Kakor je bilo vse njegovo življenje vsikdar življenje pravega kristjana, tako je tudi veliki teden prejel ganljivo poslednjo popotnico in je bil njegov pogreb v sredo, dne 11. aprila prav lep. Dragi Peter, počivaj v obmejni zemlji, za katero zi žTtvoval svoje zdravje in življenje, in naj bo enkrat za Te tukaj tudi veselo vstajenje! Umrl je na Špičniku pri Svetini 14. t. m. posestnik in dolgoletni občinski odbornik Gašpar Gavbe. Blagopokojni je bil vzor vinogradnika in kletarja ter je bil kot tak tudi večkrat odlikovan z raznimi častnimi diplomami. Po dolgem trplenju na svetu je 14. t. m. zatisnil za vedno svoje življenja trudne oči. Obmejni vinogradnik, počivaj v miru, žalujoči družini pa naše sožalje. Redka starost. (Dopis od Št. Janža na Dr. polju). Dne 13. aprila t. 1. je umrla najstarejša oseba v naši župniji g. Ivana Šnuderl mati g. Jožefa Šnuderl, hišnega posestnika v Mariboru in občinskega tajnika občine Lajtersberg. Dosegla je redko starost 91 let, bila je 30 let vdova. Spoštovani družini naše iskreno sožalje! Naj blaga rajnica v miru počival Žalostne novice od Sv. Andraža v Slov. goricah. Skoraj neperestano je mrtvaški zvon pretekle dni pel svojo zadnjo pesem tukajšnjim župljanom. Po kratki in mučni bolezni je umrl gostilničar in posestnik Tomaž Toš, mož tihega značaja in skromen. Počivaj v miru! Komaj smo izročili materi zemlji njegovo truplo, se je pa razširila novica, da je morala v večnost mlada žena Marija Zorko, roj. Lovrenčič po le par dnevni bolezni in le po enoletnem srečnem zakonu. Na njej so se spolnile besede: Kakšno življenje, takšna smrt. Pred zakonom vzgledna Marijina družbenica in vrla članica naših katoliških društev, je imela najlepšo smrt. Nekoliko ur pred smrtjo si je zapela svojo Marijino pesem: «Ves, o Marija«. Umrla je na Marijino soboto in bila pokopana na spomin Marijinega oznanjenja, dne 9. aprila. Dolga vrsta župljanov jo je spremila k grobu, kjer so ji po poslovilnih besedah domačega župnika zapeli prav ginljivo slovo. Pokojna zapušča majhnega, šele 7 dni starega sinčka, ki ne bo nikdar poznal dobre mamice. Vživaj v večnosti tvoja blaga in za vse dobro vneta duša nebeško plačilo! V Vitomarcih pa je zatisnila svoje oči k večnemu počitku žena-mati Gera Požegar, objokovana od moža in edine hčerke. Vsem daj Bog večni mir in pokoj! Kar dve osebi v eni hiši na mrtvaškem odru. V Oseku, župnija Sv. Benedikt v Slov. gor., so imeli pri Kozarovih, po domače pri Šimenovih, obenem dva mrliča. Umrl je stari prevžitkar Martin Kožar v 82. letu. Rajni je bil znan daleč naokrog kot poštena duša. Isti dan kot stari oče je umrla tudi hčerka sedanjega gospodarja Jakoba Kožar, komaj štiriletna Mimika. Staremu očetu in vnukinji je ugasnila luč življenja pljučnica. Naj Bog tolaži krščansko hišo! Mladeniči — na marijanski shod v Celje! Letos bo na binkoštni pondeljek, 21. maja velik shod mladeniških Marjinih družb in drugih dobrih fantov iz cele Slovenije pri Sv. Jožefu nad Celjem. Ta dan mora biti dan velikih misli in velikih dejanj, Marijin dan in naš mladeniški dan. Ta dan hočemo javno in slovesno izraziti svoje globoko versko prepričanje in svojo udanost nebeški materi Mariji. Ta dan pa hočemo tudi videti naše mladeniške čete, naše vrle bojevnike. Od tega marijanskega shoda hočemo ponesti na dom srce polno navdušenosti, požrtvovalnosti in ljubezni do Marije, naše zaščitnice in za naše lepe, svete, mladeniške vzore! Zato mladeniči — na plan! 21. majnik, to je naš dan! Organizacijsko gibanje v Celju. Po volilni borbi se je začelo pri nas živahno društveno življenje. Nedelja za nedeljo imamo kakšno prireditev. Na belo nedeljo so nas presenetili naši vrli delavci s Finžgarjevo igro «Razvalina življenja«. V nedeljo, dne 15. t m. je krasno uspela orlovska akademija dijaške vrste. V nedeljo, dne 22. t. m. pa priredi pevski odsek Izobraževalnega društva svoj prvi koncert v Narodnem domu. Na sporedu so mešani in moški zbori priznanih skladateljev. Pridite poslušat, ne bo vam žal. Začetek točno ob pol 4. uri pop. Celjsko pevsko okrožje priredi meseca junija veliko okrožno pevsko prireditev v Celju. Do sedaj je prijavilo svojo udeležbo že 8 zborov. Ako še želi kak zbor nastopiti, ki pa ni sprejel tozadevno okrožnico, naj nemudoma prijavi svojo soudeležbo, da se mu lahko takoj naznanijo skupne pesmi. Naznani naj število pevcev in kateri dve pesmi bo sam pel. Prijave pošljite na gosp. Franca Jeriča, Ljudska posojilnica. Beli vol. Romarji, ki prihajajo na božjo pot k Sv. Jožefu nad Celjem. Lepa cerkev sv. Jožefa je bila pozidana od celjskih meščanov s pomočjo 10 okoliških občin 1. 1680. Tokrat je namreč v Celju in okolici razsojala kugo, po so Celjani in okoličani sezidali cerkev sv. Jožefo kot zaob-Ijubno svetišče, ker jih je Bog na priprošnjo sv. Jožefo treSii kt'£9. To cerfcov so pozneje dvakrat prenovili in sicer 1. 