I t#f aa kar IM« éolav-•btftltuéiiv* D»Uv-il m «privlltiil dm vH|» kar |r«4uclr»|<». n* étevilko v okUp«|M. lil m n*hs|s polmg ve« è«|a QMlovt, prlUpli«. n* ovitku. Ako (SOS) lo étovilke . . (• oderuhi tako da lof, da uničujejo živih» in ustvarjajo ua ta način umetno pomanjkanje. To na-s prav nié ne preseneča. Tako je .ta čedua družba žc neštetokrat ravnala in ce 1*) imela proste roke, lh; indi «lada-Ije tako postopala. Profitn s«' uiorajo umikati vsi 'drugi obziri. Alupak ve se ne zamaši' tej špekulaciji àpra-nja, skozi katere neprenehoma uhaja. j>o*ta*ie lahko iz proletarakih težav naeonalna Kataeiroia. Nekaj poročil imamo o draginji v ,Kveupi. Tudi bo vetuo, da so se \Vtled pomanjkcija brane sMno pyui tožile vsakovrstne bolcr.ii iu da se jo povečala gorljivost. To je seveda popolnima lazjun^lji-va in uaravua reč. A prav zato. ker je naravna, morajo enaki vzroki v Asoer&i potrditi eoafke po ^rrfic* iMlnr w ^ pirod^rv ttrrti** - Tisti, ki vladaijo narode, vedo. da so to strašite krise. V Kvro|H si že belijo glave, kaj bo l>o vojni, kako nadomestijo tedaj izguis» * v i Jen ja iu okrepčajo zopet pleme. Ali «prç'bkcn lože po.4a-vi, kafcofr teti. A»merika je pk td&o na tnHjsem, da ima Žalost i evrtpski zgled iu se lahko izogne kalaiuitetam. katerim Bvicy»a ni UKtgla uiti. Pravijo, da je v Zedi njenih državah dovolj živil, oziroma da se iabko dovolj pridela nc le za domače prebivalstvo, ampak tudi /a zaveanike. Kadi verjaiaciityO, da je lahko tciko. Zedinjene države imajo tolrko zemlje, da jc >to mi.;;onov pre-bivaiccv malenkost zanjo. Toda zemlj« »ssii sama od «eibe ple\el, pa ne pšenice in rži. 1 reflm ;o Jc obdelati, iu za tako veliko nalogo ne zadostuje, ce se tuqMtam kakšen lot v (Miicagi zasadi s krom-pârjwiL Zn to jc «Irena vclikaniNkcga dela in dobtr organizacije. To je pa ti&to, česar doslej nc vidimo. V južnih državah sadc bombaž v krajih, kjer bi uspevalo Mutuilito fiito. .Najemniki zemlje — W ▼ marsikaterem ozimt niso na boljšem «Ki sretlnje-voiiliih tlačanov -- bi radi sejali žito. Ampa»k last-tiî'ki zesnije ne dovolijo. In4ercsi > sega naroda zahtevajo, da se pridela čim. več žita. Ali kaj so njim uiar u>teresi vsega naroda, ko so njkhovi hi-tereai pri bombažu? Svoboda časopisja bi jihrh kdo hotel vtiho4opiti v Avstrijo ali Nemčijo, bi potreboval zato predvsem veliko časa. Kajti pot iz Amerike v centralno Evropo je sedaj pre-ccj podaljšana. Tudi bi bila to zelo druga pošta. Tako važne pomoči za sovražnika si v čaanfcki notici uiti misliti ni, da bi bila vredna takega rizika. Razlili tega so potniki podvrženi tolikim preiskavami, da ne bi prišel list, ki ga smatra ameriška vlada za nevarnega, po tej dolgi poti nikdar do ci- Oater boj se vodi v kongresu proti oniui določbam takozvanega ¿piouažucga zakona, ki so naperjene zoper svobodo časopisja. Do tega treno-l«ka boj šo ni končan, toda prvotno bosedilo, ki je omogočilo, da bi se časopisju nataknil popoln nagobčnik, je za enkrat porušeno in precej je upanja, da zmagajo zagovorniki svo-bode. Mi nisiuo slepci in razumemo, da se bo vsaka deželo, zlasti če jc v vojni, kolikor le uiogočc skušala varovati izdajstva. Ta reč jc popoluoma ločena od stališča, ua katero se kdo postavi glede ua vojno samo. Da so tudi Zedinjeue države kakor vsaka druga dežela v njih sedanjem položaju, t/post avl jene možnemu izdajstvu, se mora priznati brez ovinkov. Ali varovati se izdajstva z zadavljeujcm tiskovne svobode je najucarečnejši recopt, ki ga je mo^gore izbrati. Kdor uamerava storiti izdajstvo, se bo vsakega sredstva prej po«lužil, kakor časo-pisj*. Zakaj izdajstvo je teman posel, časopisje pa dela v uajodkritejši javnosti. Oni, ki morajo skrbeti *a varnost dežele, ga eitajo, in morali bi biti veliki duševni revčki, če ne bi naglo spoznali, da ima kakšno poročanje namen koristiti sovražniku. Sicer je pa v našem sedanjem položaju nevarnost, da bi s« posrečil kakšen poizkus izdajstva s uotujčjo časopisja, prav ilur.orična. Iz eentralni4i evropskih dežel ne pridejo nobeni čsnopisi seui, tako pa t odi ne prihajajo mucrtfVi časopfei tja. Te morajo brezpogojno odobravati. Celo Napoleon je streljal k».*zle, če jih ne bi bil, se ne bi bil dal zvabiti ua tak način kot zmagovalec v Kusijo, da j** moral izgivbiti vso armado. In o Supcruapo-leontli doslej tudi v Ameriki nič ne vemo. Teildv Koosevelt menda tudi še ne poseka .loffru. Kitche-ner je bil kot vojak fant je to res, tislaj mora vojska ostati pod kritiko. <> se gmti vojakom krivica, jim mora h»4i o-mogoeeno, da se javno pritožijo. Voj*k», tudi če t»i bila desetkrat bolj demokratično organizirana, nego jo uaineraivajo organizirati v Zetiinjenih dr- žavah, je militarizem, čini je odtegnjena javnemu vpogledu in javni kritiki. Zedinjeue države pravijo, da s«.» bojujejo za demokracijo iu svobodo. Uadi bi videli, da bi bilo res tako. l«c s takim namenom in ciljem je mogoče opravičiti ameriško vojno p ris l zgodovino. Če bo njena posledica demokracija in svoboda, tedaj Ih> opuivičena. .Mi boriti se za demokracijo ui mogoče z zatiranjem demokracije. Iu brez svobode prepričanja iti besede ni demokracije. Ruski car je pravil, da se bojuje za svobodo narodov; nihče iifli ni verjel, nihef mu ni mogel verjeti, er je datiral svoje last-ne narode. Nova Rusija ne dela posebno velikih Ucklaraeij, ali dala je svehrdo Fincem, Poljakom, emancipirala jc Žide, garantirala je svobodo združevanja, ziborovanja, časopisja, pa ji verjame svet, da se bojuje za svobodo. Amerika mora storiti vse za demokracijo iu svobodo doina, razširiti in poglobiti jo mora, tedaj bo lahko rekla, da se bojuje za svobodo in lahko lfo pričakovala, da se ji verjame. Svoboda časopisja je pa steber politične svobode. Seveda st» *pioui t ml i v deieli. Lahko bi s»« reklo ,da bi opi posneli iz časopisov, kar jc koristno njihovi vladi, pa ji »poročili. Toda tako poročilo iin^a čez mejo: ves brzojavni in telefonski promet je pa poti zviv.no eeiteuro. Torej je tako poročanje zopet nemogoče. i » Strah pred izdajstvom potom časopisja.je torej znotraj votel, ztvuaj ga pa nič ni. Na drugi strani je pa v prvotno nameravanih cenzurnih doloefbah največja nevarnost za konsti-tuionalno sviahodo ljudstva Vsaka kritika vojskovanja bi se lahko -zatrla, politika vlade t>tae lahko rznnbila kritike, eelo o ravnanju z vojaki in o podotaiih rečeh bi se čas^iisju lahko ukazalo in o le at i. •Vise to nitim z varnostjo dežele nič opraviti. Nartabe. (V smo res demokratični, moramo raru-iMeti> da ne more "biti v Ameriki nobenih absoluti*-tičnih litndetiburgov, katerim se morajo še ob življenju postavili spomeniki ni katerih dejanja se Iz Hazcla v Švici poročajo: Tovarna za smodnik v Furth«, Nemčija je eksplodiral. ."»."VI osc4) je mrtvih. Kuka eksplozija je bila tudi v Troisdorffu, ki je imnrtila W delavcev. PEO Avstrijske reforme. Tekom vojne »c jo v liabdmrilki državi, /lasti v ckditvauski polovici, mnogo govorilo in pi-aalo o reformah. Niso pa bite na dnevnem redu poljtieiio-UNtavue reforuie ,ki bi mogle prinesti . vsaj nekoliko več demokracije v to korumpirano arvtokracijo. Ne bcm-dc ninno slišali na primer o državuozborriki volilni pravici, ki bi bila potreb-na uMiogih popravkov, še manj pa o deželuo/bor-trki in občinski volilni pravici, ki je po vseh av» atrijskih deželah še bolj Škandalozna, kakor raz-upiti tri razred ni «istem na Pruskem. Vae refoime, o katerih se je pisalo, no bile * drža vuop ravnega in nacionalnega značaja. Dokler je Nemčija se na vseh črtah zrna gos» vala in se je vsled tega tudi Avstrija lahko «nHU** za nekakšno zmagovalko, se je smelo govoriti le o utrditvi nemštva in o tesnejši »vezi z Nemčijo. Poročali »mo o tem* večkrat; a tudi drugi so opazovali, kako je prihajala Avstrija boljinbolj pod nemško komand«». Popolnoma razsuoljivo je, tla so nemške meščanske stranko v Avstriji pospeševale te" načrte z največjo vnemo, kajti z njihovega nacionalističnega stalila bi bilo njih uresničenje kor» tiio. ^ Nikakor pa ne bi bilo koristno z nobenega drugega stališča, zlasti ne s socialističnega. Nemčiji podrejctia Avstrija bi pomenila nacionalno brezpravnost vseh iiciiemških narodov. To bi bila predvsem absolutna krivica ,katere tudi socializem ne tipi. Kajti njegovo neštetokrat slovesno nagla Veno načelo je to, da naj vsak narod sani ml ločuje o svoji uetodi. To pomeni, da i-ma vsak narod pravico do svoje samostojnosti in da je le od njegove volje odvisno, če se hoče dru- žiti s drugimi narodi, s katerimi da se hoče družiti in v kakftui meri. To ni nikakšen nacionalizem, kakor fantazi-rujo megleni kozmopoliti, ki kratkonialo taje narodnost. Oui bi prav tako lahko utajili tudi zvezde na nebu; svetile bi zato vendar, kadar je jasuu noč. Načelo narodne samostojnosti je pojHilnoma internacionalno, ker brez narodov sploh ne more biti iiiednarodiuortti. , Omenjeni vseneuftki načrti so bili pu še iz drugih vzrokov nevarni. Če bi se uresničili, bi jim neizcgft.uo sledili nacionalni boji, in sicer še sil-nejši .kakor doslej. A komur je politika reulua reč, se je moral že davno prepričati, da so nacionalni boji voda na mlin reaki blok pogoltnil vsega Balkana. To bi nasprotovalo iti« terCSom vseh drugih evroptkih držav in iz tega nasprotja bi se po železnem zakonu zop?t izlegle vojne . ' Ko je postal položaj Nemčije nekoliko manj sijajen, položaj Avstrije pa naravno t khvom, je duna^ika diplomacija poizkušala z drugačnimi načrti. NVkaj časa je bila eelo nekakima av*>trij-ska Jugoslavija na dnevnem redu, dokler se ui Dunaj pobotal z Budimpešto. Sedaj ao pa očivkl-no zopot nemško uuciouulue stranke na kouju. V časih, ko še ui bil poštni promet popolnoma prekinjen, je prišel tispatam posamezen slovenski časo«pis čez 1Tako je "bilo mogoče vsaj po drobtiunh uganiti, kaj se kuha in kuje. Pred nedavnim je pisal ljubljanski "81ovenec" i • "Juina Amerika bi morala — po mišljenju reformatorjem, ki se pojavljajo danes v Avstriji kakor gol>c po dežju — biti sestavljena iz štajerske ,Koroške, Kranjske, Goriške, Trato in Istre. Te pokrajine bi tvorile skupaj eno administrativno ali upravno celoto vu bi imele skupaj le enega eesarskega namestnika. "Kaj znači "Južna Avstrija" v narodnostnem pogledu? Štajerska inva (po zadnjem uradnem popisu prebivalstva) 40H.Ö86 Slovencev in ] ,034,474 Nemcev ;Koroška ima 82.212 Slovencev in 313,H88 Nemcev; Kranjska ima 490.978 Slovencev in .'IS,008 Nemcev; Primorska ima 266,-614 Slovencev, 227,183 Hrvatov in 334,152 Italijanov. "Južna Avstrija" bi tedaj imela 3,300,000 prebivalcev, ml teh: 1,440,000 Nemcev, 1,450-000 Slovencev in Hrvatov in 340,000 Italijanov. IV tem bi vt-.lho odločevali Nemci z Italijani. A-[o pregledamo to sorazmerje ,potem razumemo, zakaj se tako naporno trudijo koroški Nemci, da pripadejo "Južni Avstriji." Iz drugih virov je pa bilo posneti sledečo "zanimivost": "Te dni izšel v "Tiroler Soldatcimeitung" članek o preut* rojit vi AfvHrije, o katerem pravi- jo, da gu je nupUal znani nemški ocnlraliat dr. ttarl Hi ter. Pisec zamotava federalizem in zastala peti < to oral i n a, | za same Avstrijo strog centralizem. Zato naj se odpravi dosedanja delitev po deželah, pa naj Avstriji pripade sedem p«* krajin: 1) Ce-ka t) Moravska m Hlezijai 8) Ntfjt Avstrijsko; 4) Gornje Avstrijsko in Saleburgi 5) Sta je r. k a ; 0) Tlrole in Predarlsko (Vorarlberg); 7) Južna A varijo, to je: KoroSka, Kranjska, Oo-ri»ka, Graditi a, Istra in Tns<. "Pokrajine naj se dele na okrožja, katera bi imela samoupravo, pod državnim nadzorstvom. Potem tmira vse, kar se tiče države, priti vseskozi pod državno upravot šole, bogočastje, trgovina in obrt, narodno gospodarstvo, občinski posli, socialno zskonoJajstvo itd . Niti provineije, niti cele dežele se ne smejo urediti ua osnovi narodnih avtonomij ali samouprav, ker bi tako nastale države v državi." vaja jo te tudi oftteve za ureditev drugih dežel. 0.1 Galicije da se mora vzeti vzhodni del in ga združiti z Bukovi no v kraljevino Vladimiri jo, pod vojno upravo. Bosnu, Hercegovina m Dalmacija. da *bi sc morale razdeliti med Avstrijo in 0-gr*ko. Avstrijski del bi se imenoval "Kraljevina Ilirija " in ta bi bila pod vojno upravo. Galicija, Vladimirija in Ilirija bi bile "postajne dežele" Avstrije, v onem odnosu, v katerem se nahaja Hrvatska proti Ogrski. V avstrijskem ministrskem svetil bi imela vsaka taka dežela svojega ministra, a v državni svet, kateri M nadomestil dosedanje delegacije, bi poslalu vsaka po štiri poslance." Enrico Ferri: Socializem in moderna znanost. To je bilo iu to je pot družabnega razvoja, in v tem smislu tudi razlaga znanstveni evolncio-nizem srednjeveško kulturo, katera ni izločila prklobitcv prejšnjih civilizacij, temveč tijrti žive elemente jc shranila in jih «legla v resnično kulturo. In isti zakon obvladuje ve« velikanski raz , posameznih družabnih naprav. Nastop nove faze «premija izločitev odmrlih tvorov in patoloških produkte v propadajoče dobe, hkrati pa tak prevrat ohrani, pomladi in razvija ždrave hi plodovite organe tu zvi*uje fizično m moralno stanje človeštva. ? Tem zakonom je sledila zgodovina človeštva • iza prvega nastopa iz deviških gozdov pradobc pa do postanka današnje kulture, in sieer v marsi čem prekaša predkloče dobe, ki pa je hkrati o-' madf/cvana s strupenimi* produkti lastne dege-neracije, ki scut nanjo opozoril pri razlagi obratnega izbo t nega procesa. Omenjam le, da je obstanek delavcev v dana-*nji meščanski družbi splošno, fizično in moralno višji kot kdaj prej; hkrati pa se ne da tajiti, da jc gospodarski položaj prostih mezdnih delavcev v marsičem neugodnejši od položaja razredov starega iu srednjega veka, sužnjev in tlačanov. 