3-2006 26 3-2006 27 Tine Bila je ljubezen, ~udovita glorija na vrhovih gora. Bila je vi{ja kot zvezde. Zrla je v sma- ragdna jezera ob vzno`ju gora, ~ista kakor jutranja rosa. Bila je prevelika zame, zato so bile moje roke zvezane. Ne zvezane, ampak zdru- `ene v molitvi, da bi trajala ve~no. Da bi lahko vedno bo`ala vrhove, ki jih je najbr` polo`il v na{e hrepenenje sam Bog. Bila je ljubezen, `are~a kot ogenj ob kresu. Njene iskre so bile njegove o~i, modre kot nebo, in barva njegovih las, podobna barvi zrelega `ita. Bila je. Nikoli izra`ena, vsa skrita v hrepe- nenju po nebesih. Bila je ljubezen. Moja prva ljubezen. Bil je Tine. Misel nanj me je spremljala v ve~ernem dreme`u in ob jutranjem prebujanju. Njegov glas, ki ga zdaj ni ve~, malce jecljajo~, mi {e vedno zveni v u{esih. Toda ne vem, ~igava je krivda, da si nisva segla v roko in tekla prek kolovozov, ki se kon~ujejo v samoti. Najine poti, najini kolovozi so tekli vzporedno in se nikoli niso kri`ali. Vendar so bili povezani v sre~o vzporednosti, sre~o sobi- vanja. Za naju ni bilo zime: bila je sama pomlad, ker sva jo ob~utila, pa si nisva tega upala razodeti. Spomini, spomini ... Koliko ve~erov me je z violino spremljal domov, kolikokrat sva se iskala na {olskih stopni{~ih. Nisem bila njegovo dekle. Najina vez je bila tako ~ista, tako vzvi{ena, tako rahla kot preja device, ki snuje tkanino bivanja. Samo bivala sva. Pod istim nebom, med istimi knjigami in zgodbami. Samo bivala sva drug za drugega in vse drugo ni bilo pomembno. Zdaj je vse brez pomena. Moja pot je kruta in ̀ alostna, njegovo pokriva zemlja. Ko se vdam, bom zdru`ena z njim in vsemi svojimi tovari{i, ki so `ivljenje pustili v gorah. Pravzaprav `e bivam z njimi, od prvega pozdrava pa do stiska roke – do zadnjega slovesa. Prosim vas, nasadite na na{e gore encijane, da bodo ob soncu odprli svoje ~a{e hrepenenja po neskon~nem, ki bo seglo na vse raze in grebene, oprimke in svobodo med `ivljenjem in smrtjo. Kako ~udovito bi bilo z vami drseti po drsalnici, s katere se nih~e ne vra~a, v son~nem zatonu, za soncem, ki je za nas za vedno za{lo. Ve{, Tine, ne pe~ejo me solze v o~eh, ampak v srcu, ki se ti je neko~ nevidno vdalo, in bodo ostale, dokler se ne snideva tam pod triglavsko steno in ne za~rtava nove magistrale, magistrale Trije utrinki iz mladosti ? Mihaela Ruth µ Bor [umrada 3-2006 26 3-2006 27 sobivanja, tovari{tva in ljubezni. Bolelo me je slovo, ko si odhajal sam v svoje ljubljene gore, jaz pa sem ostajala v dolini ni~evosti. Ti si gledal sonce, mene je du{ila rja oksidnega prahu in pla- v`nih plinov. Zdaj ne ~akam ve~ na sre~o, zdaj ne ̀ alujem. @alujejo vrhovi, ki ~akajo na pogovor s tabo in bo`anje tvoje roke. Zdaj `alujejo vrhovi maces- nov. Jaz pa `alujem za ~asom, ki me ~aka. Nad njim plava tvoja slika. Moj prvi (ponesre~eni) vzpon Moje `ivljenje me je naredilo samohodko. Veliko sem prepe{a~ila. Moji pohodi so vedno trajali nekaj deset kilometrov. Ko sem se za~ela spogledovati z alpinizmom, je pri{la na vrsto moja prva plezarija na Debelo pe~. Odpravila sem se v Krmo in hotela priple- zati na vrh. Napotila sem se po stezi na goro, toda steze je hitro zmanjkalo. [la sem se skozi ru{evje, vrhu naproti. Kmalu mi je pot zaprla strma stena. Nisem mogla ne naprej ne nazaj. Tedaj je moja mladostna melanholija pre- nehala. Hotela sem `iveti, samo `iveti. Nisem hotela, da bi me po`rle mravlje, ki lazijo med ru{evjem, in tedaj sem prvi~ za~utila gon po samoohranitvi. Spoznala sem, da je po mo~i takoj za materinstvom. Iz hipa v hip sem bila bolj zbegana in prestra- {ena. Za~ela