1739 in 1825. Cerkev sv. Jožefa pa je danes posebno od zunoj potrebna prenovitve, kar bo pa pri sedanji draginji stalo zelo veliko in radi tega se predstojništvo miši- i jonske hiše pri sv. Jožefu prav toplo priporoča romarjem, ' naj letos pripomorejo s prostovoljnimi denarnimi pri- | spevki, da bo cerkev sv. Jožefa tudi na zunaj postala ponos Slov. Štajerske. Ljudska posojilnica v Celju pri Belem volu je imela i dne 15. t. m. svoj 16. redni občni zbor. Iz poročila načel-stva posnamemo, da imela koncem leta okrog 30 milijonov vlog in je zrasla no vlogoh v minulem letu za 10 milijonov. Stanje posojil je znašalo koncem leta 26 milijonov in se je zvišalo v letu 1922 za 13 milijonov kron. Čistega dobička je dosegla nad 171.000 kron. Denarni | promet je znašal nad 207 milijonov kron. Iz tega kratkega poročila je razvidno, da je Ljudska posojilnica v Celju pri Belem volu nepričakovano lepo napredovala, da uživa med ljudstvom največje zaupanje in ugled in da je po- ! stala eden največjih zadružnih denarnih zavodov, včlanjenih pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Priporočomo vsem slojem prebivalstva v celjskem okrožju, osobito pa pri kmetskem ljudstvu, da nalaga svoj denar le pri Ljudski ' posojilnici v Celju pri Belem volu in iščejo le pri njej posojila, ako ga rabijo, ker je ta posojilnica edino pravi j kmetski zadružni denarni zavod v Celju. Pri njej je denar popolnoma varno naložen. Javni shod obrtnikov v Mozirju. Žalostne gospo- j darske razmere v našem okraju, katerega obstoj leži v ; izboljšanju obrtnega in trgovskega stanu, so dale marsikomu že misliti, da ne more iti tako naprej. Raditega je sklenila Rokodelska zadruga v Mozirju v svrho raz-motrivanja in organiziranja obrtništva prirediti javni j shod v Mozirju, dne 29. t. m., popoldne točno ob 3. uri, v prostorih g. Slrmšeka. Na shodu govori podpredsednik trgovske in obrtne zbornice in mogoče še kak gosp. poslanec. Obrtniki vseh strok naj se udeleže zanesljivo ■ tega važnega shoda v svojem lastnem interesu! — Odbor Rokodelske zadruge v Mozirju. Ljubico ustrelil, sebe pa težko ranil. Iz Bresternice j pri Mariboru smo prejeli to-le žalostno poročilo: Minuli ponedeljek je pri nas ustrelil kmetski sin Anton Handl svojo nevesto Marijo Zajko z dvema streloma v prsa, nato pa je še pognal sam sebi dve krogli v prša, a je še ostal pri življenju in leži v mariborski bol- j niči. Handlna je zasledovala žandarmerija radi po- i silstva nekega lOletnega dekleta in iz strahu pred kaznijo je sklenil samomor. Njegova nevesta Zajko mu je iz ljubezni sklenila slediti v smrt. V mlaki so ga našli. Iz ptujske okolice nam poročajo: j V novi vasi pri Ptuju so našli v petek, dne 13. aprila v jutro v mlaki udove Šafer Antona Kumer, trgovca s j perutnino. Že v soboto, dne 7. aprila so ga iskali, ker niso znali, kam je izginil. Vzrok smrti ni znan. Je sam utonil, ali mogoče so ga drugi pijanega vrgli v mlako. Naj v miru počiva! Ker so jo starši kregali, je šla v vodo. Mimuli pon-deljek zjutraj so potegnili pri Majdičevem mlinu v Spod. j Hudinji pri Celju iz vode delavko Ano Raušer iz Trno- ! velj pri Celju. Na veliko soboto so jo namreč videli njeni i stariši, da je hodila okrog z nekim fantom in so jo radi i tega upravičeno ošteli. Na veliko soboto zvečer je dekle zginilo neznano kam in šele po štirinajstih dneh so jo j potegnili kot samomorilko iz vode. Povodenj grozi Celju in okolici. Vsled nalivov zadnjih dni sta zelo narasli Savinja in Voglajna in ogrožata z veliko povodnjo mesto Celje in okolico. Tatovi na delu. V trgovino g. Pergerja v Dobovi je vlo- j mila te dni tolpa od 8 roparjev in odnesla manufakturne-ga blaga in čevljev v vrednosti 140.335 kron. Umor v gozdu v Ločah, občina Sv. Andraž pri Velenju, Našli so 12. aprila 1923 mrtvega, neznanega moža. j Mrtvec je ležal na listju in mahu. Oblečen je bil v modro ! srajco, sive hlače, zašite na zgornji levi hlačnici z modro j krpo; hlače so bile prepasane z usnjenim pasom. Suknje ; in pokrivala ni imel. Mrtvi mož je moral ležati 3 do 4 dni j v gozdu, bil je 172 cm. visok, slaboten človek, star 55 do i 60 let, redkih, črnosivih las s plešo in pristriženih brk. j Pri sodnem raztelesenju neznanega moža so ugotovili, da je bil umorjen: na levem sencu II mm dolga in 1.50 cm široka zevajoča okrogla rana, vrat je pa bil nad jabolkom prerezan z ostrim nožem in je rana dolga 12 cm in sega do hrbtenice. Kdo je umorjeni mož in kdo ga je umoril, ni znano. Važno za naša bralna društva. Po vojni se je slovenskih povesti zelo malo pisalo, a še manj tiskalo in izdalo. Pomanjkanje dobrih povestnih knjig najbolj občutijo vrla naša bralna društva. Cirilova tiskarna si je stavila nalog, da bo odslej ponatisnila vsak podlistek iz «Gospodarja« in «Straže.« Ravnokar je izšel v Cirilovi tiskarni eden najlepših in najboljših romanov kot ponatis iz «Sttraže« in se imenuje «Gladiatorji.« Roman je iz prvih časov krščanstva, je po vsebini lep, zanimiv in zelo podučljiv ter obsega dva obširna dela. To izvrstno povest posebno toplo priporočamo našim bralnim društvom, naj si jo naročijo v Cirilovi tiskarni. Roman stane I. del 9 dinarjev, II. del 11 dinarjev s poštnino vred. Nove Šmarnice za leto 1923 letos ne bodo nobene izšle, zato bodo čč. gg. dušni pastirji morali rabiti stare. Dobijo se še naslednje stare: 1. Mariji, majnika kraljici Spisal M. Jurkovič za leto 1900. Din. 5.