8ta-roveski suženj je bil absolutna lastnina svojega gospodarja iti je živel skoraj živaisko življenje,, vendar pa je bil gospodar interesiran, da mu je zagotovil vsakdanji kruh, zakaj suženj jc bil prav tsko del njegovega imetja kakor tovorna živina.' Na grudo priklenjeni srednjeveški pod ločni k je imel gotove, v običaju utemeljene pravice, ki so ga vzelo na grudo, ki pa so mU — izvzemši slabe letine — zagotavljale vsakdanji krtih. Prosti mezdni delavec našega časa pa je-obsojen na trajno, človeka nevredno delo in ne stoji nit v stalnem pravnem razmerju naprant svojemu kapitalističnemu delodajalcu ali k zemlji;; vsakdanji kruh mu ni zagotovljen, zakaj delodajalec 1) Loria "I^es bases économiques de la constitution ¡sociale" (Paris 1893). 2) "La formazlone naturale" ("Opere filo-sofiebo" (Padua 1887) zv. IT.) • tli več interesiran, da bi preživljal ali «¿(»držal delavce svoje tovarne ali svojega posestva; njih 1k>-Izeen ali smrt zanj ne pomenja noliene izgube, kajti pomnjba brezposelnih na dclav*keiu trgu mu dovaja neizčrpno množieo proletarcev. Ne du bi današnji lastniki bili hiidobnejši kot starovmki, temveč zategastajala zmerom, tudi v kolektivizmu, zakaj neobhodna je in )5opolnoma združljiva z dnržabno lastnim» zemlje, rudnikov ,hiš, delavnic, strojev, orodij in prometnih sredstev. Že danes obstaja kolektivna lastnin« v različnih oblikah pred našimi očmi, n. pr. v oblški javnih knjižnic; ta naprava ne otežuje i>oedincu VOT*RE,SJ1A POVEST. Spisal Podlimbariki. Lahko si mislite, o čt^n jc Danic izipraševal Toneta, ko je ta obračal vife pred svetim Janecom Nepomukom, o čem sta se pomenkovala na poti. Tone »C ni naravnost odkril, ni postavil svojega «rca tako rokoč na dan, nasprotno mu je postalo nekako 11 »no v grlu, ko je govoril o profesorjevi hčeri: bil si je v svesti, da je polovico zaklada odvzel oče, in mučila -ga je skrb, ikaj bo ta oče rekel o takfini prilasrttvi, kadar «ve o njej. 7, nekn mla detriško bojazlivowtjo in negotovostjo jc pojasnil profesorju položaj v Gabrovcu. Daničti ni »bilo ta/ko lahko odgnati tiate velHte edine e, če je zasul obok stbpnicc pod streho, kakor pravite!" je vprašal aDnič. "Njo in Pavlico smo spravili nkozi okno na tU." \ "Po lestvifM "Da. Tudi Komarjeve ifino na podoiien način morali nesti izpotl strehe. Tam smo ves tkrov raztrgali, predno smo mogli spraviti družino s kurjim gredi." "Ali ste pri Smoletovih tudi vi pomagali t*' "Da vam pravico povem, gospod profesor, deklici sem satn «pravil »pod atrehe, umri sem *e o pravem času prinesel lestvo. Da, to noč bo pomnil Oabrovčun, dokler bo živel, to rečem. Da se je vse to dogodilo po dnevi, ne bi bilo toliko grt>zc. Kaj pa Ljubljana, gospod profesor. . . kako je tam?" "Dra«i prijatelj, zavila je naša prest o lica v žalost svojo svetlo glavo iu jo solzno sklonila do tal." "Torej je res, o čemer so me plašili spotoma?" cj vprašal Tone ter vprl široke mri v profesorja. "Kes je. Podira se mesto naših upov in ž njim se zgrezaiuo mi v prah. Edina nada je še ta, da se po noči ne da presoditi nesreča. Gorje nam, če je Ljubljana padla za vselej kakor cvetica, zadeta r;d kose." "('cvje padla, nikdar se ne osokoli naš narod." " Nikdar, žalils^g!" Obmolkneta za nekaj časa. Topo zreta predse, rztežka dihata. V toni ¡mi toče Irobiliea, kakor bi imela pen) t i-na sobi; niti pitresnih surikov, ki so le nekakšen «slab odmev poprejiinjrh gr«niov, se ne plaši več; neumorno teče, ko da iipa na tnhinfo izračunjeno, koliko potrebuje do doma, iu niza minuto je ne sme prevaritl narejeni račun. Mati zemlja čitmlalje bolj mlstira megleno odej.) in čhn-dalje bolj odkriva svoje staro liee, ki se mu grozne gube polagoma rahljajo iu prehajajo v prejšnje dobrotne poteze. Lahen, komaj čuten dih jutranje sape prileti v odmorih popotnikoma nasproti, pobrije v obraz in beži v daljo. Ježi se v jutranjem hladu bronasto, «zdravja in mladosti kipeče liee T«metovo in bledi, ubiti, že nukoliko razo ran i obra* profesorjev, zavit v razvihrano brado. "Le hvala Bogu, ki vaw je poslal, ko je bilo osebne rabe knjig, ki bi si jih sicer zaradi redkosti uli dragocenosti ne mogel nabaviti, teuivcč oblika kolektivne lastnine podeluje litiji^nim zakladom veliko večjo vrednost, kakor jo imajo v skladni-cah bibliofilov nagrmadene raritete; prav ta\o bo kolektivna lastnina zemlje iai proizvajalnih sredstev podeljevala poetiiucu stroj, orodja in kos }>olja v uporabo in s tem postoterila korist teli delovnih siTdstev. Neosnorvsna je trditev, du isgube ljudje, če od|iodc izključna, vzannožljiva in prenosljiva lastnina na vrednotah in ž njo k osebnega in rodbinskega interesa izhajajoči egoističtu motiv, vse veselje do dela. (Evgeti Richter trdi celo v svoji površni kritiki socializma, da slednji uvede j>alicc za tiste, ki se jim ne bo hotelo dela.) Saj vidimo v današnjem indiv ki u al i>*ičneni svetu, da se po Laveleyeju temeljito razkska.ii preostanki obdelujejo z enako skrbnostjo in z enakim donosom, kakor posestva v zasebni lastnini, četudi imajo solastniki tega kolektivnega posestva le pravico do porabe.* Lor» je dokaoml (Les bases economkiucs dc la eonstitution sociale, 18»4, D. I.), da bo tudi v kolektivistični družbi rasumen egoizem gilina sila vsega ravnanja, da pa bo tam rodil družabno harmonijo, ki je v individualistični družbi popolnoma nemogoča. Naj navajam poučen, četudi majhen zgled! Poprej so sc vozarili le bogati ljudje; nato so se pojavile za (širše občinstva najemne kočije, toda višina njih tarif je povzročila nadaljno socializacijo prometa v obliki omnibusov in konjskih železnic. Le Se en korak je do popolne socializacije krajevnega prometa; kočije, oinnibuse, cestne železnice, kolesa i. t. d. prevzame občina v svoj Obrat in jih prepušča poedincu n jo v iiKoralnem in gospod«rskem miljeju itslivkhi-alistiene kakovosti neizogibno ponesrečiti; tak milje jiui ije daje pogojev fizioioškega razvoja, ki jih najdejo stoprav v kolektrvistirno m soeieéi^ie-410 organizirani družbi. (Usoda «takih poizkusov ne dokazuje, ka-kor trdijo, da je vsako socialistično podjetje kot tako brez stabilnosti.) 8topw r socialističnem nuil je ju sc p ril a gode itidividaslui naigoni iu anoinosti kolektivkzinu; pod gospod-stvom gospodarskega indivklualizma, proste konkurence vidi vsakdo v svojem Wiínjtku, če ne proti, vu i ka, saj tekmeca, in tako se protisocialni ogorzem od vseh čdoveških tendenc najkrepkejše razvija; to je posledica hagona samoohratie, zlasti v sedanji s polno paro prodirajoči civilizaciji, ki se tako moeno razlikuje od mirnega ,ter zložnega indivklualizma prejšnjih let. Nasprotno pa v miljeju, kjer bo vsak v zameno za družbi opravljeno telesno ali duševuo delo prejetimi svoj vsakdanji kruh za telo m za dušo, ego i« mu očivklno ne bo toliko prilike, da se pojavlja poleg čutov vzajemnosti, simpatije i" altruizma i:i netolaživni stavek: "homo hotnim' lupus" ne l>o več, kakor danes, troval življenji. (Dalje prihodnjič.) treba pomagati pri .Smoletovih," jc povzel profesor. "Mati Smoletova so me poklicali ua pomoč," je pohitel Tone z zamolklim glasom pojasnjevati, kako sc je «godilo, da je bila njegova pomoč tako hit ra. Raizložil je s kratkimi 'besedami ono zgodbo o stričevih tolarjih in o svoji vožnji, a modro je zamofcial Rezinikno nozavestnosa iu kako je deklici izpiral rano in jo na rokah ne.oljet že jc dr-dral voziček po gabrovskl dolini. Mračno in ne-objetiio se je razpenjal u«l njima nebmdklon svis-čene barve, ui le slab prosvit je pričal, kod se nese sobice za sivimi oblaki. Razgrnilo se je vlažno pomladansko jutro, zrak se je zgostil v ono težko plast, ki se je tako boji človek, ki je Man na živcih. I« nobenega dimnika se ni sukljal dim. ki je drugekrati oznanjal va*čonom, hitečiin iz eer-kve. «la jih čaka doma tečno kosilo; nikjer ni čakala na pragu »krima gospodinja pobofnih doma-čtinov, ker oliičajna služba bo*ja »e tkito jutro še ni opravljala ne v Gabrovcu in ne v bljiinih cerkvah. V nobeni cerkvi še ni zapel jutranji «von. Pusto, čemerno in surovo se tiščita hrib in gora, nevajena tolike tihote. Ves Gabrovec tabori še ve- dno pod milim neliom, kakor da .ie Bog iiAva pahnil človeka iz obljubljenega raja ter postavil svojega agneta preti vhodna vrata domov iu svetišč. Ko sta bilu prišla popotnika sredi vasi, je čakala tam že Via Smoletova družina ob eesti. Gorko jc utripalo srce Da niču, ko je objemal svojo obvezano hčer, iir sama sreča je zasijala Resiki na obraz«, ko je videla svojega očeta in vodnik« Živo«« ti zdravega. Ozirala «ta se po Tonetu, pa mladenič je bil še izginil, pnstivši sorodne ljudi, da si brez prič ray.ložc doživljaje pretekle noči. Kmalu se .je približal tudi župnik. Srčno je pozdrnsil prijatelj«. Ko je slišal o nesreči v Ljubljani, so mu za 1 ur le le oči, kakor bi se ktežki branil solz, ki so sc hotele pojaviti v veliki boli. IV zabil je dostojne, tihe spokojnosti, v katero se jc sHil v»s> noč, da bi dal dober zgled obnpajočh« župljanum. Zdelo sc ntu je. da je propadlo z Ljubljano vwc ono, kar mu je-bilo najbolj pri srcu ui tem svetu, da se mu je zavrtelo življenje v ves drug, nov iti neprijeten tir in zbrisalo vse njegove |>osvetuc ideale. V jadikujnče, obupne besede je izlil svojo veliko bolwt. Tudi Dansfc se je sr-daj, ko je videl hčerko v varnosti, polastila t^igs po Ljubljani. Zapustil jo jc v temni noči padajoč na kup. Bog ve, ali jo bo še kdaj videl v solninth žarkih! (Dalje prihodnjič.) Nemška vlada je po enem teduu dovolila, da smejo časopisi r.opct v Švico. Ljudje so plasW po prvih listih, tod« najti ni bilo ntfesar o kakih rssnih nemirih prvega maja. "Frankfurter Zeit-ung** eelo piše, da v Wssenu M hilo štrajka. Tute-resantno je, da so vsi listi iz Nemčije polni član- j kov, ki obsegaj«» več ali manj zahtev po volilni reformi. Materialistično e zgodovine. MaterijulistkHio na z i ran je zgodovine je predstavi janje, ki prikaeuje zgodovin« a staliAča gospodarskih varokov in posledic. Poglavitni faktor v ustvarjanju zgodovine je načhi produeiranja bogastva — dol*r in njih ruspečavanje. (Hm ar ta na£in izpremeni, sc ž njim ¿spremen* t ml i vsi temelji družbe, kirfkor v politiki, religiji itd. v smislu novih razmer poleg načina v proizvajanju in distribuciji. K ustvarjanju zgodovine vodi človekov razum, toda razuiu koatrallrl vedno njih način produeiranja dober in distribucije; vsi«! tata je zvadoviuu v »v»jem jedru materij«IintU'-IM». AkO hočemo na primer razlagati zgodovino kakšnega narodu natančno in znanstveno, mora-iiio pred vnem upoštevati doba, v'katerem je narod živel m način, po katerem ■! je pridobival »aterijalue potrebščine, njega družabno in ožje življenji», njega sorodstvo in navajenost napram drttffitn ljudem itd., vedno z vodilno mislijv, da so bMi glavni faktorji materija! ni. Zgodovino ni ustvarjena po velikih možeh, ampak zgodovina in veliki rno^je so produkt gospodarskih, družabnih in meščanskih vplivov — najjaičjih vedno gospodarskih vplivov. Veliki tnožjc so le agodovinski pomniki, ki jih postavlja človeštvo na krtopotjih družabnega napredka. Ti veliki možje ne spadajo v zgodovino kot dei zgodovine same, nego so samo mejniki, ua poti skozi zgodovino. — Martin Luter na primer nt ustvaril reformacije, ampak reformacija je ustvarila Mar* trna Lutru, da je postal mejnik refomrfcijske tkibc. Ker so bile za to zrele gospmlarske, religiozne, družabne in meščanske razmere, ga ji' ljudstvo vsled svoje skupne misli in pa njegove pripravnosti izbralo ali pa u»aj sprejelo, da votli .reformacijsko gibanje. Potreba je bila vzrok, du je hll izbran 011. Tod« če I »i Mart in a Lutra ne bilo na svetu, bi bila refortuucija vseeuo izvedena, ker so razmere rodile potrebo reformacije. \'ol>en človek ni za napredek nenadomestljiv. Reformacija v svojci A temelju je bi4u gospodarskega, in ne moralnemu značaju, kakor si mnogi razlagajo. Ucorgj» Mnshington ni nikdar ustvaril ali provzročil ameriško revolucije. Auipaik raz-mere «časa simknzi skupno m':*el kolonistov izbrale \Vnshingtona. tla jo vodil vojsko kolonistov, vsled tega, ker so slučujno navna v njem v kleli dobrega poveljniku. Potreba igra vedno najvažnejšo vlogo pri izbiranju voditeljev. Seveda včasi ljudstvo ne izbere najboljšega voditelja, kakor na primer ne itbere mizar vedno najboljšega lesa za pohfttvo, toda izbere odgovarja vseeno svojemu namenu. Če bi Waahingtou ne bil nikdar živel, bi sa revoluciji bila vseedtvo isvniUa, kajti revolucijo st> rodile razmere. Vladajoči rawed v Angliji in "vladajoči razred v amerükib kolonijah sta skušala »okoriščati delavstvo, vsled česar ao nastali z angleško vlado sporeki ,kajti vsak bi bil rad izkoriščal delavski razred sam. la te tekme so sc pa rodile revolucionarne vojne. Vojna torej ni bila napovedana zaradi etičnih in moralnih nazorov, vzdržanih po naših revolucionarnih obetih, um|jak je bila čisto materi jalistiAnega značaja. Da je bila posledica osvoboditev Zcdiujenih kolonij, ustanovitev Zedinjenih držav, republike, in relativne demokracije, je dejstvo, ki vendar na izpremeni prvega vzroka. 