sem klicati na pomo~, ~eprav sem dvomila, da bom {e kdaj videla zeleno Krmo. Pa so me sli{ali. Na polici nad mano se je, tako se mi je tedaj vsaj zdelo, prikazal Jo`e Varl in me varno pripeljal na stezo, ki pelje na Debelo pe~. Iz tega plezanja se je rodila bogata izku{nja. Izku{nja elementarnega strahu, strahu pred ~akanjem na smrt in popolne osamljenosti. Vem, da je bilo neumno in pametno hkrati, kajti po tistem sem {la v skalo vedno v navezi, nikdar ve~ sama in zagledana vase. Na Jalovec V Vratih se je spu{~ala no~. Nadobudni alpinisti so se hvalili s svojimi dose`ki. Petica dol, {estica gor, prosto plezanje, klini in vse, kar mora alpinist imeti s seboj. Pogovori so se vlekli dolgo v no~. Plezanje jih je mikalo in jim ni dalo spanca. Z dvema mladeni~ema sem se zmenila, da nasko~imo Jalovec; jaz kot tretja v navezi. Naslednji dan pa je bil meglen in de`even, zato sem ostala v Vratih, moja tovari{a pa sta od{la v Tamar, seveda plezat. V Vratih hitro najde{ soplezalca. Kmalu sem se zmenila z Rikom Salbergerjem, da greva tudi midva plezat na µ Lapuh Jutro pod Raduho 3-2006 28 3-2006 29 Jalovec. Riko je bil star 17 let, jaz pa nekaj ve~. Pa~ mlada alpinisti~na vajenca. Nalo`ila sva si prtljago v nahrbtnik in se v hipu zna{la v Tamarju. Tam je kot strela z jasnega pri{la novica, da sta se dva plezalca v Jalovcu ubila; prav tista dva, s katerima bi morala biti v navezi. Torej bi se bila ubila tudi jaz. Toda – gora ni hotela. Vabila pa me je s tako mo~jo, da sva se z Rikom odpravila k vstopu v steno. Ozebnik je bil zasne`en, toda midva sva rinila naprej proti vzno`ju Jalov~eve stene. Na snegu ob vstopu je bilo nekaj rde~ega. Ob~utek mi je govoril, da je to kri obeh ponesre~encev. Za{ibila so se mi kolena in roke so se trdno oprijele stene. Nisem si je upala spustiti. V glavi se mi je vrtelo in vse je bilo neresni~no. Morala bi biti v navezi smrti. Kako blizu in hkrati dale~ je smrt. Morda bo v tej steni vzela tudi mene; {e bolj so se mi zatresla kolena. Riko me je miril, pomiriti pa me ni mogel. Zato sva se nekako prebila do normalne poti, ki vodi na vrh. Na izpostavljenih mestih me je Riko dr`al za roko, sedemnajstlet- nik dvajsetletnico. Ne vem, kako sem pri{la gor. Vem le, da sem sedela na kamnu in imela na glavi Rikov klobuk. Bil je kot ~arobna ~epica, ki me bo nevidno prestavila v dolino. Klobuk sicer ni bil ~arobna ~epica, ampak je bila Rikova rika tista, ki me je previdno vodila nazaj v dolino. Tako sva u{la smrti. Ali sva res u{la? Meni je nebo podarilo dolgo `ivljenje, predolgo. Rikca pa so vzele gore. Ne morem opisati vezi, ki naju je dr`ala skupaj kot plezalna vrv. Zdru`ila naju je in potem lo~ila. Toda on v meni {e `ivi. Kot `ivijo v meni vsi planinski tovari{i, ki sem jih imela rada. Ne sovra`im gora, ki so mi jih vzele. Vem, da so bili zavezani steni. [e zdaj. [e danes rjavijo v skalnih razpokah njihovi klini. Na{a pota so nepredvidljiva. Posebno moja. Ko sta me zakon in boj za kruh odtrgala od mojih gora, je bilo moje `ivljenje `ivljenje tujca. Spremenila sem se. Toda kadar smo se peljali mimo gora, so se mi po licih ulile bridke solze. Kje ste, mehke travnate povr{ine na vrhu vr{acev, da se na njih odpo~ije moje razklano srce? Zdaj ne morem ve~ gor, nebu naproti, v kraje brez omejitve, v neskon~nost. Naj bo Jalovec v mojem srcu, o`arjen z jutra- njo zarjo, zadnji spomin mojega bivanja. To je ~arobna gora, kot vse druge, ki so nas vlekle in priklepale. Solze za tistimi, ki jih je stena vzela v svoj objem, pa pe~ejo, pe~ejo v mojem srcu. m µ O to n N ag lo st 3-2006 28 3-2006 29