—. 2. Marija, mati dobrega sveta. Spisal dr. L. Gregorec, kanonik v Novicerkvi, za leto 1904. Din. 5.—. 3. Devica verna. Spisal J. Godec, za leto 1906. Vezana knjiga din. 8. 4. Kraljica cerkvenega leta. Šmarnice za leto 1919. Vezana knjiga din 8.—. Poštenemu najditelju. Na glavni cesti od Gor. Bre-gonje proti Jurkloštru je bila zgubljena kožnata torbica z vsebino 2300 kron. Pošteni najditelj naj odda torbico z vsebino proti nagradi v župnišču Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Gospodarstvo. ArtiJ. uiajor v p. Burnik: ŽIVALI, UGRIZNJENK OD STEKLIH PSOV — OZDRAVLJIVE! Začetkom oktobra 1922 je ogrizel živinozdratniško dognano stekel pes zelo močno sinka mojega soseda v roko, mojo kravo pa v gobec. Čeprav se še tedaj ni vedelo, da je pes stekel, sem dečka in kravo takoj s sub-limalovo vodo dobro izmil (desinfisciral) in zavezal, dečka takoj poslal k zdravniku, slučaj pa javil občinskemu uradu. Še tisto opoldne je prišel živinozdravnik g. dr. Stegu, okrajni veterinami nadzornik v Celju, k sosedu na dom ter povedal, da je pes, ki je ogrizel dečka in kravo, stekel in odredil, da mora sinko takoj v Pasteurjev zavod v Zagreb in tudi meni svetoval, kravo takoj odstraniti od drugih živali. Več sosedov mi je svetovalo, kravo takoj ubiti, češ, da je bolezen neozdrav ljiva in zelo nevarna. Ker sem pa prečital v zdravniški knjigi poglavje o pasji steklini, v kateri sicer nisem našel ničesar o zdravljenju živine, sem vse eno sklenil z obsodbo krave na smrt še počakati in sem se napotil z dečkom s prvim vlakom v Zagreb v Pasteurjev zavod z dobro nado, da je morda tudi za kravo zdravilo. Kakor hitro sem se prepričal, da je sinko v zavod pravilno sprejet in za prvo pomoč oskrbljen, sem takoj povedal g. ravnatelju zavoda dr. Gutschi-ju slučaj o kravi ter ga vprašal, ako bi bilo tudi tej pomoči. Zakaj pa ne, je odgovoril ljubeznjivi g. doktor. Sicer je zdravljenje živali še malo znano, pač pa sem jaz že več takih slučajev zdravil in sem prepričan, da so te živali zdrave! G. doktor mi je takoj obljubil narediti serum in že čez nekoliko ur sem se vesel odpeljal s serumom in navodilom za injekcije proti Celju. Poklican domači gospod živinozdravnik je po navodilih z injekcijami takoj že drugi dan pričel. Zdravljenje je trajalo približno 30 dni in nima žival dosedaj niti najmanjših posledic. Pripomnim, da je bila krava visoko breja in je kljub injekcijam čisto normalno povrgla, torej se tudi v tem slučaju ni treba bati za žival. Danes sem prepričan, da imam v primeru s ceno krave s primerno malimi izdatki popolnoma zdravo kravo v hlevu, za kar se ravnatelju Pasteurjevega zavoda g. dr. Gut-schiju tukaj še enkrat javno najtopleje zahvaljujem. Izdatki so bili: 1. Pot v Zagreb in nazaj. 2. Serum ir, ampule, približno 600 K. 3. Račun obiskov domačega živinozdravnika. Kdor pa si nabavi malo injekcijsko brizgalno od 5 kub. cm vsebine ter je že videl, kako se dajejo injekcije pod kožo (ravno tako, kakor smo jih dobivali v vojski proti tifusu, koleri itd.), ta zdravi bolno žival lahko sam, ako razume točna pismena navodila g. dr. Gutschija ter si s tem prihrani izdatke za živinozdravnika. Vse eno pa priporočam, raje prepustiti celo delo vešči roki domačega živinozdravnika, ki v takih slučajih gotovo tudi ne bo tako ogromno računal. Ker mi je dovolil g. dr. Gutschi, da smem javno razglasiti, da se v takih slučajih posamezni posestniki, posebno pa gg. živinozdravniki lahko obrnejo na tega g. doktorja. Pasteurjev zavod, bolnica milosrdnih sestara, Vino-gradska ulica, je moja dolžnost, da tudi to objavim z namenom, koristiti našim vrlim kmetovalcem, da si v enakih slučajih ohranijo dragoceno živino s primeroma malimi izdatki. Serum se drži približno 6—8 tednov in ga hranimo v temnih, suhih, hladnih, ako mogoče enako temperiranih prostorih do 16 stop. R topline, torej pri nas najbolj v suhi sobi v omari za obleko. O KOLOBARJENJU KMETIJSKIH RASTLIN. Stremljenje umnega kmetovalca gre za tem, da s kolikor mogoče malimi stroški proizvaja čim več zemeljskih dobrin. V dosego najvišje produkcije pa ne zadostuje samo pravilna odbira semena in tal ter izdatno gnojenje, marveč je potrebno tudi, da vrstimo useva kmetijskih rastlin po nekem naprej izdelanem načrtu ali kolobarju. Izkušnje nas uče, da rastline večjidel slabo rode„če jih sejemo zaporedoma po več let na eno in isto njivo. Ravno tako vemo tudi iz izkušnje, da ni vse eno, ali sejemo pšenico za ržjo, ali pa za deteljo, če ravno je bila zemlja dobro obdelana in pognojena. 