1'rno suženjstvo ui bilo odpravljeno zato, ker je pital in govoril proti njemu Wendell Fillips, niti zato, ker je pisal ut bil zaradi tega umorjen l^oweyov; ne zato, ker jc govoril proti njemu Garrison, ne zato, ker je spisal Harrie Beecher Stowe znamenito knjigo "fttrie Tomova koča", ne zato, ker je bil ugrabljen in obešen John Brown v 1 Is upe rs Fer^y. Ti posredovalci so imeli — kar je tamo ob i ii<» .j' <»• • j »• ' •. i -«i ii djol vzroki ao bili mat erija list ični in ne etični ali moralni. Moralni faktorji piso naredili nikdar velikega koraka v napredku. Odprava črnega suženjstva se je izvršila vsled nasprotstva gospod u j*.¿e ga raz» reda na .higu, katerih industrijalni síntem j» te-« niel jil na črne hi uižeujslvu in gospodujoči ga raz* reda na Mevcru, katerega sistem je temeljil na mezdnem suženjstvu. To je bilo nusprotstvo sli tekma za supaamacijo dveh suženjskih afeiten» tr, kateri se je končalo z odpravo črnega stiženjsvo. Bilo ja neizogibno, da se ¿rno suženj d vo odpravi, za t ov Ker je bil meztlni sistem izkoriščanja v soglasju z indnstrljalnim razvojem in je bil bsljži sistem za izkortiftanje, nego prejšnji. Materi jall-mez — in ne idealizem, prevladuje — odloča! Za* krni fizične samo oh rane mora vedno prit» do veljave — predpogojne veljave, pmkit *.ie izviSujc k*Lfc;ie prrai(ov in januarja leta 191^ jc sklenil t lsHu^iki tstlnir mernu raadeJitev vseh Žitnih zalog potom državnih oblatili. Tudi vlada ni mogla ostati gluha napram vedno rastočim pomislekom širših krogov in tako je prišlo, da «o se naenkrat vrgle v koš vse dotedanje polovičarske odredbe ter uvedio jarvry> gospodarstvo z žitnimi zabtgomi. Dne 25. Jonoar-jn 1915 se je objavila znamenita odredba zveznega sveta, s katero naj bi se zagotovila prehrana trdnjave, broješe 66 miljonov ljudi. Ta datum je eden isnted zgodovinskih te vojne. Dva dn i po raxgl asu te odredbe je Izdal berlinski župan prebivalstvu proklamacijo, v kateri mu je skušal pojasniti etično vsebino te nove postave. Ni pa zadostovalo napolniti prebivalstvo en denar, takozvane Etni imite. Staro zidov-je se gotovo ni čudilo novim kruAnitn kartam, ki le potrjujejo, tia se v življenju vse vrne. Celo mir ae enkrat povnne ... le čakati je treba! Kriabta karta je bila rojena, a pol v žhijenje je bMa še zelo dolga in naporna. ■ 4 té ledeni dobi. 4 .¡i i V svojem razvoju je naša zemlja prel>ila naj-raznovrsfnejše fsze. Bila je tako vrova, da so bile vse njene fcvarine razbliirjene v plin, a bil je čas, ko je bila takorekoč vsa srednja Kvropa, skoraj vsa severna Amcrkks in velik del Azije skoraj popolnoma pokrit z ledom. Tisti čas imenujemo ledeno dobo. A zemlja jo je doživela več kakor ertkrat. Od koti pa je izviral v pred«godovinskih časih tak mraz po sedanji Kvropi m drugod po zmerno teplih deželah, da se je naredilo toliko ledut Na to vprašanje odgovarja Martins, češ, dn za' postanek ledene dobe nikakor ni bilo treba ^arktičnega mraza. Ce bi se srednja letna toplota znižala le za 4 stopinj C. tako dokazuje Mar-^tins, dobila bi švicarska dežela talko mogočne tednike, kakor jih je imela v ledeni dobi. K lednikoiu pa pripomore še druga stvar. Švicarska ima nu o-bilje jesenskega in pozimskega dežja, m od tega pride še dandanašnji obilno snega, iz katerega «e delajo velikanski ledniiki. Potemtakem pritte na * to, kar je tudi Frankland trdil, da namreč ledniki niso toplotna, temveč vlagomemia znamenja pod-nehjii. 0 takem znižanju toplote, kakršno zahteva Martins za ledeno dobo1, govori tudi Penck. On pravi "Iiedniki se razprostirajo, kakor uči zgled na Švicarskem, globolko tje doli po dolinah med zelene pokrajine ,lc svoj izvir imajo v okrožju večnega snegu, ki ga toplota ne more raztopiti leto za letom." Pc,nek je natočno preiskoval, i/, katerih gora so segali v prejšnih dolivali ledniki v doline, i* katerib pa ne. Pri tem preiskovanju je mož zasledil, da je ob ledeni dobi sn&.ecia meja po švicarskih planinah stala olkolo tlsov metrov niže kakor v naših dneh. In jednske ra7*nere so našli drugi preiskovalci po drugih nekdaj z ledniki prepreženih deželah. Po teh poizvedbah se pa da preračunati, koliko nižje je fbrla toplota tedaj, nego je sedaj. Me teorološka veda i>či namreč, da se toplina za vso-kih 100 m vi&lne iypremetu za pol Oelzijeve stopi-nje (0.5 stoipinj T). Ker je pa bila snežena meja v ledeni tloft>i za 1000 nt nižja, zato je bila v isti dotvi toplina za 10,00*0.5=10.05=5 stopinj C nižja kakor sedaj. ("e primerjamio ta zavod z današnjo srednjo letno toplino n. pr. v Berlinu, izvemo, kolika ie bila letna ttplina ob ledeni dobi v Berlinu. V Berlinu meri sedanja srednja toplina 9 stopinj f\ To je ob letleni dobi merila 9—A—4 sto-plnj C. Oe pa vprašamo pokojnega berlinskega meteorologa Doveja, kolika je srednja letna tem-peratrra berlinske sirene sedaj (če poraensrvo lazlike krrg in krrvg sveta), nam odgovori da meri 4 stopinj 0. Potenrtnkem «e sre.lnai letna toplota berlinske širine ni znižala. In taki nasledki so se pokszall po omenjenem računu tudi pri preiskovan m toplote po dnigib deželah. Ko bi pa bilo res tako, čuditi bi se morali, zakaj je odlegla ledena doba. Po tem jc soditi, da Penekov račun ne sloni na mi. Nadalje, uli i pa Murtinsovo znižanje topline za 4 stopinj C pripomoglo toliko, da bi nastali ledniki tedanje Tedcnedobe V>o sedanjih zmerno toplih deželah? Na to vprašanje je odgovarjalo več geologov, tla nizko temperatura sama ob sebi no zadostuje m lednike. — Več drugih razmer mora sodelovati ( brez ozira na mraz) pri zmrzovanju, n. pr. mrzli vetrovi, morski pretoki, razdelitev morja in dežela; Grenlandija ima obširne lednike ob srednji letni toplini — U stopinj C, Islandija mb X 3 stop. in Skandinavija ob 4X stop. C. Temu nasproti pu ni v Aziji nu severni strani Himalaje, četudi mu ontlusnje pogorje juko nzko drevje letno toiplino — 14 stopinj C, vendur nobenega sledu ledenikov. Po pluninuh se delajo ledeniki tudi, kjer prehaja gorki in vlažni zrak z vetrovi tako hitro v nrrfcle kraje, da na poti ne pride ob vlago. Te so ti kraji «»hlajeni pod ledišče ali če sploh ondi voda zmrzuje ,se T^o^ajo soparji, in sneg pada tem gtisteje, čim vlažnejsi so vetrovi. Siploh niorn biti v krajih, kjer se delajo ledniki, zrak podvržen naglim in izdatnim toplin-skim iapremetnUiain. Nu Grenlandiji n. pr. deluje nu ozračje sedaj topli zalivski tok (GolNtrom), sedaj pa "mrzla severna voda^ pritekajoča poleg I.abrador.dcoga primorja. Po Islandiji in Norve-giji dela lednike imenovani zalivski pomorski pretok toplih votla s tem, da se velika množina njegovih soparjev dotika z mrztlim zrakom po višavah ondafcnjih visokih gora. A ko bi Belo morje prodrlo skoz jozeri Onega in Ladoga do Baltiškega morja, povzočil hi tak predor nove lednike. Tstoaiovilo bi se, soj tako se stnli. prelivanje in pretaknnje mrzlih severnih voda iz ledenega Belega morja proti Bnltiškeimi morju naprej. i Ko bi torej mrzle vode urkličnih krajev oblivale severna pobre/ja Nemčije, tedaj bi nastala po sovemi Kvropi dosti jiižje toplina, in morda bi vsled doiikc tega mraza z vlažnim izpuhevanjeni ttuplegn zalivskega pretoka po Skandinaviji, če ne celo po severnih bregovih Nemčije nastali izdat* ni ledniki. . Pod primorskim vlsAtiim podnebjem Nove Zelandije prineso zime veliko snega, »lasi niso hudo mrzle, poletja, pa so vlažna in topla; vendar se delajo ondi mogočni ledniki, ki poganjajo svoje spodnje konce celo v okrožje vročega, t repičnega lelišča, n. pr. praprot v podobi našega drevja. In po tako gor kih krajih segajo ledniki po gonovjn Mouiri-4'ooku enako globoko v morje kakor na norveškem Nonlkapu. , , V letini tlebi je tudi srvemo-nemške in ru-«ke planjave pokrivalo morje, in to morje se je stiskalo z Ledenim morjem. Tesla j je sedanja vro- ča puščava Sahara stala pod vodo, morje jo je pokrivalo, gora Atlas je bila otok. Hopkins sodi, ds v tistih vekih ni bilo toplega zalivskega toka, ki ogreva sedaj večerne dežele Rvrope in pomnožuje njihovo toplino za 4 do 5 stopinj C. Hopkins trdi eelo, da so se pred tldo dobo pretakale tople vode iz lndskega morja v At lamftko morje. Ko je pa preminul ta preliv, sc je ohladila Kvropa bolj in bolj, zakaj premagal je dotok mrzlih severnih voda, ki so prinesle s seboj dovolj mrazu za nastajanje lednikov. Marsikdo bo mislil, da je sedaj pojasnjeno vprašanje o izviru ali o vzrokih lednikov; pa ni. Polovica dogodkov m pojavov nam je še vedno ivgaivku kakor prej. Ta uk namreč ne-odgovarja vprašanju: Od kod pa je prejšnja topla doba s svojimi tropičnimi organizmi T Teorija vzrokov mora razložiti oboje pojave z jednotinim prirod-nim zakonom. Velika nasprotja, ki so sc razodevala sedaj v toplem, potem pa v mrzlem podueb-ju,.mora razložiti prava teorija iz jedne korenine.^ Pristopimo k Aleksandru Humholdtu in pog-ljcmo, kako si jc ta strokovnjak razlagal ledeno in t repično dobo po sedanjih smerno toplih deželah. Bolj kakor marsikdo, ki si je z vsemi močmi prizadeval rešiti to uganko, si je A. Hiurtoold-t poostril svoje oči in svoj razum z lastnim ogledovanjem in preiskovanjem prirodnih pojavov. Po-fmtovul je po oddaljenih deželah starega in novega sveta, po Aziji ob Uralskem gorovju, po a-meriških Andih in po neizmerno razprostrtih ve» Iranskih ravninah ob reki Arinoku, in ob tem jc hitro opazoval prirodne pojave pod tem in onim podnebjem. Ogledal si je tudi zanimive ognjenike, ki so uklenjeni v verige Andov in mole vino k o v ozračje svoje ognjene glave, in tu mu je razkazovala priroda tudi strašanske sile notranje sam- v vujmo misli tega velikega učenjaka! **^rela ognjenih gora", pravi A. Hmmboldt, 44so v zvezi z raztopljenimi tvarinami podnjih zemeljskih skladov. To izpričuje postanek Azorske-gu otoka. 'Sabrine* dne :10. prosinca leta 1871. Isprvo so se po ju vili strašanski potreu, ki so se raztezala do Amerike, pretresovaH začetkom An-tiUke otoke, potem pa tudi ravnine ob Vekah Ohio in Mi-«sissippiju in na zadnje tiidi Venezuelo. In trideset dnij potem, ko je potres popolnoma razdejal stolno menjo, jc prijel izmetu t i dolgo počivajoči vulkan St. Vincent na AntHih. Tn sc je opazovalo nekaj prsehneea. V tistem tamatk* namreč, ko se jc odprlo žrelo tega vulkana — dne :#>. mul. travna I. 18871 — se je zaslišalo rtraHunsko podzemeljsko grom en je v iužni Ameriki. V kaki ognjeni zvezi pa morajo Hti pr Ozemeljski pTostori, da se je to gromenje raztezajo pc.l zemljo nad 2200 štiriin^ih milj na široko? Po mestili, stoječih okoli 160 geografskih milj vsaksebi, se je slišalo to podzemeljsko bobnenje, kakor bi stala mesta drugo pri drugem o-koli St. Vincent a. Kaj takega ni mogoče brez globoke podzemeljske zveze, ki ne more biti tako plitva, da bi ne segala do raztopljenega jedra naše zemlje". "V tropieni Mehiki, v domovini Aztekov," tako nadaljuje A. Huirtboldt, "segajo ognjeniki čez meje večnega snega. In teh jc cela vrata. Tt ognejniki so pač posajeni nad jedno podzemljsko razpoko, in ta razpoka veže med se^oj kakih 103 geografskih milj vsaksebi stoječa žrela gorečih iniMkirtlnli gera. SHe podzemeljskih ognja pritiskajo ondi še dandanes s tako silo proti povrsjo zemlje, da so meseca kimavca leta 1759 iz ravni vzdignili rtovi visoki ognjenik Xorullo. Zraven njega pa je izpa- * rivala zemlja po globokih raapokah soparo, br-hala prah in pepel, vsled katerih so pobegnili vsi bližnji prebivalci. (Konec prihodnjič.) V poročilih iz hobsbivrške monarhije se živ krst ne spozna. Preti kratkim se je poročalo, da je ogrski ministrski predsednik, znani brutalni sil-nik Tisza odstopil. »Nekaj č^sa je bil potem absoluten molk. Nato je prišlo naenkrat poročilo, da je Tisza ponudil cpozicicnalnima grofonir Moriou Ksterhiiz> ju in Štefanu Bethlenu sodeče v kahi. niHu. In sedaj sledi zopet poročilo, da sta oba po posvetovanju z grofom Andrasyjem odklonila. ki v nega tega jc toliko posneti, da morajo biti na Ogrskem znatne homatije. Najbrže njegov vo 44veličanstvo" gospod kralj ni 4rjs obPjube glede na pm išan je živežs v mesu in krompirju, reko*, da v vsej Nemčiji ni dovolj klovne živine za povišanje mesne hrane, in je komaj zs seme. Okrožnica zaključuje, da edina rešitev za nemško delavstvo je, takojšni mir. PROLETAREC list za 1mtkbe9b DELAvskzqa LJUDI TVA. IZHAJA V84 Ml TOKEK. - LealeU i« ¿tda)«U»)i - éagaaiavaaska dalas ka tiikmi duIfca v Ohiaaga, lltiaaii. Marotnina: Za Am.riko $2.00 u celo E, 91.00 ta pol leto. Z« Evropo KI u celo kto, |1. S* »m pol UtU. Of isti po dogovor m . /Vi spremembi ' kivUila je poleg novega natnantli tudi stari naslov, . _______ arfMliMli* AmmL • «— tKUMilicu um« v AmiIU. — Vse pritožbe f Ud« nerednega pošiljanja feta in drugih nerodnosti, j« pošiljati predalniku družbe ¡ Freak Udovkli. 1643 Blu. Meed Av., ■ • Ckk»,o, lU. PROLETARIAN OwiJ ad pUUiM •»*» Tiwriit kr , fcatfc Silvia Virfau'i túiskiaf Ciapiiy ' Clicjgo, Ulinit. Subscription rate«: United Statea and Canada, 12.00 o year, $1.00 for half r. Foreign countriea 12.10 a year, for half year. -:« -:- Advertising rales on agreement. NASLOV (ADDRESS): ••PROLETAREC* w. si. street chicago. illinois SUHEMU APOSTOLU V ALBUM. U ,, Med velike apostole prohibiei-, je v Ameriki spada tudittebastian 8. Kresge v Detroitu, Mich. Nje: govo ime je po Zedinjenih državah znano, ker se blišči na neštetih trgovinah s 5 in 1(1 eentovski-mi predmeti. Da bi pomagal vsta-ri, za kaitero je navdu&en, je razposlal mnogim trgovcem v deželi dopise, v katerih je prosil, naj podpro uvedbo splošne prohvbiei-je s tem, da vplivajo v tem zmi-slu na kongresnike svojih okrajev. Svoj poziv je utemfclflil s tem, da ima prohfbieija ugoden vpliv na povečano delavnost delavcev in da^ tudi povzdiguje trgovino, ker si prihranijo denar, ki so ga sicer izdal i za pijače in porabijo več za nakup drugega blaga, o čemer sc je sam prepričal. Med trgovci, ki so dobil» take lejpe dopise, je tukl T. M. Kehoe v Terre Haute, lnd. On menda ni tako navdušen za prohibicijo kakor Kresge, kajti poslal mu je odgovor, s katerim .lajbrže pe obogati svojega albuma. V njem pravi: „„ 41 Dobil sem Vaš dopis, s kate-.rim me zaupno pozivate, naj pi Sem kongresnikom in senatorjem da bi porabili svoj vpliv in svoje glasove v prid Shepard VVefcibovi jresoluciji o nacionalni prohibiciji Spoznavam, da zagovarjale prohi biči j o iz trgovskih razlogov, ker je baje dokazano, da zahteva in duStrijalna uspešnost in nacional na pripravljenost za vojno odstra nitev salonov. IPravite tudi, da imate 165 tr govin v raznih krajih dežele, in pred kratkimi dnevi sem/ čital v časopisih, da so Vam te rgovine leta 1916 prinesle 6 miljonov čis tega dobička. Če je taka, tedaj se . Vaši kupčiji ne godi baš slabo. Glrcnem sem pa tudi dobil obve stilo, ds imate v tem mestu tr govinn, v kateri znaša — tako mi ^ je bilo vsaj rečeno — največja m^zda 4.76 dol. na teden, izvzem si enega samega uslužbenca, nam reč poslovodje, in da morajo drugi tam začenjati z 2 ">0 dol. na teden. Ob tej plači pa še hočete, da naj bodo dekleta Čedno oblečena m da bi stala po 56 ur na teden za pultom. . Če mi dovolite, da izrazim svo je mtnenj?, naj omenim, da je iskati vzroka, zakaj ne pridejo Vaši uslužbenci tako pogostoma v pon deljek zjutraj na delo, prej v po manjkanju hrane, kakor v preko-InHrnem uivanju opojnih pijač. Prav lahko je mogoče, da jim v ^nedeljo sploh zmanjka kosila. Tudi so mi pravili, da kupujete •blago, ki ga prodajale v svojih trgovinah za lakotne ecne od tovarnarjev, ki jie priznavajo organiziranega dela» in da je vse skebski izdelano ali pa produkt kaznilniš-kega dela. 8 primernim spoštovanjem bi torej omenil, da bi bilo tnnrgo bo-Iji, preden hočejo detroihski mo-rali«ti refonnirati svet, da začno s popravljanjem svoje lastne domačije." To pismo je jasno brez komentarja. 'Nemški kritični glas. H i1. Frick (1okc C pisait muzej spominov na JAiamarcka. Njegovi» mal »kovanje je povzroči^, da je pravzaprav vaškemu poznejšemu •kamWL&rju zameril, da se splob upa biti naslednik njegovega boga. Zameril se mu je pa tudi Viljem, ki je imej v prvih časih svoje vlade spor z HiNinarckom, ki je tega pognal i* sluftbe. Samega sethe je smstral nekako za Bismareko-vega preroka kakor Mohamed za Alahovega. Ker se pa vendar ne more vse življenje in vsi letniki revije izpolniti a samo slavo enega človeka in ker ni hotela vsa večnost obtičati v Bminarckovi dobi, se je moral tudi Harden lotiti tega, kar se sedaj giKÜ; ali biamarekovstvo daje tudi sedaj smer njegovi kritiki, d as i se Harden sam zelo moti, čc misli, da bi dame* Bismarck vodil tako politiko, k a krVno zagovarja on. Za Rismaroka ni imela morala v politiki nikdar toliko pomena, kolikor je cm*ga za mohtom; njegovo edino ,&e*lo je bila moč, najbolj čislano sredstvo pa kri in železo. Poaitivno ima torej Hardenovo delo malo pomena; ima ga pa njegova negativna kritika, četudi se ne sme pozabiti, da je veslno strastno koprnel po originalnosti in izjemnosti, vsled česar i-ma človek lahko prav raalične pojme o nagibih njegove kritike. » ^ Zadene pa včasi vendar v črno. Tako čita v zadnji številki levite nemftki uradni politiki in jo primerja s politiko zaveznikov. Harden začenja s tem, da hvali Angiijo, češ da je ohranila svobodo Wiesede v tisku in parlamentu. kar se je pokazalo z objavo poročila o dar-danelski ekspediciji. Kakor je zuano, je veljala ta ekspedicija o-groniue žrtve, ostala je pa tako breztk^pešna, da jo je morala Anglija naposrted odpoklk»ati. Poročilo, ki ga je vlada podala o tem predmetu, je res zelo idkritcirčtio, iti nemftka vlada ne bi nikdar na tak način priznala kakšne napake. Handen pa pravi, da more 44le s tako lučjo živeti narod, ki se sain vlada." Največji del svojega članka posveča Harden Ameriki. Poudarja ,da so bile Zedinjene države do netdsvnega čssa za mir in da so se držale načel miru Sredi »veta v orožju. Profesor, demokrat in zagovornik miru je bil njib predsednik. <>n in njegov prvi državni tajnik Bryan, tesni prijatelj pminednikov, sta bila stebra miru. Devet desetin repnblflke Zedinjenih držav je bilo zoper vojno. Velifca vmta demokratičnih društev vsake vrste in odličnih ameriških mož je brio za mir. Ko je Roosevelt nastopil kot oznanjevalec vojne, je doživel velik poraz — na republičanski nacionalni konvenoiji —, povzročil poraz svoje stranke, in pripravil enako usodo reptrbliesnske-mu kandidatu Htjfhestt. Kiji*) temu je Wilson prvi dsn, ko se je »eeel novi kongres, naznanil svoj odlok, da vrže vso vojno in gospodarsko silo Zedinjenih držav v boj proti Nemčiji. "Kako je bila mogoča taka izpremembat" vprašuje Harden, in od"govorja s tem, da citirs ves Wilscnov govor. Potem navaja izjave raznih državnikov izmed evropskih zaveznikov: Pohvcarčja, Ribota, IVschanela in Moyd Geonga. Zadnjega imenuje ženialnega, nenavadno odločnega moža dejanj. Slovenci so tisti del jugoslovanskega plemena, ki živi v jttgoizhodnih Alpah in Karavankah in ob .Jadranskem morju: Na Kranjskem, južnem Štajerskem in Koroškem, na Goriškem, v Trstu in v severni Istri ter šteje čez poldrug rniljon duš; • posamezne veje ima na Ogrskem in v italijanski Verteciji. V Zedinjenih državah Živi večinoma po rudniških krajih in v mestih s kovinsko industrijo; največji naselbini sta v Olevelandu, O., in JoliefM, III. ' iNaša prošnja nima namena, da se podeli Slovencem kakšen privilegij, kajti zakoni veljajo za vse in vsako je odgovore za svoja dejanja. Želeli »m!o pa upozoriti, da se kot skupina ne morejo smatrati za sovražnike Amerike in prositi, da bi se to dejstvo vpoštevalo v splošnem nvaževa-nju razmer. Iz Avstrije prihajajo vesti, da se delavstvo pripravlja zo izvHHtev sploftne utavke v korist miru, iz katere se morda ieeimi revolucija. Človek skoraj ne bi verjel tem poročilom, toda časi so sedaj taki, da se ®gode laihko reči, ki bi bile sicer teftko verjetne. ITpajmo. ris • • t» je na Aveddcem stopila v veljavo na-rediba, ki prepoveduje izvoz živil v tuje države. Najst't-oze je prepovedan isvoz svinjine, sadja, jagod, orehov in raznih zelenjav. Kitajski kabinet se je soglasno izrekel za vojno z Nemčijo in ministrski predsednik je predložil sklep predsedniku, ki je odgovoril, da podpiše napoved vojne, čim jo odobri parlament. Zadeva pride pred parlament, ki ima odločilno besedo. "Mogoče", pravi Harden "da Wilson ne do-se-že vseli štirih imenovanih ogovornikov prvega reda; kljub temu se bo njegov govor kmalu čital v šolskih knjigah poleg govorov Detnostheua Ci-cerona, Pitta, Miralbeaua, Robespierra, Bivsirar-cka in (iuubette in zasenči vse prejšnje in sočasne proglaac, ker je prišel čez ustnice načelnika države, ki je govorit, ka^ior ni govoril še nihče pred njim v zgodovini sveta, ki je bil razvnet od sile idealizma, ki ni \A\ slab in ki je imel pognm za nove reči." "Dne 2:1. januarja je svet slišal WiLsonovo ponudbo miru," pravi Harden dalje, *4in v njej prvi glas, ki označuje z jasnimi, neprikritimi, globokimi besedami, z neza krinka no željo pot k trajnemu miru. Dne 3. aprila smo slišali » not istega državnika napoved vojne, kakr&ne ni bito slišati »za dobe križarskih vojn." Harden obsoja tiste Nemce,'ki ne znajo sedaj nič dri weg a, kakor surovo obsojati Ameriko; ostro napada politiko in ravnanje Nemčije in obširno izvaja, da je bil resnični ideal miru, Ig je nagnal Anueriko v vojno. » e Ni aicer vse dobesadfto tako, kakor piše Harden. Njegovo svetovno nazirsnje je idealistično in est etično in le malokdaj se zabliAči nekoliko materijalisrtičnega ^»oenanja vmes. Njegov malik Bismarck je bil v tem ožini že drugačen ptič. 1 Nekoliko pretirano je na vsak način to, kar govori Harden o Wifcsofiovem govoru. Sami smo prianali lepote njegovega mirovnega programa, ki bi ga človek s socialističnega stališča popolnoma podpisal, le m u ne bi manjkala-^glava. Tudi Wilson je namreč idealist, pa zato ne vidi, da so brez materijalne podlage najlepše pogodbe naposled Je popisan papir. •Vse, kar je govoril Wilson, ni tako novo, kakor se adi Hardenu; in Harden bi to vedel, če bi nekoliko natančneje posnal socialistični literaturo in zborovanja in sklepe socialističnih kongresov. A tedaj bi tudi vedel, da je za zagotovitev trajnega miru treba povsem drugega svetovno gospodarskega sistema nego je sedanji in da more zveza narodoy le v socializmu postati remiena zveza. ' Anrpak to niso bivstvene reči pri Hartleno-vem namenu, ( imbolj povzdiguje nasprotnike in jih hvali, tembolj hoče zadeti nemftko politiko in pokazati njen' fiasko. V tem oziru ima pa res do malega prav. t , j . (> omenj|i Wilsonovo mirovno poslanico, zadene s tem kajzerja in Beth'mann HoH-wega, ki nista hotela naznaniti nemških mirovnih pogojev, ko je bilo to najbolj potrebno. Če naglasa Wilsonovo miroljubnost, da bi tembolj podčrta* pomen amemke vojne, je s tem udarjena prevzetnost in izzivalnost nemške vladne politike. Iz vsega Bandenovega Hanka se lahko posname kot vodilna Meja to: "Nemčija si dela ve« svet za sovražnike, in krivda je njena. Nemško vojskovanje smatra ves svet za ugrožavanje, in da ga smatra tako, je povzročila neuAka vlada. Nemčija postaja osamljena, ampak to ni več spletki hI isolation", temveč osamljenost grešnika ,ki si je Mirni nakopal sovraštvo vsega sveta.'* Za kajzeflevo vlado je to bud poper. Le da nima Hatten s svojo *4Zukunft" danes posebno velikega vplita. Vendar je pa njegova pisava simptomati^na.lar\ ala ne bo revolucionarnega dejanja v Nemčiji, toda brez dvoma je še mnogo dn*gih Nemcev enaikega mišljenja kakor Harden. In kakor je njegov raarvoj gnal datje in dalje na opozicionaino pot do njeovagea ideaiistične-ga radikalizma, tako lahko požene isti razvoj mase, ki bodo bolj nmterijalno mislile in vsled tega tudi — delale, Kita>ka vlada je naprosila Združene države, da suspendirajo tirjat^v odškodnine izza boksarske vstaje za dobo lesetih let. Svojo prošnjo utemeljuje Kitajska s tem, da jo zelo obremenjuje plačevanje tega davka in Nemčija radi tega dože izvaja svoje intrige napram Kitajcem. je mirno koncila. Velike množice so se zbrale na ulicah in v pohodu so nosile bandera z napisi, za-htevajočimi več hrane in boljših pogojev za delavce. V korakajočih vrstah je bilo na stotine o-trok, ki so nosili praporčke z napisi "Mir". Na čelu so bili Hjahnar Branting, voditelj švedske I tocia listič ne stranke, Pieter Toelsra, predsednik socialističnega mednarodnega biroa, Camille Huysmana, tajnik mednarodnega biroa in več drugih. Slavnost se je končala z javnim shodom, katerega se je udeležilo 67.000 oseb. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva osemurni delavnik, revizijo ustave in mednarodni mirna podlagi socialističnega programa. Po shodu so se valile v mesto velikanske mnoófc?e ljudstva, prepevajoče mar-leljeso in "Internacionalo"; izgredov ni bilo. Napredekin reakcija. k Berlina poročajo, da je 1. maja zaštrajka-lo 1200 uslužbencev berlinske kooperativne zveze. Iz Švice javljajo, da so bili na prvi maj ne-brojni socialistični shodi v Avstro-Ogrski in na vseh shodih so se delavci izrekli za takojšen mir. Prvi maj je potekel brc« resnih nemirov, toda nezadovoljnost ljudstva narašča. Samo na Dunaju je bilo več kot dvajset mirovnih shodov i-n 100.000 ljudi je korakalo čez Ringstrasse v PraJer. I« Monakovega prihaja vest, da je na Bavarskem silno pomanjkanje hrane. Brett Reich, minister za notranje zadeve, ej dejal na javnem shodu, da bo Nemčija vzdržala do 15. avgusta, ako dobi žive*., ki ga pričakuje. V začetku septembra poide klavna živina in potem bo Nemčija brez mesne hrane. Minister*je prosil navzoče, da naj potrpe, češ, da je bolje trpeti lakoto, kakor pa eprejeti "lskoten mir." Poročilo iz Stockholms slika veliko delavsko demonstracijo na prvega maja. Demonstracija se <>z fcenevo prihaja iz Prage vest, da je po vsenu Tenkem razglašeno obsedno stanje in da je vse češko časopisje nehalo izhajati 1 Baš po prvem maj (. Napredek je geslo modernega časa. Pomen j a nekaj višjega, boljšega nego je bilo dosedanje. Podiramo in rušimo stare podlage, zidamo nove ali pa dajemo gtariin vsaj nove oblike, ki morajo bolje odgovarjati izpreiuenje» nim razmeram — to je pogoj napredku. Vse je polagoma nastalo in ae razvilo iz nepopolnega v popolnejše. Kakor za naravo v širjem pomenu besede, tako velja razvijanje in spopolnjevanje tudi za človeka in njegovo življenje. Kako daleč snaa prišli v svojem razvoju, to nam pove omika ali kultura, ki je torej merilo razvoja za dotično dobo. Omika nam pa ne naznanja samo vogelnega kamna ali mejnika, do katerega amo dospeli na svojem potu, marveč nam tudi kaže pot samo, kako smo hodili. Razvoj se ne vrši vedno v ravni črti, ampak v valoviti: dvigamo se in zopet padamo, napredujemo in spet nazadujemo. Napredek in nazadovanje aH reakcija spremljata razvoj. Časih je eden močnejši, časih drugi, edaj se vrši bolj hitro, zdaj zopet bolj počasi. Napredek pospešuje, reakcija zadržuje stopinjo, da ostajamo pri starem, pri prejšnjem. Vse, s čimer si je človek boljšal in ai boljša avoje gmotno in duševno stanje, stvarja njegov napredek; kar pa je človeka oviralo in ga ovira v spopolnjevanju njegovega položaja, to je reakcija. Od prvotnih življenskih oblik, v katerih se je gibal prvi človek, pa do iznajdbe poljedelstva, obrtnosti m trgovine — to je nsš gmotni .napredek; na drugi strani pa imenujemo duševni napredek vse