11 vsega tega sledi, da je pravilno kolobarjenje tudi znaten pripomoček k uspešnemu kmetovanju. Pri kolobarjenju se nam je ozirati na razne okol-nosti in sicer: Poznati moramo naravo in lastnosti posameznih rastlin, katere želimo vrstiti. Rastline z dolgimi in močnimi koreninami zahtevajo vse drugo zemljo, gnojenje in oskrbo, nego rastline s kratkimi, plitvimi koreninami. Prve izčrpavajo s svojimi dolgimi in globoko v zemljo segaj očimi koreninami le spodnje plasti zemlje, doči mostanejo gornje plasti neizčrpane. Za takšnimi rastlinami bomo torej vrstili plitvo rastoče, da zemljo enakomerno izkoristimo in s tem dosežemo večji pridelek brez posebnih stroškov in truda. Nekaterim rastlinam moramo močno gnojiti s svežim gnojem, da bolje uspevajo, druge pa zopet boljše rodijo na leto dni prej gnojenih njivah. Za korenslvo moramo močno gnojiti, dočim obrodi krompir bolje na leto dni prej gnojeni zemlji; vendar pa uspeva krompir ; prav dobro tudi na sveže gnojeni zemlji. Žito obrodi i najbolje na več let poprej zagnojenih njivah. Gnojili bomo torej korenstvu in vsem okopavinam v prvi vrsti ter sejali nato žita brez gnojenja. Vsaki rastlini je treba odločiti najpripravnejši prostor in sejati na gnoj rastline, ki zahtevajo gnojenje, vse dnige pa se naj vrste tako, da pridejo gnoja manj _____ potrebne in glede kakovosti zemlje manj izbirčne rastline na zadnje mesto, kakor oves, ki s svojimi gostimi koreninami posreba poslednje hranilne snovi, ki so še preostale v zemlji. Zato postane po ovsu navadno zelo izčrpana. Različne rastline potrebujejo za svoj razvoj sicer ene in iste hranilne snovi, toda v neenakem razmerju med seboj. Tako rabijo n. pr. vse žitarice za tvorbo semena mnogo fosforove kisline, korenstvo in okopavine pa mnogo kalija. Čc vrstimo rastline glede zahtev po hranilnih snoveh, tedaj zemljo dobro izkoriščamo, ne bi imeli s tem posebpih stroškov. Neposredni uspeh kolobarjenja je tudi ta, da spravimo vsako seme v dobro pripravljeno zemljo, ki je zrahljana in plevela prosta. Pri okopavinah za žitaricami zatiramo plevel z okopavanjem in dobimo na ta način čisto zemljo. V takšno zemljo vsejemo žito, nakar pridejo na vrsto zopet okopavine m plevela se izne-bimo. Tudi pod gosto deteljo se mnogo plevela zaduši, kolikor pa ga oslane, tega pokončamo z večkratno košnjo. S pravilnim kolobarjenjem uničujemo najlažje in na najbolj cenen način razne poljske živalske škodljivce in različne rastlinske bolezni. Pri sestavljanju kolobarja moramo najprej določiti, katere rastline bomo sejali te in one. Veliki posestniki sejejo navadno od vsake rastline enake množine, česar pa na malem posestvu ni mogoče. Mali posestnik seje najpotrebnejše rastline na en predel, druge pa po več vrst skupaj na en predel; za njega je zategadelj pravilno kolobarjenje zelo težavno, ako hoče paziti na to, da odkaže vsaki rastlini najprimernejši prostor. Vsak gospodar mora znati sestaviti sam za svoje razmere primeren kolobar, katerega lahko od časa do časa tudi spremeni. Ako imamo na razpolago zadostne množine gnoja, je kolobarjenje znatno olajšano. Kolobariti začnemo tako, da razdelimo naše polje po možnosti na toliko enakih delov, kolikor vrst rastlin nameravamo pridelovati in kolikoleten kolobar hočemo imeti. Za razmere pri nas v Sloveniji bi bil naslednji šestletni kolobar na mestu: 1. leto: pšenica s štajersko deteljo, 2. leto: detelja, 3. leto: koruza (pognojeno), 4. ječmen (zimski), ajda in repa, 5. leto: inkar-nalka, proso in sočivje, 6. leto: krompir (pognojeno). Pri navedenem kolobarju bi gnojili redno vsako 3. leto eden in isti prostor. Sejali bi ravno toliko pšenice, kakor koruze in krompirja ter bi lahko pridelovali tudi zadostno množino štajerske detelje, kar bi bilo za živinorejo velike važnosti. Namesto ječmena sejemo lahko oves, ki rodi obilnejše. Na ječmenovo strn vsejemo polovico ajde, polovico pa repe, kateri seveda pognoji-rao. Med repo vsejemo deteljo inkarnatko (rdečo deteljo), katero kosimo koncem meseca maja in prostor za-sejemo s prosom. Druga polovica, kjer je bila v preteklem letu ajda, se nasadi s sočivjem. Na opisani način bomo pridelali razmeroma največ ter zemljo izkoristili enakomerno. Pri tem kolobarju pride ena in ista rastlina vsako 6. letu na eden in isti prostor. Dobri pa so tudi drugi kolobarji. V naših krajih je o kolobarjenju večinoma še zelo malo znano, ker kmetovalci ne vedo pravil umnega kme tijstva. Skušajmo zatorej v tej smeri napredovati, kar bo v korist ne le nam samim, temveč tudi splošnemu kmetijstvu. Vinski trg. Kupčija v Jugoslaviji počiva in vse toži, da ne more prodati vina. V Sloveniji se gibljejo cene med 17 in 20 kron, v Banatu od 4 do 8 kron, za letnik 1922. Tu so vinogradniki baje izjavili, da se jim pri teh cenah ne bo več izplačevalo obdelovenje goric. Saj bo tudi v Sloveniji kmalu tako, ako ne bo izvoza in pametnejšega narodnega gospodarstva. V Nemški Avstriji stane liter lanskega vina4—8000 K. Vpeljani vinski davek, ki znaša 200.000 kron za hI ali 20.000 kron na liter vpliva tudi seveda na znižanje vinskih cen, in vinogradniki so pri-morani vsled pomanjkanja denarja, prodajati svoja vina pod pridelovalnimi stroški, ki znašajo več milijonov za oral. Med vinogradniki se opaža močna opozicija proti vladnim odredbam, ki strmijo za tem, da bi samo s