pridobitve na umu, čutu in volji: v verstvu in etiki, v znanosti in umetnosti. Ni pa gladka pot, po kateri je nuoralo hoditi in hodi človeštvo v svojem razvoju. Gmotni In duševni napredek se prekinja in ovira, da zastajamo in ostajamo na enaki stopnji ali celo nazadujemo, da padamo nazaj, odkoder smo se bili s trudom vzdignili. Nastopa reakcija kot zvesta spremljevalka napredka, ki je prov-zročnjejo naravne sile, ali pa mečejo napredku polena pod noge človeAka nezavednost, zloba in sebičnost. Po tem splošnem razpravljanju se vprašamo naravnost: Kaj je za nas danes napredek in naprednost, kaj reakcija t Kar nam je človeški duh po svo jrh najboljših zastopnikih ustvaril resničnega, dobrega tn lepega, s čimer nam je olajšal in oslajšal življenje, raagnal oblake zmot in predsodkov, nas zopet privede! za ndkoliko korakov bliže resnici in pripomogel večjim skupnlnam do pravice, z vsem tem se ponašamo kot z dragocenimi pridobitvami modeme kulture. To je naš napredek — moderna kultura. Naprednost priznava moderno kulturo in se hoče z njo okoristiti in jo izrabiti. Po tem znaku spoznamo naprednost in naprednega človeka. Reakcija ne priznava moderne kulture, njenih znanstvenih zahtev, njenih verskih in umet-nij-kih stremljenj. Ne naprej, ampak nazaj je njeno geslo. Moderna kultura poskuša z velikim uspehom zagospodovati naravnim silam, pritegniti jih v svojo službo, omejiti ali urediti njih reakcijo. Teze pa je biti kos reakciji, pojavljajoči se v človeški zaslepljenosti, zlobi in sebičnosti. Tu se nam kaže napredek moderne kulture le kmt delen. atranoatit Vzrok je v načelu, gra-šilo ae je in ae še greši načeloma. Nekateri vidijo bistvo Človeka, temelj njegove prirojenoati v razumu in njegovo nalogo glavno ▼ umski izobrazi. Vm in umska izobrazila v prvi vrati osrečita človeštvo, razum je vodilna, gib-na aila našega delovanja. V tem precenjevanju razuma tiči vzrok našega enostranskega napredka, ftnostrantdco ae upošteva um na škodo čuta in volje. Človek ni aa-mo unfttko in pred vsem umsko bitje; poleg uma imamo tudi ¿ut in voljo, izkušenost nam dokazuje, da ata ravno čnt in volja vodilna, gJbn* sila vsega našega dejanja in nehanja. Kaj nas nagib-lje, k činom drugega, nego Čut in volja t Ali n»o^ to različni nagoni, ai« ni to navada, ali posnemanje ali niso to druge neumske sile, ki nas dovajajo k dejanjem! Tudi tam, kjer imamo jasen namen, smotrenost; poslednja gib-na sila, ki vodi do odločitve, ni umska, pa najsi bo namen Še tako določen in jasen, marveč to so čuti in volja. Simpatija In antipatija, " razpoloženje, žalost in veselje, derb in strah, ljubezen in sovraštvo, želje in koprnenja: 'to so navadno nagibi naAega /ravnanja. Malo bo tako razvitih ljudi, če sploh so, ki bi se pri vRem svojem dejanju in nehanjo dali voditi le razumu, golemo razu-nui. če bi bil razum vodilna sila našega delovanja, potem ne bi bilo toliko zmot, potem bi se ne mogle pojavljati take ovire in zapreke dokazanim znanstvenim resnicam, potem ne bi bilo toliko res kcijet In kaj vidimo t Ravno nasprotno: od najstarejših časov pa do današnjega dne nasprotuje človek napredku iz zaslepijenadi, zlobe in se4yič«osti. Ne vodi ga razum, vodijo in vladajo ga različni čuti in raznovrstne želje. In kaj nas pravzaprav nagibi je, da umtoko delujemo t Ali ni to želja, ali ni to koprnenje po spozna-vanju — in to koprnenje je nagib umskemu delu. človek bi si rad opomogel ki izboljSa! svoje stanje, kolikor mogoče, zato se trudi in dela, misli in ugihlje, ra-čuna in špekulira. Želja in volja rodita misel in dejanje. Nagib telesnega in duševnega, čisto umskega dela ne tiči v razumu, ampak v drugi sili nase prirojeno-sti, . ■ • * - * Čut in volja igrata jako važno, naravnost odločilno vlogo v našem življenju. Zato treba, da jih negujemo vzporedno z razumom. Človek je družabno bitje. V tej človečki prirojenoati imamo navodilo za svoje delo. Z gojitvijo čuta družabnosti in volje, značaja omejimo človeško reakcijo kakor z razumom stavimo meje reakciji naravnih sil. Napredek bo lažji, hitrejši in sploinejši, ker ne bo služil enostransko samo pozamez-nim skupinam, ampak celoti. Gmotni in- duševni napredek, postane lost ne samo izvoljencev, marveč vsega Človeštva. Z razvojem uma, Čuta fn volje omogočimo socialni napredek. Socialni napredek pomenja preporod človeštva. Dr. L. Mauro Müller, zunanji minister brazilske vlade. je resigniral, ker so mu očitali,ada simpatizira z Nemčijo. Časopisje ga je zelo napadalo, Na polju gmotne kulture: v poljedelstvu, obrtnosti in trgovini opažamo velikanski napredek, ki je čisto predrugačil gospodarstvo in način v znanosti. Pri tem pa vidimo, da služi napredek moderne kulflre večinoma malim skupinam, skupnost ali celota ni deležna sadov moderne kulture ali pa ji prinašajo ti sadovi ikodo, stok in jok, prokletstvo in poniževanje. V tem slučaju tiči nekje na-laka, ki je je treba iskati, najti in popraviti. Vzrok napake bo v načelih ali temeljih, v principu ali pa v načinu, metodi. Moderni napredek je v prvi vrsti umski. Vzporedno z njim bi se moralo raavfjati in napredovati človeštvo tudi po čutu in volji. To bi bil harmonični napredek. Tega ni, zato se kažejo za skupnost neugodne posledice eno-stranašcega umskega napredovanja Kje iskati vzroka tej eno- Uradno javljajo, da «e popravki na zaseženih nemških in avstrijskih parnikib bližajo h koncu. Skoraj vsi pa mik i so bilr pokvarjeni. Manjkali so gotovi deli strojev in Nemci so trdili, ¿a se ti deli "morejo iadelati le v Nemčiji". Toda Amerikancem ne bo itreba iti v Nemčijo, kajti manjkajoči deli so izdelani tukaj. Vlada uvr-sti vseh 71 nemških in avstrfr«kih parnikov v svojo trgovsko mornarico. Dva parnika sta oddana Franciji m Italiji «a eno plovbo pod vodstvom aitncriftklh topničar-jev. Delavci, organizirani v Pile Drivers Union v Sf. Louis, Mo» so sklenili s stavbinskimi podjetniki novo pogodbo, po kateri jim povišajo mezdo za pet centov na uro. Vse :%pore rešuje odbor, ne-stavljen iz delavcev in podjetnikov. Major B. D. Foulois je dobil nalogo preiskati nasvetovana zemljišča za nove avijatiške postaje m vefcbalfcča v Chicagu, St. toni«. Memphisu, Indianapollsu In Day-tonu, O. Izvežbati hoiejo v najkrajšem času tisoč novRi avijati-kov. Nemška vlada in mir. Ne fcveeiskem je baje položaj tako kritičen za kralja, da ata neprenehoma pripravljeni dve loejni V, «c*ji, 'če hi ibilo gospod Oskarju treba pobegniti. Vsrok je baje ta, da je kralj * vlado naklonjen Nemtfiji, ljudstvo pa ne odošVrava tega »-.talija. V prvi dihi vojne ie bila švedska politika gotovo zelo Nemčiji or«ja*na. Koliko je imela takrat opore v ljudstvu, je teškn reči, ampak na vsak način je je nekaj imela. To je opravičeval strah Cela vv*ta nemških indmttrijalnih, agrarnih in narodnogospodarskih organisaeij je ¡«delala peticijo ta "nemški mir", ki je objavljena, kakor poročajo iz Amsterdama, v vaeh vodilnih nemških H-> t; h To peticijo je treba čitati. Njena vsebina je sledeča: "Zahtevo po miru brez vojne odškodnine in hre* razširjenja našega ozemija morajo vsi patrioti smatrati za poniževalno, škodljivo in sramotilno. Naša naloga je varovati rraV meje, pojačati naš vpliv na morju in s pomnožit vijo surorvegu materi jata podpreti našo industrijo in zagotoviti obrambo domovine. Potrjujemo zenAje za kolonizacijo, da se naš narod (Arepča in pomnoži produkcija živeža.. Le tak mir, ki se more doseči samo z zmago Nemčije, m-ore dovesti gospodarsko povzdigo nemškega naroda, ki je potrebna takoj po sklepu miru. Dohiti moramo vojno odškodnino, sicer hi imela Nemčija 120 miljard murk dolgu." Vpričo bede, ki se uied nemškim narodom nedvomno silno širi in vpričo neštetokrat ponavljane trditve o miroljubnosti Nemčije je ta peticija zelo značilna. Ne hi se bilo treski upe h i na zapadu «o jo popolnoma izbri-salit Z možnostjo zavezniške zmage jc po vsako npfinje v nrir pe>d pognji zmagovite Nemčije izginilo. • • Tudi socialkti nočejo takega mini, izvzemši pegico pridigarjev, ki hočejo mi r"za vsako cena";^ vseh deželah so se socialisti izrekli za mir 4'brez prisilnih aneksi j in brez vojnih odškodnin.." Dokler zahteva Nemčija prisihie aneksi je in vojne oeiškodnine, je torej mir tudi po socialističnih nazorih nemogoč. Doslej ni niti najman^frga znamenja, da bi ofieielno Nemčija šla za takim mirom, kakor ga zahtevajo »ocialiati. Pred prvim majem so se iz Berlina razširile na vse «trani vesti, da razloži Bethrruon Holl weg nen.'«kc vojne eilie. Tedaj so imeli optimisti upanje, da razvije načrt, po katerem bi bil internacionalen mir mogoč. Toda optk mistom je hilo upanje kmalu zopet vzeto. Beth-tnannov govor je entložen. Kaj se more sklepati iz tega? Pred prvim majem je bilo v«c na Nemškem nervozno. Zadnje tedne je bilo v Berlinu in po drnrih meetih mnirgo šrtrajkov. Za prvi majnik je bilo napovedano praznovanje. Ne revolucija. Revolucije se »ploh ne napovedujejo. Toda nekoliko revolucionarnega značaja je Imelo to praznovanje na vsak način. Od začetka vojne, odkar je \M razglašen t a koz va ni "Burgfrieden", je hilo praznovanje prvega maja v Nem- čiji ustavljeno. Social krt i so ae sklicevali na težave, ki jih povzroča vojno trtanje. Te res niso bile majhne; povečalo jih je pa še pomanjkanje revo-lucionarnea duha v Nemčiji. Vladi je seveda šlo za več; ona ni marala vpričo nacionalne vojne nobenega internacionalnega pojava. Nazori vlade ae niso izpremenili, pač pa nazori znatnega dela delavstva. Ono je letos hotelo rmettf avoj praznik. Le slepce ue bi opazil, da je na to najbolj vplivala ruska revolucija. Drugi faktor je bila vsekakor naraščajoča hevla, znižanje živežnih porcij, odlašanje političnih reform L t. d. 8 staliftča Bethniannezve vlade je popolnoma razumljivo, da ji je vsiako tako pruznovauje smrdelo .Stvar se lahko obrača, kakor se he>če, ampak praznovanju prvega maja se nikakor ne ine>re vzeti izraz mednarodne solidarnosti. Vladi ,ki je mislila, da je duh 44 Deutsch I a nd, Deutschland ueber Alle«" že popolnoma prešinil ves nareiel, in upalo, da je vcepila vojna ljudstvu vsaj za nekoliko generacij šovinizem v kri, mora biti vse z<4>mo, kar diši po mednarodni spravi. Toda stvar je bila še resnejša. V stavkah pred prvim majem jc bilo važno svarilo. Iz praznovanja prvega majnika bi se navsezadnje lahko izlegla večja stavka, ki bi utegnila trajati dalje kakor en dan. Zlasti v podjetjih za vojne potrebščine pa ne hi občutili take stavke le privatni pewl-jetniki, ampak vlada sama. To bi bile» že peutohno revolti. Treba je bilo torej — z vladnega stališča — storiti kaj, da se pote>lažijo duhovi. Znano je, da je zgradila Nemčija tiste dni pravi kitajski zid ofere>g sebe. Noben .časopis ni smel preko meje, ne>beue» pismo ni šlo v tujino, ne>-ben potnik ni smel iz dežele. Očitno znamtnje je to, du je imela vlada strah, ki ni bil majhen. Vsled teh ukrepov si pa tudi elanes še ni mogoče napraviti natančno sliko. O vesteh, ki se) prišle v tujino, se pa doslej trdi ¿e ne ve, koliko se jim more verjeti. - Toda nedvomno se je vlada pripravila. Čhali smo da je Berlin poln turškega vojaštva — baje z« zapaetno fronto. Čudno ckemomiju je to, jemati turška vojaštvo v Nemlčijo, nemško pa pošiljati v Turčijo in na Bolgarsko! Po raznih vesteh se lahko seidi, elo morajo imeti pe» nemških mestih tudi precej avMrijske^ga vojaštva, vsaj v zameno za nemško,, o katerem jc znano, da ga je vsepolno v Avstriji. Na ellani leži, da iirn ta menjava vojaštva veliko več notranje političnih razlogov, kakor vojaško taktičnih. To je bila ena stran priprave zoper eventualnoMi, ki bi se megle primeriti na dan prvega nmja. Drugo stran je bilo napoved Bethmonnovegu govora. Meščanske vlade niso bile nikdar preveč ruh-, ločutne, če je hilo v njihovem interesu treha rabiti puške. Vemdor smo prepričani, da si Rethmann Hollweg sedaj ni preveč želel takega streljanja. Čltrve^iki, zlasti moški materijal, je sedaj dragocen tem dragocenejši, čim elalje t raje vojna. Treba je hHo torej poizkusiti tudi izlepa. "Kaneelar napove v svojem prvem govoru nemške mirovne pogoje" to se je glasilo kakor obljuba bližnjega miru. Vsi ljudje deJhre volje so pričakmali, da ibodo pogoji sprejemljivi za zaveznike. Če je pa mir tako blizu, se že še nekoliko potrpi. Prvi msaj je minil. Nemška vlada trdi, da je potekel mirno, četudi no tuji praznovanja. Druge ve»~ti govere o speypadih. Vendar se pa zdi, da ni bilo nemirov v velikem obsegu. Iz tega se precej zanesljivo lahko slklepa, da je kakšno revolucionarno gilbanjc v Nemčiji elanes res nemogoče. Tega ne izprenene najlepši apeli. Lahko se poč jnsri iarpremeni položoj, in če se to zgoeli, se ho luhko drugače govorilo. Za sedaj se more le reči, da je imelo praznovanje prvega maja precej revolucionarne barve, da pa se ni moglo izleči v revolucijo. In ker je *tvar mirno potekla, ni več treba Bt Ihmannove ga govora . . . Kaneelar je vsaj za nekaj časa rešen zadreg. Kajti če hi bil govoril o anfiTsijah in vojnih metek« dninah, hi bil lahko pro-v<*»iral ne voljo ti*ih ki so se doli prvega moja potolažiti. Če. bi lil govoril o u.Sni brez ani'ksij in vojtrih odškodnin, Iii bil izyval vso šovinistično tolpo. .svoj položaj je Brthniann Hollweg z oelgo-rkit*vijo govora morda olajšal. Mir je s tem peanak-nil v nedogledno daljo. Kajti po desedanjih izkušnjah ni na noben način pričakovati, da pojdejo zavezniki na kakšno mirovno pogajanje, dokler ne pove Nemčija jasno, kaj hoče. Poelrohnosti se lahko prepuste pogajanju; generalna načela morajo biti