pomočjo alkohola rešili državo. Enostransko obdačenje Se ni prineslo nikdar rešitve državnim financam. Na Ogrskem stane liter lanskega vina povprečno 120 — 180 K. Izvoz je minimalen. Največ še porabi Češkoslovaška. Ako bi Nemci uvažali ogrska vina, ki rastejo na pesku, in imeli našo kislino, uvedli v svoji državi pravo politiko alkohola, bi delale vse tri države dobre kupčije. Morda še pride do tega! Na Češkosloveškem stane liter 3—5 čK. Za našo valuto je to krasna cena, če lepša za Madžare, idealna za Avstrijce. Toda.....? Za jugoslovanska, madžarska in ; avstrijska vina pa ne pride v poštev samo Češkoslovaška republika, ampak tudi vsa Poljska in druge severne države, ki so bile prej navajene na enoten tip. Kako ga ustvariti . . . . ? Kako priti do starih predvojnih zvez na vinskem trgu je prvo in glavno vprašanje naše gospodarske politike. Sadimo matičnjake. Brez matičnjakov in ključič, brez ključič in cepljenk, ni dobrega, modernega vinograda. Pred vojno je bilo ključič dovolj, sedaj po vojni pa vlada silno pomanjkanje tega materijala. In lepe dobre ključice so zelo drage. Vsak vinogradnik, ki ima vsaj 1 — 1 in pol orala goric, bo našel kak prostorček, da zasadi 100—150 matičnih trsov, ki mu dajejo 1000 — 2500 lepih ključič. Ako jih ne rabi sam, bo vedno našel kupce. Že sedaj moramo začeti misliti na to, da bo treba naše gorice zopet obnavljati, in tedaj bo domači matečjak vsakemu dobro došel. Kake vrste naj sadimo, to bo znal nam najbolje svetovati domači strokovnjak, ki pozna zemljo, lego in podnebje. Po drugih krajih so že začeli pridno saditi matičjake — storimo isto. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. apr. 1923 se je pripeljalo 185 svinj, 3 koze in 2 kozlička. Cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 800— 1000, 7 do 9 tednov 1200—1400, 3 do 4 mesce 1800 do 2800, 5 do 7 mescev 3600—4000, 8 do 10 mescev 4500—6000, 1 leto 6500—7000 kron. 1 kg žive teže 85 do 100 kron, 1 kg mrtve teže 105 do 110 kron. Koze komad 600 do 700. Lesna trgovina Slovenije. Lesna trgovina je zadnji čas zelo živahna; posebno je veliko povpraševanje po tesanem lesu, ki se ga dosti vporabi doma, precej pa se ga izvaža tudi v Italijo. Povpraševanje po rezanem gradbenem lesu določenih dimenzij in dolžin je zelo živahno, ker se ga izvaža velika množina na Francosko. Istotako je veliko povpraševanje po pararelnih smrekovih deskah, ki se dosti dražje plačuje, kot pa konično obrobljene. Brzojavni drogi v dolžini 9 do 12 m se izvažajo v Francijo, bukove deske za zaboje pa v Italijo. Cene pa še vedno rastejo, ker nima naš les v Italiji nobene konkurence in je povpraševanje zelo živahno. Izdelovnaje bukovih železničnih pragov se ne izplača, ker je cena zelo nizka in se bukova drva boljše prodajo; drva in oglje kupujejo Švicarji in Italijani. Iz zagrebškega žitnega trga. Ker naša valutu že nekaj časa stoji precej enakomerno, so se ustavile tudi žitne cene. Z našimi raznimi žiti se po največ trguje v državi sami in to so največ s koruzo ter moko, medtem ko trgovina s pšenico precej počiva. Največ je povpraševanja po moki, a je razlika med cenami nakupa in prodaje vsled pomanjkanja denarja zelo velika in torej se tudi trgovina z moko ne more prav razviti. Dobro in lahko se proda lepo zdrava koniz8, slabo koruzo pa kupujejo samo za pridelovanje špirita. Zimi izvoz iz naše države je zelo neznaten, ker so pogoji za plačilo in dobavo nepovoljni za inoz. izvozničarje. Treba pa na veselje v zadnjem času beležiti, da so se prometne prilike po naših južnih žitorodnih krajih zboljšale in da raznih žitnih transportov ne pustijo tako dolgo čakati na postajah. Ako se bo promet še bolj poboljšal, potem bomo dobili stalne žitne cene. Posamezne žitne cene so sledeče: pšenica je po 450—455 din., rž 375—400 din. Oves se trguje samo za potrebe vojaške uprave in pa plačujejo po 290—300 din., bosanski oves je za nekaj par cenejši, ječmen je po 300—350 din. Prvovrstna koruza je po 275 din. Moka nularica je v Zagrebu po 6.75—7 din., krušna pa po5—5.25 din. Stanje setev po južnih krajih je dokaj povoljno in še osobito radi tega, ker so imeli tudi po teh krajih zadnje dni dovolj rahlega dežja. Hmelj. Hmeljarji ČSR prorokujejo, da bode t. I. ušivo, kar bi na hmeljske cene v obče dobro uplivalo. Zaveza hmeljarskih društev v Zatecu piše in objavlja sledeče: Kdor zasleduje hmeljsko statistiko zadnjih 30 let, najde, da se je L 1893, 1903 in 1923 prikazala hmeljska ušica v prav obilni množini in da je zlasti 1. 1903 in 1913 povzročila prav pičlo in slabo letino. Potemtakem bi se lahko sklepalo, da je po naravi tako urejeno, da se hm. uš baš vsako 10. leto prikazuje v obilnejši meri ter občutljivo škoduje hmeljski rastlini. Tekoče leto bo baje tudi «ušivo« in to tembolj, ker so se na nekaterih vrtnih rastlinah že letos pokazale listne ušice v velikem številu. Na podlagi dejstva, da so se lani med ubiranjem hmelja prikazale hmeljske ušice, se lahko sklepa, da bode tekoče leto res ušivo. Toliko našim hmeljarjem v tolažbo! Hmeljarsko društvo Žalec. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 98 dinarjev, francoski frank 6.60 din. Za .10.000 avstrijskih kron je plačati 14 din., za 100 češkoslov. kron 295 din., za 10.000 nemških mark 47 in za 100 laških lir 494 dinarjev. V Curihu znaša vrednost našega dinarja 5.60 cent. ' (1 centim je 1 para). PRIREDITVE. Hočko gasilno društvo priredi v nedeljo, 6. majni-ka, v Sp. Hočah v gostilni Frangeš vrtno veselico. Dopoldne ob pol 10. uri sv. maša in ob 2. uri popoldne pa postavljanje majnikovega drevesa in vrtna veselica z zanimivim sporedom. Bra!no društvo v Hočah priredi v nedeljo, dne 22. aprila ob pol 4. uri popoldan v «Društvenem domu« v Slivnici 4dejansko igro «Repoštev«. Nastopi tudi krasen duet Med odmori igrajo priljubljeni hočki tamburaši. Vse prijatelje poštene zabave uljudno vabimo, da nas pose-tijo v prav obilnem številu! Na veselo svidenje v Slivnicil Vstopnice v predprodaji pri g. organistu v Slivnici. Opozarjamo na prireditev Oilov-dijakov iz Maribora, ki bo v nedeljo ob 15h v «Društv. domu« v Ptuju. Spored je različen. Poleg prostih vaj so točke na orodju, kakor konju in bradlji in še pevske točke ter deklamacije. Meščani in okoliš, posebno telovadni odseki, pridite! Bog živil Iz Rač nam pišejo: Predstava, ki jo je priredilo «Bralno društvo« dne 15. L m., je nad vse pričakovanje dobro uspela, tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru. Zato gre hvala pred vsem g. Lutmanu, ki se je najbolj trudil, da stvar dobro uspe. Zahvaliti se moramo tudi gosp. Gnusu, ki je dal prostor radevolje brezplačno na razpolago, in drugim, ki so pomagali pri prireditvah. Razun tega naj izrečemo hvalo vsem igralkam in igralcem, ki so zares s pravo požrtvovalnostjo delali, da ugodijo željam občinstva. — Ker mnogo občinstva ni moglo vsled prenapolnjenega prostora prisostvovati predstavi, se ista ponovi v nedeljo, dne 29. t m. ob 3. uri pop. K obilni udeležbi vabi Bralno društvo v Račah. Bralno društvo pri Sv. Jurju ob Ščavnici priredi ob lepem vremenu v nedeljo, dne 22. t m. žaloigro «Zloba in zvestoba« pri gosp. Pergerju. Na sporedu so še: deklamacije in pevske točke. Sosedi in domačini uljudno vabljeni. Odbor. V libijski puščavi. Ali je še to bila ona — tista Elisa Adams i* Bostona, tista, ki je njeno srečno, tiho življenje tako mirn* potekalo med njenim udobnim stanovanjem, med cerkvijo in med sprehodi —? Tule je krčevito sedela na gu-gajoči se kameli sredi divje, neizmerne puščave, njena roka je počivala na — samokresu in njene misli, — o, te misli so preračunavale — možnost umora —! O. življenje, ti opolzlo, nestalno življenje, polno prevar in izdajstva, — kedo ti še more kedaj zaupati —? Kadar nam kažeš svoje trdo, odurno lice, takrat ti morebiti gledamo pogumno v obraz, — ampak kadar si najslajše, takrat se te je treba najbolj bati —! «Končno in če pride najhujše, gospodična Sadie,« je pravil Stephens in govoril proti lastnemu prepričanju, «je vsa zadeva le vprašanje časa in odkupnine. Razen tega smo še čisto blizu Egipta in še daleč proč od dežele dervišev. Gotovo je, da bodo angleške bojne čete vse storile, kar je v njihovi moči, in nas bodo osvobodile. — Ne izgubljajte poguma in upajte na najboljše —! «Saj ne obupujem, gospod Stephens!« je dejala Sadie in obrnila k njemu svojo prebledelo lice, ki je na laž stavilo njene besede. «Vsi smo v božjih rokah! Bog gotovo ne bo hotel biti krut in neizprosen z nami! — Lahko je govoriti o zaupanju v Boga, če se nam dobro godi, — toda šele v nesreči se preizkusi močno srce, ki zares zaupa v svojega Stvarnika —!« Tiho so jezdili nekaj časa. Vsak se je pečal s svojimi mislimi, ki so jih mu vzbudile Sadijine besede. Oblizani posvetnjak in diplomat Brown je skomignil z rameni, — njegovi življenski nazori niso bili taki, da bi bil mislil in zaupal na Boga, ki ga ni poznal, druge pa, celo Parižana Fardeta, je ganilo zaupanje, ki gaje imelo slabotno dekle v previdnost Božjo, in potolažene in pokrepčane so se čutili. Huje je žgalo in peklo afriško solnce z jasnega modrega neba na izmučene nesrečneže. Pesek pod njimi je žarel in vsa puščava je plamenela od vročine, — zdelo se jim je, da potujejo po razbeljenem železu. Najhuje je trpel Stuart, protestantovski pridigar. Njegove roke so bile zvezane na hrbtu in še posebej privezane k sedlu in njegovo debelo telo se je nevarno zibalo pri vsakem koraku kamele. Po ranjeni nogi mu je curljala kri, celi roji muh so mu sedali nanjo in pla-meneče solnce puščave je neusmiljeno žgalo na njegovo golo glavo. V «boju« z derviši je namreč izgubil klobuk in solnčnik. Polkovnik mu je ovil svojo rdečo svileno ruto okrog glave, da bi ga vsaj nekoliko branila solnčnih žarkov. Njegova obilna, smrtnobleda lica so kazala rdeče lise in njegove velike rjave oči so se čudno bleščale — vročina se ga je lotevala. K telesni utrujenosti in k «morski bolezni«, ki jo je povzročala gugajoča se boja kamel, se je kmalu pridružila še žeja. Vsi so jo čutili. Njihove ustnice so bile raz-pokane in suhe in jezik jim je ležal v ustih, kakor bi bil iz svinca. Čudno hripavo in šepetaje so govorili in nobene besede niso mogli več prav izgovoriti. Gospodični Adams je padla glava na prsi in njen veliki klobuk ji je zakril lice. «Teta bo omedlela, če kmalu ne dobi vode!