prej znana, ker je sicer pogajonje brez poellage i:i bre* zaupanja. Medtem ko odlaša Beithmann-Hollweg svoj govor, pa naznanjajo vplivni kre:.gi svoje zahteve po oneksijah in od*ko«lninah. Oelkod noj v tukjh razmerah pride mir! V Kodon j je prišla ve*t, da je v mestu Spandau pri Berlinu še vedno vojno stanje. Spandan je središče velikih municijskih tovarn v Nemčiji in vrprieV» te vesti je skle;>ati, da je tam se vedno štrajk. Vojna in socialna revolucija. Se elauea je po raznih deželah, tudi pH nas v Zedin jenih eiržavah, t udi v socialistični stranki, polno ljudi, ki gledajo s strmečimi e>čmi v svet in se čtrdije>, kaj da se godi. Vojno vidijo, pa vprašujejo, kuko so mogoče take gre»zote. In obupno vprašujejo, zakaj niso socialisti preprečili tega klanja, zakaj ga ne ustavijo, za kuj trpe, da se se bolj razširja. Iu ker ue vielijo nič drugega, kukor grozo, dolže socialiate vsego saetu, izvzemši peščico dog-iihatičurjev, eia so zatajili se>cialistična načela in izdali socializem. (V""orili smo že nekolikokrat, da je do skrajnosti snvešno očitati ae>eializn|u, da ni onemo-gočil vojne. Kdor pozna le uajuavadncjŠu pravila matematike, si lahko na prstih izračuna, do je to nemogoče, dokler je scdein več kakor tri. Ali teh očitanj sploh ne bi bilo, če bi se taki preroki nekoliko brigali za politiko soeiulizma po svetu, za njege>vo delo, in če ne bi roidili, da je s paroin takozvnnih načel vse opravljeno. Omenjali smo dostikrat, da so se>cialisti v Evropi, opuzujoči raxvoj, videli, da se pripravlja o-gromna katastrofa. Vojna je bila lahko presenečenje, kar se tiče časa, ko je izbruhnila, ne pa sama na sebi. In nobenemu mislečemu socialistu se ni sanjalo, ein bo organizirano delavstvo preprečilo ta lKij, pač pa jih je skrbelo, kako Is» delavstvo porabilo položaj— sebi v prid. To je socialistično, marfcaittično mišljenje. Pravi nam, eia ni v Marsovem nauku biv-4veno, kuko je Mas ravnal v slučaju te ali one vojne ali - sko je pisal Engels o vojni. Toda to ne stoji, liohko se reče, du ni bivstvene», da je Marx ob začetku .prusko franeewke vojne na strani Nemčije, po Sedanu, po razglasitvi francoske republike, pa jc tae>j nasteipil za france>sko republiko in nje eibrauöo. Jirvstveno je, du se ni na -j pran» vojni pemtavljal na negeitovo 'stališTr, temveč da je veslno skušal «lognati, no kateri starni so interesi demokracije. To je tbivstveno nvaksbAično. Kajti vojna ni samo klanje. Vojiia je radikalno iiprcminjonje razmer, tistih razmer, v katerih bo moralo živeti delavstvo, v katerih bo moralo veuliti svoje Imelo-če boje. Zato je neresnično, da naj lw> elelavstvn vseeno, koko se konča ve»jnn; neresnično, eta ima delavstvo le pridigati mir, tmli če vidi, da so to pridige v puščavi. Da je vojna tudi revolucionaren faktor, to je bilo vedno marksistično prepričanje. Kautsky je to sijajno razložil. S tem ni rečene*, eia so revolucionarji tisti, ki se» vojno začeli. Ampak vojna, zlasti me>eleruu, sedanja svetovna vojno se izmnz-nV» tistim, ki ?o jo začeli, iz rok, tako da je ne morejo niti ustaviti, kadar hi radi. In kadar je tako daleč, se začne revolucionarna funkcija vojne. O vsem' tem so socialisti elewti razmišljali, ko še» ni bilo vojne, fu njihovi fedaj teorejičui zaključki se že polagoma praktično izpolnjujejo. , Leta 191.1 je napisal dr. Oto Bauer članek, ki je baš sedaj vreden, da ga zopet prečitame». Glasi se: "Čezmerne nade, ki jih je črpalo de-lacatva iz velikh zmag oel liMM do 1907, (to ae nanaša na tedanje avstrjske razmere) so postale najrevnejša nevan»e>st za stranko. Vedno še veruje mne>iica, da prendre vse, če le hoče. Vedno šc veruje, da ji ne hi »ulo najpopolnejš zmaga v najkrajšem ev'asu, če bi le stranko in strokovne organizacije bolj pogumno, bolj breobzirno, l»olj prcelizno naskakovale. Nevolju nizočaranih se o-brača zato proti nam, namesto proti krivcem; proti našim poslancem, namesto proti našim nasprotnikom; proti socialni demokraciji, namesto proti kapitalizmu. Te-gu imseM-iolistienega mišljenja moramo o-avobeKliti množico. Ilipomo ne moremo tega storiti. Treba je za to mnogoletne vzgoje. Ali to delo se moro opraviti. Množice moramo privesti nazaj k staremu nauku socializmu, k nanju, ki pravi, eia se izvoju-je\jo pozitivni »rspehi v kapitalistični družbi tako, kakor nanašajo razmere. % Minulo stolctjjc ie bilo dobo krvavih ljudskih vojn, silnih razrednih bojev ,doba, v kateri so se sesule store države, nastajale nove države 'm ko so nastali preohroti v državnih »»stovoh vseh dežel. To doba velikih viharjev je trajala do 1871. ličinki te dobe so bili, eia je podel absolutizem, da se je ustanovilo parlamentarično vladanje po vseh deželah, da so se sesidi prestoli fevdalnega plemstva, či se eležcli. Ce je nevarnost za kraljestvo res loko velika, kak or slikajo telegrami, se ne more presoditi e*d-tod; ali na vsak način je strah pred republiko zavlaelala draginja nad vsem svetovnim gospo-darstvoni, ae jw»ostfHjcjo razredna nasprotja. Angleško, vča.si klasično deželo "socialnega miru", pretresajo danea najslovitejši rasredni boji. Obenem preobrača kapitalizem, čigar kraljevat vo se je zdelo še preel krat k in» omejeno no majhen del eMjuelenc zemlje, ves vrhod. Po vsem vzhodu se wv?t v.a pogumen naskok. S krvje» in z železom se napravdja zge>dovino. Parlamenti lc registrirajo, kaj se je Spremenilo v razmerju moči n»ed razreeli. Avstrijski parlament, je bil odklonil leto 1904. splošno volilno pravico. Pe» bojih v Mandžuriji, po pocestnih bojih na Ruskem in na Pol jskem je vpisal spb»šno volilno pra-vie*o v zukonik držuve. Pridobivanje proktoriota v normalnih časih je le težko, le redko, le v nezadostni meri to pe>-meui, da se elelavstvo ne dvigne s počasnim, mirnim pohoelom, temveč do se oavoi.o^.i v vih rjih aocialne revedncije. Tako spoznanje naj vzame pogum onemu, ki ne veruje v socialno revolucijo, kateremu je socialna revolucija elogodek daljnih stoletij. Množica ne i)o ob poguoi, temveč dvignili jo bomo k najmočnejšemu zaupunju v zmago, če ji razlerZimo, elo w»no že sreeli pre>ce*i sen-ialne revolucije. Kaj je socialno revolucija? Ni en dan 'boja ua hurikadah in tudi ne en teden splošne stavke. Kuko se bo razvila socialna revoluciju delavskega razreda, spe»znaiue>, če se spe»mnimo ,koko se je izvršila socialna revolucija buržvazije. . Socialna revolucija lmrž>'azije se je začela s francosko revolucijo leta 17H9. Njej je sledila po vseij Evropi ve»jna fevdalizma z denmkraeijo; v kaos»» m* je vrnila reakcija, a njena poledica so bile nove revolucije, elokler ni burivazija utrdila svojih postojunik v viharjih revolucije. In kadar je grmelo, je morala buržvazija delati koncesije pre»letariatu . Danes nam enlreka zopet, kar zahtevamo. Jutri, če prifcumi v zahoda ali vgdioda zopet vihar v našo deželo, se bo uklonila noši volji. Obenem po bo z boji v parlamentu nam saltom naraslo iue>č. Vsi poflumenti bodo prinašali v letih velikih evropskih viharjev militarizmu nove žrtve in nalagali boelo narodom vedno nove davke. Se>cialna demokracija ne bo mogla tega zahraniti — ne tukaj ne po drugih deželah. Ali nas he»j proti hremeuoiu, ki jih l>e*do na prt o vali naroeioiu iu ki bodo e>d leta do leta neznevmejša, bo trgal veelno ne>ve množice iz vrst buržvazije in jih pripeljal v naš tabor. ' Tako bomo pevd pritiskom velikih elogodkov polagoma v prenosu, trajajočem desetletja, vzra-sli iz manjšine v večino, in brezmočnosti v silo — To je socialno revolucija. Kdor slepari delavski razred s tem, da bo delavstvo s parlamenta-ričnimi umetelne>stmi spravilo svojo bedo s sveta, ta la/.c. Razočaranje delavstvo se ho obrnilo jutri proti njconk Hočemo in moramo dopovedati ele-lavstvu resnico: I>a ne zadoščarto le pogum in pridnost za velika dejanja, de je n^peh našega delovanja vedno oelvisen od stvari okolo nas; da le veliko ura porodi veliko dejanje. In delavstvo ne bo zaradi tega izig»ihilo pe>gun»'o, če ga obenem u-čimo, do gleda porajanje novega sveta, približevanje velike ure. • Povsod mora vegajati socialna demokracijo* delavstvo k veri na revolucionarno moč razvoja, na veliko razdobje socialne revolucije. Ali v Avstriji potrebujemo to vero še vse bolj kakor dru-god. Zakaj v tujini se zeli naloga elelav^kega raz-voja^ ,da iztrga državni stioj bnržvaziji, in to poteče lehko mirno. Na naših tleh po ni še nikakršnima porail/nega državnega stroja, ki bi ga lehko vzeli v posest. Protinaturni državni »istroj, 4v državnem aboru zastopanih kraljevin in dežel', ne more postati nikdar demokratično in socialistično občestvo. Kakor jc izginilo v viharjih meščanske revolucije no tucote držav in kakor so nastale nove države, tako se ho nroral v viharjih bodočnosti tudi ta državni ustroj umakniti višjim o/bllka m. Zato nc me>re biti skrb proletariolu, kako se pogreza to država vedno gle.bokeje v brezizhodne zmede. Na-protno! Propadanje elržave, kaotične zmede v obeh državah, brezupno prop^ danjc dežel, divji boji narodov — vse to so žareči kresovi, ki nam naznanjojo, do se bližamo ur^ v^ateri se oeMoči pod železno silo velikih sve-lowni£pdovinekih dogoelkov, eV se preobrazi ta jirzav^ v zvezo svr,r»oraziti v zve*o svobodnih narodov. Torej — pogine v plamenih! 4 značilen. Klici proti monarhiji morda ne najdejo takoj toliko odmeva, da pontfijo preste»!; ampak utihnili ne l»e»do več. Vse kaie, eia vstopamo v elo-t»o, v kateri iagine stari rewpekt pred kronami. In če se temeljito opravi repuhlikanidranje Evre>-po, be» to og^»men napredek. lijmlje, ki jih ne e»bliva več kurja polt ob sami misli na krone i t iiezla, izgube t tuli respekt pred zlato mošnjo. Kadar je ena zapreka porušena, Je delo g ostalimi zelo olajšano. litiW^tfr[LU. . . Al>VKgTlMKMJCNT SLOV. DELAVSKA Sveta cálela. AC kvmu S€d€t Conemaaflli, Pm. ' OIaAVKI UBAMfTKI: ' ( PRBDSKDNIK: Iva® Proator. 6120 8t. Clair Ave. Cleveland, Ohio. 1K>DPBKI>KEDNI!C: Josip Zorko, R. V. D. ho» 11.1 Went Kewtoa, Pa. TAJ Ml K: Blat Novak, 20 Maiu St., Conemaugh, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrick, 170 Fraaklia Mala Ht, Conewangh, Pa. 11LAGAJN1K: Joaip tela, 030e 8t. Clair Ave., Vlevelaad, Ohio. POMQAM BLAGAJNIK; Frank Pavlovčlt, b. «47, for<4t PHy, Pa. NADZORNIKI: „eO 1. nadzornik: Ivan A. Kake/, 207 Haaover St., Milwaukee, Wit. t. nadioruik: Nikolaj Povie, 1 Craib St., Numra*M«M,4N. S. Pittahurgh, Pa. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 52d St., fclgvekmh Ohio. FOBOTIOKX: 1. porotnik: Auton La vrli, box 8, Yukon, Pa. S. porotnik: Frank Ravdek, 6303 OlaatAve., Cleveland, Okie. I. porotnik: Anton Welly, boa 53, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kara, M. O., «208 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOtKI ODBOR: Frank dkufca, 4S5 2nd 8t., Conemaugh, Pa. Ivaa Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Fraae Koa, Conemaugh, Pa. Afihael Flek, R. F. D. 7, b. 143 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood St., Johnstown, Pa. GLAVNI URAD v hifti it. 20 Maia St., Conemaugh» Pa. Natan strmiš v New Vorktt je izjavil, da ho plačal vsakemu zidu potne stroške, ako m a ho sledil v Palestino, kudar l*> tam ustanovljena nova židovska republika. Mnogo je ljudi, ki ne jim rde take izjave sme-ftue. Med ¿idi samimi ima takozvani aionizem mnogo nasprotnikov; aionisti pravijo, da so Žid-je poseben narod, drugi ugovarjajo, da ni židovskega naroda, ampak le Židovska vera; ruski itd da je Rus, nemški žid Nemoč, angleški Anglež i t. d. Toda ie ta polemika dokazuje, da obstoji ¿i. (lovsko vprašanje. Keveda se ne ho moglo polj skfsm« zidu, ki trdi o *ehi> da je Poljak židovske vere, ne pa žid po narodnosti, nikdar vsiliti nasprotno omenja. Aanpak sionistn se na drugi strani ne bo meglo i/hiti iz glave, da je Man |»osebnega židovskega naroda. * Teoretična rešitev tega vpražanja se mora prepustiti Židom samim. Znanstveno se tukaj nič ne opravi. Tu- Po Ameriki ■ vpl James W. Oerard, hivti ameri-ški poslanik v Berlinu, je govoril pred člani advokatske zbornice t Chicagi. Dejal je, da Je bila Atne- krtžarske vojne se se vodile, da bi ae "na božji nk«e" iztrgal« •• na vernikom" iz roto. Kljub _ 4 4tbožji vol ji in papettim» «ahtevam se to nI do- l rika i^ravMnaVtropKI v~Vojito segla. Me vedno so Turki gospodarji v Palestini. »>0 trajala dolgo Oettftl Ali Žklje hrepene po njej. In Židov z'nnisti?- je pesimist, kar ae tič« mdueije lega mišljenja ni malo. Kolikor jih je, se mora j v Nemčiji in je dejal, da ima prjmati, da obstoji židovsko vprašanje. A nemil drug onim narodnemu vprcAnnju ni pod* fino; prav zato je tako teJAo. Želeti hi bilo pa vendar, da se resi, zakaj nerešena vprašanja postanejo lahko nevarna. Zio-nističiii Zuije upajo, da reši »edatiju vojna njih vprašanje. V ta oameui bi morala biti Turvija poražena. Seveda bi bila s tem odpravljena le ena zapreka, in tiste, ki bi nastale, ne bi bile neznatne. Kako naseliti Žide jz vsega sveta v deželi! In kaj početi a sedanjimi gospodarji i«n — lastniki zemlje f Kajpada, taka ni ta reč, da se ne bi dala di mi mislimo, da sa Žid je narod, ne pa le verska I rWÜ,i »w>beti način. Ali očividno je zelo Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31at St.. Ckleago, IU. Cenjena druitva, oziroma ajik uradniki, ao uljudno proteal, pošiljati veo dopisi naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ae pošilja edino potom Poštnih. Ezpresnih. aji Bančnih denarnih nakaznie. nikakor pa ne dopisi naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja potoiš privatnih rekov/ Nakazniee naj se naslovlja: Illaa Novak, Conemaugh r>epoflt Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene poAilja z mesečnim poročilom aa naslov gl: tajnika. V alu¿aju,*da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomaajkljivoati, naj to nemudoma naanaaijo uradu glavnega Ujnika, da M r prihodnje popra 11. r skupina; saj se versko sploh ločijo po raznih sek tuh. Ampak nobenega dvoma ni, da je bil v | zgodovini židovski narod. Ali je vsled razkropi- | tve izginili Težko je to trditi. Kajti vsak velik del je ohranil posebne karakteristične znake, če-tudi govore povsod jezik doiele v kateri žive in četudi nekateri sploh ne znajo hebrejskega. Toda poleg znakov si je ohranil tudi.