« je tarnala Sadie. «Oh, gospod Stephens, ali res ni nobene pomoči —?« Derviši, ki so jezdili v bližini, so bili sami Bagara-Arabci, izvzemši enega, ki je bil črnec, velik oglat človek s kozavim licem. Njegov obraz se je zdel precej dobrodušen, vsaj v primeri z njegovimi tovariši. Stephens se mu je približal, se dotaknil njegovega komolca in pokazal na meh z vodo, nato pa na onemoglo gospodično Adams. črnec je osorno odmajal z glavo, obenem pa pomenljivo pogledal k Arabcem, kot bi hotel reči: «Če bi tehle ne bilo, bi ti pomagal!« Položil je svoj črni kazalec na prsi in dejal: «Tippy Tilly!« «Kaj je to —?« je vprašal Cochrane. «Tippy Tilly! Tippy Tilly!« je ponavljal črnec i« priduševal glas, kot bi hotel, da ga čujejo samo ujetnikL «Moja arabščina ne prenese težkih preizkušenj, se bojim. Ne vem, kaj pravi.« (Dalje prihodnjič.) t Ravnatelj sko „Posojillice v Frarcu1 naznanja, da je njegov dolgoletni član gospod Leopold Šerbinek danes, o'"> pol 6. uri po dolgi bolezni mirno v Gospoda za-pal. Pogreb preblagega raj kega se vrši v petek, dae 20. t. ca. ob 11. uri dopoldne. FRAM, dne 18. aprila 1923. Ravnateljstvo. Kadar se mudite v Mariboru, ne pozabite obiskati fcvrdke Franc Mastek na Glavnem trgu, kajti ta tvrdka nudi vsem največjo izbiro vseh vrst manufakture po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. K nakupu se seveda prav nikogar ne sili, zato je prav vsakemu na prosto dano, si ogledati to veliko zalogo ter se prepričati o res nizkih cenah in najboljši kakovosti blaga. Izbira je vedno poseuno velika v vseh vrst suknu in to češkega in angleškega izvora. Toliko cenj. občinstvu v ravnanje. 425 Poskusite in prepričali se bodete, da so «pekatete« najboljše in ker se zelo nakuhajo, tudi najcenejše testenine. Bistra, kristalnočista voda, planinski zrak in skrbna priprava napravijo «pekatete« to kar so: za pravo deli-kateso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju, r. z. z n. z., ki se bo vršil v četrtek, dne 3. maja t. 1., ob 10. uri dopoldne, v uradnem prostoru s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1922. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnev " nem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 404 Vabilo na redni občni zbor Kmečke posojilnice in hranilnice v Hočah, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 6. mgja 1923 po rani službi božji ob pol 8. uri v po-sojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka aa 1. 1922. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. — Ako ta občni zbor ni sklepčen, se pol ure pozneje, t. j. ob 8. uri, vrši na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število udeležencev. — K obilni udeležbi vabi odbor! 420 Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice na Polzeli, r. z. z n. z., kateri se bo vršil v četrtek, dne 10. majnika 1923, dopoldne ob pol 8. uri, v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1922. 3. Volitev nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Predlogi in slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob zgoraj navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na 15. občni zbor Kmetijske zadruge v Sp. Polskavi, r. z. z o. z., ki se vrši dne 29. aprila 1923 ob 2. uri popoldne v občinski hiši na Spodnji Polskovi. Dnevni red: 1. Poročilo revizije. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1922. 3. Poorčilo načelstva in nadzorstva, 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. 388 Posojilnica v Slatini vabi vse zadružnike na redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 29. aprila 1923, popoldne ob treh, oziroma pol štirih, v Društvenem domu pri Sv. Križu. 416 DARILA za BIRMO j flhf fli ?hnr >D0MA<» reg- de'avske stavbene CUUi zadruge z ongeno zaveto v Ma iboru, se >rši v petek, dne 20. aprila 1923, ob 18 (6. uri zvečer) v sejni sobi Posojilnice v Mari joru, Narodni dom s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo na Izorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1922 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev 1 člana načelstva. 5 Razni predlogi in nasveti. Ako je prvi občni zbor nesklepčen se skliče po določ lu načelstva drugi, ki je pa sklepčen pri vsakem številu glas jv (§ 5S zadružni n pravil). 