žiflovsko zavest. In skupiua. ki se zaveda svoje skupnosti, ima to skupnost. %f Tisti zid je, ki we zavedajo svoje narodnosti, hrepene tudi po domovini, in zelo naravno je. da mnatrajo zanjo tisto deželo, v-k aferi je nokoč živel njih narod, torej Palentino. Tukaj se seveda pridružuje teoretičnemu vprašanju praktično, in sicer zelo težko. Palestina je bila židovska, toda že davno ni več. Saj je medtem postala "sveta dežela" k,ri*tjamov In krvave komplicirana, hi sjiojena je z vel bk vrni materija I-nimi vprašaciji. ' _ Židje upajo, da jo reši vojna. Turško oblaat bila potlačena v Nemčiji, faimi res lahko odpravi vojna; ali rešittvi «Irugih vpra- karskwn poročevalec«! nI hilo do- \ en hči j a dosti hrane do prlhockije žetve. BivAi jMMlariik je podrl trditve, da bi ae Amerika lahko it- ognila vojni. Dejal je, da AmerUta ni bila prisiljena vatopltl v vojno .e redi lega, da brani mednarodno pravo, ampak da ohrani sebe. 4 Vsak Auiaričan," pravi, "ki verjame, da niumo šli v vojno ca avo-licdo in demokracijo, k*r je hllo nemogoče ostati izven vojne, naj sjHi&iUA nekaj faktov. I*fepričau sem .če bi ostali izve» vojne, da M Nemčija zmagala. .Nemčija bi pa potem napadla *ia* in Evropo hi se «mejala in gledaJa Resnica je sauj odipre to šele vrata. Iz tega je razvidno, da je ta vojna v zvezi z večjim kupčkom f>roMemov, nego bi «e sodilo na prvi pogled. In bodimo odkritosrčni: (''e je že padlo toJiko žrtev, ali ni bolje, da se rc*i čim več A. A. B. problemov, ki^o doslej ovira razvoju, kakor da ostane vse prMttaretn t f iiu več se jih reši, tem prostejsa bo |iei za nadaljnji naprede4;, zn — socialističen napredek. Zanimiva ^Je v Strausovi izjavi malenWt, dríditina. Doslej amo kr. zioniatičnih vmt vedno slišali besede o ustanovitvi židovskega kraljevat va v Palestini. Zdaj se govori o židovski — republiki. • Kaj vse ruska* revolucija stori! 0 lepoti človeškega telesa. Nadaljuje se ta razlika v gibanju in kretnjah, brž ko jih presojamo po njih estetični vrednosti. Že v hoji se^ oba apola primerno razlikujeta, kaj ae ne bi šele tam, kjer je kretnjo pro-vzroča notranje življenje, kjer se kaže potu. Lepota oblik, lepota njenega telesa, kakršno zahtevamo od bitja, v katerem prevladuje narava, kjer je ta-le nje pravi Značaj. In glavne poteze njene lepote so skozinakoz spolne, <*o te, ki nas pustijo sklepati na Ruski položaj. voljeno poslati vesti, da Je von Tifpitz (prejžnji zapovednik nemške momariee) podal izjavo, da je želja najprvo poraziti Anglijo in potem odjadrati v Ameriko in jo prisiliti, da plača vojne tro&e. Lahko bi ostali izven vojn« sedaj, ampak i/držati bi morali napad zmagovite Nemčije. Gospodje, ^aj-la bo trajala dodgo, ali eena pred nami jc visoka. Pred nami je prava svoboda, prava demo*;racija. Ali* to ceno še le dosežemo, ko pade prusjaštvo in z njegovim padcem pride trajni svetovni • mir/' to, česar se človek zaveda, ali ne, kjer : dobro mater in rednico. Zategadelj je delo smotreno ali le golo igranje. Na najviiji stopnji preide ta ra::lika že v osebnost: ljubkost in spoštljivofit, traja tudi njenn lepota le dotlaj, dokler je v stanu izpolnjevati fundamentare funkcije njenega življenja, do- ki ae sem te rt ja povzpnetn celo do ču- ! kler lahko rodi in hrani, to je po- robnoati in veličanatva. Tako se na&e telo, moško in žensko, moč in lahkota, izraža v gibanjih in pretvarja v oblike, ki niso več izraz animalične dude, nego že človeškega duha. Ni treba teh mnogobrojnih razlik, ki imajo sicer vse globok pomen, Ae nadalje razlagati: dajo se kar neposredno občutiti. Pač pa je nesmisel vprečno do 45. leta; a že pri S5. letih se sme le malokatera ionska več pokazati v popolni nagoti. Pri moškem sc ta doba po navadi zavleče veliko dalje. Pas deli žtneko lepoto v dve skupini; v ono, ki je n4d njim, in ono, ki je pod njim. Večje važnosti je seveda zadnja, ker tu je srediftče mi-terinstva, tu ženska spočne in rodi, tu vprašanje, čigavo telo je lepše, moške- ¡ hr||ni c#u|) devet meA#<,ev ,ad , ga al, ženske^ To je dvoje različnih « td#g<| ^^ je nj medeniea lepot, popolnih vsaka po svoje; celotno |iko ^ nerD ¡ moiikern, ludi ^ sliko človeka nam podajata le todaj, ^ ve|iko Jg okrogli. Broz polnih prsi bi pa komaj dojila dete z lastnim mlekom. Na Kletk eni jc bilo zadnji teden zopet nekoliko homatij, ki jih gotovi krogi tako napihujejo, kakor delajo nemška ofieielna poročila sijajne zmage iz [mrazov na francoski fronti. Na Ruskem bo še več homatij, to je gotova stvar. Taka velika revolucija, kakršna se je tam izvršila, se ne dovrši v par dneh, in naj sega še tako globoko, vendar ne vccpi v vse glave enakega mišljenja. Na Rus-kcni ko tudi danes še caristi, kakor jc bilo sto 1et po francoski revoluciji še dovolj rojalistov na Francoskem; prav tako so tam tudi še anarhisti in raznovrstni drugi isti. t"'c postane svet enkrat socialističen, tudi ni treba misliti, du ne bo imel socializem od prvega dne več nobenega nasprotnika in da bodo takoj v e glave in glavieetenako mislile. Popolnoma enako mišljenje v vseh velikih in malih rečeh je le tam mogoče, kjer »ploh ni linhe-nega mišljenja, to se pravi, kjer le «le« misli, vsi drugi pa samo kimajo. Na Ruskem sc sedaj oči. vidno precej misli, in zato morajo Iviti tudi razlike v mišljenju. In ker je na Ritikem* sedaj toliko po-Ihične svobode, kolikor pač v nobeni drngi deželi ne, se te razlike tudi izražajo. 1 Tako se je zadnji teden primerilo nekoliko če obe hkratu in skupaj vzamemo. Hermafrodit pa, ki naj bi družil obe lepoti v eni sami obliki, kar po ni možno, ni reprezentiral nobenega na-1 l>a je v pasu veliko ožja od nas, sora o lepoti, nobenega umetniškega ima tufl|ega gre že tako daleč, da naravnost falsificira zliti, ko iz brezmejne sreče.vzraste °8V°j|mo- Ni «MtonJ bolj okroglih in hrepenenje po večni združitvi. »litih udov, manjše glave, naznat-i Življenje je gibanje.* Absolutnega nc*» *eltt» manjših nog in rok, ni*je postave in bogatejših las, is katerih diše opojnost in veje slast roki, ki rije I po njih. miru sploh ni. Večen boj nasprotnih , ai naravnih sil, kjer to, kar živi, iz-kuša vcepiti življenje vsemu, kar je mrtvbga, v tem boju samo pogine in se slednjič v novi obliki povrne v življenje. Boj duha z materijo, in ker sta si drug drugemu p^goj, večen. Člov4& ta najvišja in najpopolnejša spojiMa Obeh, koncentrira v sebi, v svojca čleveškem življenju to igro celega jfflkoljstva. Sam iz sebe uetvaja, uničtfje in zapušča novo življenje. Tako ae je teday človek uresničil v dveh telesnih oblikah in najboljša definicija za njih fundamentalno razliko je ta, da je mož duh, ki ae je uteleail, ženska pa narava, katero je duh oživel. In Če ae splošno sodi, da hrnni ženska v. sebi več lepote nego moški, je temu vzrok, da je mož od nekdaj že sam razsojal in govoril v imenu človeštva, in nobeno čudo ni, da je priznal ženaki več lepoto, da jo jc postavil na oltar kot poosebljeno lepoto samo. . Ker pravzaprav je vsa človeška lepota seksualna. Vprašajte žensko in poreče vam, da je moftki lepši od nje. Smisel spolnosti je ljubezen, pot do ljubezni /e pobeljen je, in požel jerjjc vzbuja lepota. To je: da se nam ženska dopade, mora kazati svoj ženski značaj, in bolj kot ga kaže, bolj nam dopudtf, večje je poželjenje in večja jc ljubezen. . r . Isto misli ona o nas: več razkošja kot nam kdo obeta, višje segajo naše željo. Skoro izključno o ženski lepoti bomo govorili v naslednjih vrsticah zato, |ter o as moške to lepota veliko, bolj tnnimn in jo je tudi lažje definirati: bolj splošna je in zategadelj tudi bolj podvržena postavam, ki ae dajo uveljaviti. Saj >ami vemo, da se v -odbi o lepi ženaki vali ko lažje strinjamo, nogo če bi imeli presojati koga, izmed nas. Sodimo torej 1 Naj reče kdo, kar hoče, njena prva in največja čednuat je »n oatnne le- To še davno ni vso: a kdo bi aaštar val nebroj manjših in sekundarnih lepot, kdo bi opeval njene lase, dolge, goste, mehke jo kodraste, njih temno barvo, njih bleščeče se zlato, jamice na licu in cTrigj« še, tanke komaj vidne plavkaate žilice na vratu in prsih; spominjati bi se moral njenih ustnic, žametaatega in elastičnega trebuha, boginji Veneri posvečenega grička, tako sramežljivo akitega oltarja ljubezni! Ni še bogastva konec. Ločima pri njej lahko dvojno lepoto, mladostno in materinsko. Ta vit>n stvarca, v kateri ae van lepota šale poraja, roža, ki še ni popolnoma razevela, ljubezni posvečena! Zraven nje dozoreli nad, opojni kelih, največje razkošje! Kaj šele oni prehod, ki druži, ialibog le za kratek čas, oboje, ko imamo obe lepoti v enem telesu spojeni. Naravnost boginja pa je ženska, ki ostane več let cilj našim najstraatnejšim Željam, sladkost vseh sladkosti. fazlij^abarva las, oči in kože nam kaže zopelraztič na tipa; plavovlaaa-ga in fcRpplascga. Kateremu bi oo-dil primat? Odločuje tu individualni okus in moda, ki je vedno drugačna. Mnogo ae tu ne de povedati; plavih laa je bila Venera, in plavih las skoro vedno Madona. A a tem ni še nič rečeno. Če značaj olgovarja vtisu zunanjosti, bi bila prva boljša ljubica, druga pa boljša žena, ker plavolaaka kaže, da ima več mehkobe In dobrote. Lepa je, če ao njeni laaje zlatoblešče-čl, če ao njene oči ali piave, ali vijo-ličaate, k večjemu temnoaelena, njene forme mekke in bujne. Temnolaaka pa mora biti vaa Črna, imeti mora črne ne jamo ]Me, ampak tudi obrvi, trepalnice in oči, istotako tudi rjavkasto kožo. Vroča je in strasna. D*lje). vesti in je hotela prikazati petrogradske dogodke v taki luči, kakor da zahteva mapa ruskega ljudstva mir za vsako ceno, kar se natančneje pravi separaten mir z Nemčijo. V resnici je stvar zopet popolnoma drugačna. Da je na Riukem peščica ljudi, ki agit ira za sepa» rateii in ir s kajzerjem, ni nič novega. Ali predvsem ni res, da imajo ti apostoli maso ruskega ljudstva za rabo. Izvršila se je v Petrogradn demonstracija proti zunanjemu ministru Miljufcovn. On je bil poslal zavetnikom noto, v kateri Je bilo rečeno, da se bo Rusija njimi bojevala do popolne zmage. To noto je bilo mogoče razlagati v tem zmisln, da mora trajati vojna, dokler niso doseženi tisti cilji, ki so jih svojčas razglasili zavezniki in ki so obsegali izgon Turkov iz Evrope, rusko aneksijo Carigrada iu podobne reči. Ne pravimo, da se je nota morala tako razlagati, ali mogla sc je. Demonstracija jc bila naperjena proti anek-sijam. Če je bilo med demonstranti tudi kaj absolutnih pacifistov, vendar niso mogli dati demonstraciji tistega značaja, ki so ji ga želeli dati. To se je pokazalo takoj ¡mi Miljukovem govoru; o-gromne demonsrtracije, ki so kmalu potem sledile in izražale simpatije zaveznikom, so jasno pokazale, da ni v Petrogradn noliene večine za separaten mir. Svet delavskih in vojaških delegatov je dolgo in temeljito razpravljal o stvari. Kritiziral je nejasnost note in to, da je bila odposlana, ne da bi se bila provizoriena vlada poslovala o njej s svetom, ni pa našel nobenega povoda, da bi bil zahteval d emisijo provizoriene vlade .Ni govora o tem, da bi vojaški in delavski svet zahteval separaten mir ,gre pa za tem, da se izrečejo tudi zavezniki za mir brez prisilnih aneksi j in vojnih odškodnin. Delavski in vojaški svet je brez vsakega dvoma socialistična korporacija. Njegov načelnik je dobro mani socialistični poslanec Čeidze. Ta kor-poaacija je za mir, ampak za tak mir, ki obsega vse dežele, ki jc sklenjen na podlagi čim večje pravičnoati in ki daje kolikor mogoče podlage za trajnost. To pa ne more biti nikakršen separaten inir z Nemčijo, ker bi ta vrnil kajzerjevi vladi toliko ntč, tfa bi z \.