411_Načelstvo. Čistilni stroji (vejače)! Naznanja se vsem kmetom in posestnikon, da bode na sejmski dan na Jurj^vo v Ptuju, t. j. 24 t. m. razstavljena na prodaj ve ika množina vseh vrst najboljših čistilnih sirojev po najnižjih cenah. Priporoča se torej vsem tistim, ki kaj enakagd potrebujejo, naj ne zamudijo te izredno ugodnn prilike I Ob slabem vremenu se vrši prodaja v skladišču v Panonski ulici nasproti g. Cellote-ja. I Za pokončavanje plevela divje redkvica in osata 1—3 3S6 pripravljeni fino mleti 9MST" kajn it se dobi pri tvrdki: TONEJC & ROZMAN Htrlbtir, Aleksandrova testa it 35 Vrii 8 do lo dnevni te- M-3£> čaj za strojno ume- iifl tno veli nje, rnaS^nje ptrila, no- v Bohovi travnik Vpraša se Graščini pri Plulo Dobroohrani. faiton išče enega praktičnega energičnega ekonoma sli šsfsrja z večletno prakso prijetnega značaja, oženjem imajo predaoat. Treznost in poštenost mora biti ca prvem mes'u. Zahteva se praks», v poljedelstvu in žki-noieji. Vpraša se v upravi lista. 1-3 393 se proda 3 čitrt ura od Maribora, S ora ov. Vinograd, njive, sadu-nosnik, gotd. Sedita se lahko 2 kravi. Cena 54o.ooo K. Vinarski graben I94. 403 se sprejme. Oton Trattner, alikar, pleskar in črkoslikar. Maribor, gavic it.d. Tečaj se vrši od Kore^fŽgornfeHoče! april s 1913. Sprejmejo se __' 6 ' uSenke od 14 let naprej. Priporočam šivalne stroje po zelo Ugodai ceni, na željo tudi na obroke. Natančnejša pojasnila pri učiteljici ga Justina Pav ser, Celje, Goapoaia ut. 25 2—2374 HA. se proda. Žaga ¥U£ v Oglenščaku pri Zg. Pol kavi- 4:8 gostilna 455 Težki (kočija) za enega ali d»a konja se po eeni proda. Slovenska ulica 8, I. ndstr., Maribor. 417 D o mlinšk Ikšmn i Posssfto oäj;°ß ^ po mzks ceni; nova sidana hišs, PoSSSfVG Ufinsc so na prodal. Sprejme se tndi v učene mlinarski učezec. Pavel Pinčer, Ptul, za postajo. 41! Knpim star d.bro ohranjen harmois j. dblVnavedeno cenn pod iOrglarski učenec« na upra o Slov Gospodarja 398 Ugodna prilika! Odditn is močnih, rabljenih vinskih SODOV od ¡5 do 30 hI vsebine (za takojšnjo uporabo!) Cena K 3'— za bter. Delno r.anemam tudi za dobro vii o. Ivan Pire, sodar ia trgovec, Dravlje pri Ljubljani. I-3 «09 Premog, cement fn strešni opefca ______stalao v zalfgi pri Kreft v Uanicih 25, poŠta'Iva- H. PETRIČ, LJUBLJANA njci. 2—s $69 za vsako obrt sposobna, poprej posebno d.bro ¡doča gostilna s tremi izbami, kuhinjo in ka-mrb. Približno tri orale zemlje: njiva, sadonostnik in vrt Pol ure od Sv. Trojice, tik okrajne ceste Več se izve pri Leopoldu Samskisodarskipom.rnik Učenec l™?S Krekova ul 8. 397 P roda uhani, prstani, verižice, priveski, zapestice, Šepne * ure v zlatu in srebsu, vsakovrstae stessse ure in budilnlce, popra*da izvršujem točno in csno ped 3 jamstvom. Ceniii proti pošiljatvi 1 Din. Stoječ Lovrenc, urar, iirf bor, Jurčičeva 8 MEDIC,RflKOVC&ZftN d* z o« s. Centrala: Ljubljana. Podružnica: MARIBOR, Gattoska ulica 23 Tovarni kemičnih in rudninskih barv in lakov. Emajlni laki, pravi firnež. Barve za pode, barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Feder-weiss), s rojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL« Lak za p^de, Linaleum lak za pode. Ceniki se začasno ne razpošiljajo. se posestva a gospodarskim poslopjem in čei 3 orale do Dre sanlje v Hi-hovcih jI, 15 minut od postaje Cirkovc». ee biia z gospodarskim poslopjem, vrt, 5 oralov zemlje. Prod« se tudi vel ka nova 14 m dolga uta. Ptujska cesta 43. 391 f! ,aJ, se posest 'o v Kost-rflSu« rivnicš, Ctža vaa g, do 7 oralov zemlje, niive, travnik za rediti 2 kravi, *1 in četrt orala vinegrsda in gospodarsko poslopje. Ceaft 310.000 S. Vei se izve pri lastnici Rozi Kovač, Cača vas, r£oatrivrica. 1— 2390 Pridnega učenca spreisae Alojz Pečnik, pekovski mojster v Selnici ob Dravi. 1-3 398 s tri in pol oralom z«mljehi§9, kletjo, svinjakom in govejim hlevom ob državni cesti Sv Ilj v S.o v gor. s t takoj proda. Naslov v uprsvništu. 4I4 Mo posestvo se proda: sadonosnik in njiva, Fram 1j6. 413 D * #3 a se enona Istropna riT4iua lepa hiša z vrtom v Maribora. NsuIot pri g Kliček, gostilna, Tiiaška cesta 353 več tisoč podlage riparia postali« za cep'jenje na fu.io. Franc Jaue, Pt lička ves, p. Jarenica. <06 se takoj spr*jme pri JASOBU KOKAR1CU, sodarju pri Sv. Barbari pri Mariboru, tik gostilne Janei ftabeder, 399 iinogradniki pozor I Naznanita vam, da imam 5e nekaj trt na razpolago in sicer sledeče vrste: V. rizbng, žlaht-nina b. in r., ranfol, rulender, mosler in bela šmarnica, čisto po ni (ki ceni. Naročila se spre* jemijo, dokler je kaj zaloge, znamke za odgovor. Trsnicana Bregu pri Ptoju, 1—2 421 Krnil stanševseUko; mešanega blaga L. 5cfcwentner, Vransko. 3-2 388 ko&ila s štiri tednom js starim žrebetom ce proda I. Mariborska delavska pokara«. Tržaška c, 3,8. 2—23^6 in »ki dlšči na zelo prometnem kraju se odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponuiba ca poštno ležečeCelje pod >Piil ksandrijo kup i po najvišji dnevni ceni RUDOLF PEVEC, Mozirje. Slovenija. 3—7 i 50 Posestvo Priporoča se novootvoijeua delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Frece & Plahuta Ce3ie9 Aleksanirova (KsMorsla) ulica štev. 1 kjer se dobi po zmernih cenah dober prigrizek, kakor: raznovpatne klobase, fiaiaka, p^ekajc-no meso, siv, x>i&e t. d, in toči: pristna bela in čpna vina ter najboljše pivo. 314 5-3 Edi^i slovgisko podjetja te vrste v Celja! mlinarji! ! Prisino in svtžo švicarsko s/ilo : prvovrstne zna ke »Albert • Wydler«, 24 ¡n 3: cm široka l volnena s ts, počrnjeno