«o mIo lahko vrghr« proti zapadnim zaveznikom in jih eventualno prisilila na mir z nemškimi aneksijami in z vojnA odškodnino za Nemčijo. Ndoene prisilne aneksije seveda tudi ne pomenijo, da naj ostane v K v ropi vse, kakor jc bilo pred vojno. Kajti ruski socialisti so se ponovno izrekli za svoboden razvoj vsakega naroda. Čo dajejo sami FinccMii in Poljakom svobodo, je narav* no, da ne odrekajo svobode drugim narodom, ki «o pod tujo, na primer avstrijsko vlado. Kolikor se more objektivno presoditi, ima svet delavskih in vojaških delegatov situacijo na Ruskem v rokah. In to je dobro. Kajti dokler jo ima, jc doslej pridobljena svoboda na varnem. Prišla'bi pa v nevarnost, če bi splavali na površje prenapetesži, ki ravnajo po geslu "vse ali pa nič". Taki radi kak* i so že neštetokrat pomagali reakciji na konja in pokvarili že marsikatero revolucijo. Močno je opravičeno upanje, da sc jim to nn Ruskem ne posreči. Iz Kprmgfielda, lil., poročajo, »ia je bila zakonska predloga, ki prepoveduje «odnikom Izdajati ob času stavke sodnijake prepovedi, kakor tudi k tej predlogi spadajoča predloga, ki potrjuje obravnavo pred veliko poroto, «prejeta v zbornici brez poaebne opozicije. Sedaj Aaka še na tretje črtanje. Ravnotirko je bila Bmeeova pred-l< *a, fi prepoveduje prodajati alkoholne pijače, vsebujoče več kot 10 odstotkov alkohola, npre-jeta z nekaterimi dodatki, ki to postavo še bolj poostrujejo. Mokri z gotovostjo .pričakujejo, da bo ta predlogu pri tretjem čitanju zavržena. Dahlbergova predloga, ki sve-|tuje, da naj se v me*vu Cliieago mestni odbor voli za Htlrl leta in vse mesto razdeli v 50 Tvardov, Je bila od komiteja aa meatne Rade-i ve priporočena « Skoraj vse nemvko časopisje se obširno ha v i w sklepom zadnje nemške socialistične konvencije, ki se je izrekla za mir brez aneksij in vojne odškodnine vsi listi, ki so naklonjeni vladi, napadajo ta sklep i Deutsche Tagaszeitung" piše: "A-ko nemška vlada ~~ da ne govorimo o avstro-ogr-ski vladi — podleže pritisku socialnih dem'okra-tov, tedaj bo zapečatena usoda nemškega cesarstva. Med vsemi vojskujočimi se državami sta f.Vrotfija in Avwtro-Ogmka edini, ki bi bili uničeni, ako se sklene mir na podlagi "status quo" in brca vojne adikodninc." . Za Nemčijo je to absolutna laž; brez aneksij ostane Nemčija 'tako velika, kakor je bila pred vojno. Tudi Avstrija sc uc bi tmairjšala vsled te-ga. Le če prizna svoboda narodom, vzame Avstrija hudič; to je pa *pleh najboljše, kar ae more zgoditi po tej vojni. Ce izgine črnonnnena vlnč«. ga, izgine s tem cel cent razlogov za vojno. * . . /V* , • - - - Ameriški socialisti nimijo lnloge, da bi delali politiko VVilsona. Toda še veliko manj je njih naloga delati politiko kajcerja Viljema ln njego-Vega tr'.butarja Karla. Nemčija je poalala Argent i ni^i noto, v kateri ogovarja na proteat argentinske republike zara- di totpediranja pamika "Monte Protegido". Nemška vlada pravi, da bo pri prvi priložnosti nemška flota salu4irala a 101 strelom argentinski zastavi in vrhutega ponuja odškodnino za potopljeno ladjo in blago. Nota je v protislovju. V za-eetku pravi, da se nhma evidence o potopu parni-ka, a na drugem mestu govori, da obžaluje "nesrečo" In ohljuhnjc*povrnitev škode. Iz te note jc razvidno, da bi Nemčija rada clbdržala prijateljstvo južnoameriške rapnblikc, dasi piše njeno časopisje, da je vseeno, če se združijo še vse ostale debele, kar jih še ni v vojni. V resnici ima to pisanje le namen zakriti obupne poizkme ncinAkc vlade, da bi rarisirila svoje lastne zveze. Predaednik WHson ln njegov kabinet ata sprejela vojni program, ki daje predsedniku oblast, da kontrolira vse življenake po-trehačinc, če ga osvoji tudi kongres. V nrnisln predlog, ki ao bile že viprejete in ki se Ae predlože kongresu, ne bo predsednik le vrhovni poveljnik aimade ln »mo»^ r\ariee, ampak ho tudi zapovednik nad gospodarsko armado Ameri-j Čanov. Proarr&ni se da vaem usJuihcuctsn za doset odstotkov. Prizadetih je okoli 2200 delavcev. Ta naredba je topila v veljavo zadnjo sredo. Minimalna pta*" T vseh rudnikih jc *3.1f> ln maksi-malna *7, kjor delajo na kontrast. Družba se je bala štrajka in je radi tega povišala plačo. Tlazumc se samo ob sebi, da je to premalo v tej splošni draginji. i Vale Mnnufaeturing Co. je v minulem letu napravila ♦4.002..199 /•istega dnhička, ali reč i kot v prejšnjem letu. MMMMIIM^MIIIIIIM , v r. L Stran Ko j ČLANOM J. 0. Z. HA ZNANJI. Izjave večine in manjftine o vojni in militarizmu, kakor tudi vse izpremeuibe pravil in nova platforma, sprejeta ua St. Louiški konvenciji socialistične stranke, gre v kratkem na sploauo glasovanje in stopi v veljavo, ko bo o predlogah odglasovauo. Dotlej so v veljavi ese stare ifjave in pravila. * / r ' Toliko na znanje, da ne bo zmešnjave. Tajništvo J. S. Z. VABILO. Chicago, 111. Jugoslovanski socialistični klub priredi v nedeljo, 27. maja veliko gledališko predstavo v dvorani Sokol Karel Jon as, št. 5510—14 Weet 25. iStreet v Cicero, IU. Uprizori se REVIZOR. Komedija v petih dejanjih. Ku-ako spisal Nikolaj Vas. (iogolj. Vrši se v proviucialnem mestu v notranji Rusiji začetkom 19. stoletja. Dnrgo dejanje je v hotelu, vsa dritife« v stanovatiju meatsiega glavarja. .H Predstav« se taČtie ob ^¿3 po- poklue . Cene sedežev : 1. prustor 50v, 2. prostor 35e, 3. proator 25c. Po predstavi ples in prosta zabava. Hlatfajua se udprv ob V42 popoldne. Naj Uuijaa aveoa jc z Ogden karo, ki voai naravnost v Cicero. satire in adravega humorja ter obljubu je vseui posestnikndn krasno raAedrilo. Cicero je predmestje CliKcage in vožnja ne vsauie več časa, kakor če se pelje človek iz enega kraja mesta v drugi. Dvo-rana je velika, visoka, zelo okus-. na, tako da se bodo gostje ugodno počutili v njej. (toatilnidki pronto-> ri a pivotočetu in vino* očem ko pod dvorano; po predstavi se bo pa stroglo 4 itd i v dvorani. Poskrbi je-no je za dobro godbo in sploh za vse, kar je potrebno, da bodo gosti zadoovljni. Skušnja za igro se pridno vtie m pričakovati je, da ho imela predstava izvrsten uspeh. Pomagalo bo *udi to, da je oder dober in ima len>e scenerije. Klub torej opravičeno pričakuje, da doneže njegov in igralcev trud nagrado v obilnem pi\>, da ve, jem, plesom in tri dejansko veselo kje je turi najhujši sovražnik, ta-igro "V LJubljano jo dajmo" v koda «a savselej zapodi od sel*, soboto dne 12. maja. Začetek od Ti Njegovo, ime je; Že4oik»ne nadk*-svever, v Harmonic dvorani, vogal ge. Kadar želodee ne mere pi-clm-lnt Ave. in Mineral St. v Miltvau- vati hrane, tedaj je kri zsatrupljc-kce, Wis. ** |mi «icsiužnih snoveh, tU upirs- Vxtopniua (listki) so po l&c.v joča se sila 2ivljen.skin organov o-pii blagajni po 25c, ženske v niaguje. Tri ne rje v o-« Ameriško spremstvu laofikife so proste vstop- Grenko Vino odpravi vse nadlo-nine. Vsi zavedni Slovene! in Slo- fV.lirtl drolj in dobro venke ho vljudno vabljeni, pase4>-, prenavljanje. V slučaju zapeke, — — i Splošna slabost okamenela jetra, neprebavnost, zaprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te ne-rsdnosti, preprečite njih nastoj In da ojaiite ves vaš sistem, rabite g-lavobola, k ner\(Mznosti. ponianj kauju energije, splošne utrujenosti itd. zanesljivo pomaga Triuer-jevo Ameriško Grenko Vino. Cena 11.00. Po lekarnah. — Triner- no .pa tudi milvrauMiu društva in klubi, da nas blagovolijo poseliti na omenjeni večer, na nafti prvi veeetiel. V slučaju enake prilike vam zagotavljamo povrnttr Za suha grla in spočite noge|iev Liniment naglo pomaga, ^ «bode dobro preskrbljeno. Na vc-,Ha,lle »TOiil«, nevra*!jo, o-selo svidenje oiuenjem veier. j dekline, izpshline itd. Cena 25 in Vljudno vas vabi Odbor I***™»*». 35 in 60 _ eenttv.- Jos. Triner, 1333-1339 K. t w u- . ^ — - . Aahlsnd Ave.f Chicago, T1T. I Iz Waahingtona, D. C. poročajo, ( (SEVEROV ŽfVUENSKl BALZAM) IZVRSTNA TONIKA« Csaa 75 contov. I . t .1 t/. ' Jt Oni, ki dvomijo, n«J,bia#evoljo ČlUti naslednje pismo, katero sme pred kraticam prejeli: "ž«llai m vmb tahtalHl ta severov ¿ivijamki btlua ims mm neprestane bnletlna v ftelodcu. ml» a«ai «aio «tebi i« tudi t «k» nt mri im«l* On mm porabila «o tteklnoteo immm» ž IV IjMtklft b«l/.»m». m> Uclalle vs nerednoeO. Prvim. o*«vit« %% t *eee§is|u v korist mn oolm. ki »m»)o podofcs« boUilne " Itn. of Moqu»h. Wit. da je postna oblast odpustila Ki varda J. Ryaua, ki je predalnik ondotne unije železnttlciJi po»tnili uuluibencev. Ryan je namreč «ftll-i eal ' protestno zborovanje radi vipeljave voznega reda. Kot vzrok je navedel, da bi moralt Itanl te unije radi te določ-be menjati svoja stanovanja. Njegovo Izjavo zavrgli kot nezmiselno in bres pomebuo. Pri, prehladih vSfgsH* ml Is fttk, kskar • »f. lupit« Spvwwra «dr« ri la v raM lekarni. Zabtarajt« adlnola lioffMt« poaaradb Ako m morata dobiti Savarovlb sSrsvIl v pilita naravno«! m da m tako kraju, tedaj W. r. 8EVBSA CO, PAIN-EXPELLER üilnkaJe UkeJ elajlljlve te ftlJSM Jsdlas pravi • vsrstvsae mak« sidra. S3«, ta tee t Ukamak U ntm*a««t «4 I». AD. SKtlTaa * CO. Niw Yak, N. Y. .riff •Ii) te fVii* REZULTAT GLASOVANJA O IZVOLITVI GL. ODBORA, ■¡/i» '* , c, a , gl. tajnika in upr. odbora za glasila J. Se Z. Slov. kand ta tri.odbor. t\i I I ii* tj 51 21 21 22! 23 31 5 7 4I...L.1 5 1 10 . ..f II 10 6 25! 42 26 25| 30 8 . .. I 4 lf... ' 5 15! 28! 8! 8! 26 18 3 «r.,.r - 6 Hrv arpakl kand. «a al. edkor. IÖ Z» S H il S"ii::: 16| 17i 6 5! 6 38,... 8 ta i 22 4ß ...f....j 49 ...i... 21! JC 1 51 81 10 u . ........................ . 2 h 72 11 74 12 74 12i 73 12 j 72 11 11 39 lf 6 6 6 36j 38 37! 71 2 4 2 2 21 17 251 24| 4 2 15 4 3-5 6 5 53 42 12 2 7 22 32 1 6 10 U i .. 7 S i 4 17 7 5' 7 5 !< Kand. ta npr. Traletares" rra i j 35 51 45 9 15 || f» 15 10 14 ' 28 3 i 6 16 t 8 6 18' 20 8 14 23 ! 3 10 17' 13 50 4 4 2 1 53 6 20 3 4 57 15 3 2 59 • e e 22 6 . 7 60 e e a 61 17 42 14 7 62 ... 7 » e a 63 . . . • • e ... :::!:::: ::: 9 16 i 23 1 12 19' 16 7 » 4 69! 50 6 18 W JI... V mlf... * i 17 rs •r» •!• • • 83 84 86 91 ffi'4 . 92 95 96 «K 99 6i 7 100 7i 6 104 6 6 107 3! 15 108 3 4 110 7' 6 114 12 20 ¿•|... 20' 122 1 u 183...k i •71.... * ]1H a41 « «II 13 I 132 12 7 1831... I. 134 2 9 186 6 11 137 .. . U0 .. . 111 3 Ji 6] 2 25 12: 8 19 18 '2 25 4 20 21 ... 23 63 (j 20! 42 6 1 8 J! 24) S 50 50 50 10 9 1 32 20 7 19 18 ; 3 16 'v, 8 7 49 :: i" s 14 8 3 2 3 18 4 50, 50 9 ... 6 25 l1 14 13! 21 1' 25 8[ 10 .. ...j 2 5 lili tr, 17 tU i 10 18 12 ...... 10< 4 10 9 10 J . . • i . » . ........... 11T 8 B 1«! .1« 9 A rr 39- 26 31 U 16! 23 lt 6 9 22 • S* lati aa. «prav« TUdalike Strafte. lil i •I 41 72 70 10 12 75 73 2 22 20 29! 48 ..I 7 48 61 5 19 22 1 e « 6 6v ... i. 6 9 22 20! 22 50 50 ,.so!. 50 .« 7, 71 14 8 4 8' 12 I. ,, ... . .,! a « e 12 3 15; 6 7 8 7 6 5 5 15 2 8 12 4 8 5 3 41 5 14 11 3 4 J* 8 15! U 20 Ml 9 # # 5 5 2 9 16 11 U 41!.., 44 11 11 10 8 6 9 6 8 9| 1 11 12 |[ 3 '7*7 6 8 12 9 K '2 I ' ' fit 8 R 10 18 ♦"t _ 14 3 . ..A.... ...L.. I tf 1 3 1 II . . e| 20 1' 18 7 2 vfl 10 11 13 7 ... I «,., 8...I 8 f ... .u...... ...j.:. ...f..J 7 2 5 j 10 2i 8. 6' 5 t 5 8 . .. 51 1 7' 2 5..,I 61 lj' r 4 I 1' 6 .. • . * r 14 io "io 25 20 19. 20 13 20 it ' i o S s j 10 10 8 5 13 7 1 k 13 .. 11 9 'ii 15 14< 8 3 1 » . . 3 ii io .. .j os« 10 .. »I 9 ...1 8 j ' 'f I • 10 ¿0 Rasilrltt svoj« csssje! Poučit« ss o «orislitmuf ftacvedrit« si duha! 1' P^olrtsrrc'' ima ▼ svoji ksjiitvsi ta logi al«d«č« ksjig« U brošur«. Poilji-t« naročilo le dsnm: Maksim Oorkl: lCatt mskka T«sbs ...............................Si 00 üptss Sinclair (poslov. Jos. Eavsrtalk ta It. Kakor): Dftaagol. Povost . Is ckicttklh kis vale ...........................................7S Carico Porri: Socialisoai ta modorms vods......................... jo .10 .10 00 40 JO .M .10 ....... 1....... *....... 10! 36 5 13 3 U 4 11 13 10 9 30 10 7 17 13 10 7 13 171 4 8! 16 46' 32 Pralotariat iltMa Kristan: Nevarni ssdallsom Kdo «slčnjo proliTSjanJ« v mal «m 8o< lalizon . . . . . .................i tocislistična kajitmica. 2 svozk* ta "Ntta bogsUtvs" ............ Kspi talistiCai rasred............................................ ▼•Jaa in socljslas demokracija . .................................. Prof. Wahrnmnd (poslov. A. Kristan): KstoUftko svotovso aazirsnjo ta svobodna man os t........................................ O koasumnlk draitvik........................................... Zadruiaa prodajalna aH konsum .................................. Katollika corkov ln soclsUsi Spoved papota Aleksandra . Vso to kajlfo ta brotiirc polijemo poitnla« prosto, rboletaibo, 4000 W. Slat »U , CHICAGO, ILLINOIS. •••••••••••• ....... .26 .10 .05 .10 .10 2 U 8 13 11 12 27 17 58 11 r=ir 3BE1DE (D 61 14 12 i? H 10 6 I 8 f5 I 12 2 3 79 H t i+ifli tf. .TI 80i 2 9 1 10 n 1 29 I 3' 16 4 H... 1 lt 4|r 11 u ______ ^ m ..ji .___ , (v «i—f^i ... 1.8 8-4'25912911877 |i3841867i612|724|316[107K ||8ft"o 63210711724|913|32ßi 7r.ftl«n2 ||lial|80.1 j • Znali isvoljeneaa. _ 3 i| ' "" ! i 7h.. Iti 2 • 10 11 10 o v o o al m 51 7 7 j 7| 8 U :: :f:: ;1: :: 4 I« 10 14 8 12 N»|vei|i slaveaskt zlatarska Irgavlaa FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0 Uro, vcrižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo are po niaki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč •lovenaklk ln dru^fh. Sc prodaja na mesečna odplačila. Piailo po c«nik, kateri ao Vam poalj« brosplačso. Najboljl« klafo. Najsiij« coso. ME PAZITE K IM HRANITE Njrtskii i «rek pruvi: "Pnz.itr na vaS beli denar *a «'me dar-ve. ro pomenja toliko kakor j>rvo paalte in hranite dokler ¡«tr ie adravi in mladi, ua bonte imeli nekaj xa ntsra in onrmoKln leta. N iak «'lovek mora pa/.i|i in hraniti, ko le to je odina |>ot. ki vn« vodi v neodvisno*!. Prvi dolar, ki K0 (iatc „astran, se luliko ceni kot i tem oljni kamen fswlopjn /.» katerim vsaki stremi. Dobro J« vedso imeti ua pnmetu narodni itrek ki pravi: ««Zrno do rma po«aea: kamen iu. knmen palača". Najtežje je poeetek ali bre* poeetka m mkdm sičasar. Zatorej pričnite vladati xaS denur m-danen, «mpak pa/.lte, da gn nnlaKate v jpitovo in varno Imnko. 7. vlogo enegs dolarju dobite vafro bsnesu knjiiioo. Mi : ,r- > >» '. -.p . 1 KASPAR STATE BANK a. Blu« Avsna«, Okfeago. 111. J* * Kafdisl; vk^.^o prekftfk ana^n nad ♦♦MKM),0fMI. 20 5< 8 UMI 8 3 i! 5 6i t! I 30 20 30i 10 10 8 9 fti 12 10 n * cr* i • i r»4o|:i64|l8t|toA|4n.1 12 . . J ltl 12 81 6 10 6 8 2 5 2 ia ii: i IJ.-1 • ^ $ 2 i 4U|ISit2?i|02ft 4121213 NAZNANILO. Društvi» " lloriteljšt. 1. k D. P. Z. v t'uar«surl» Ps., je ua redni tiicsc*** ur» Oiic l. aprila 1. «klcuilo, da prirrfli PIKNIK dne 27. maj« t I. na UotiffliiiurjeH furmi v Woodvula llciiflils. Tym polom s<> vaMjcni v*i tlsni in ilaniee dmšlva "Itori-trlj* št. 1, du ht polností>^,0,í,,,,,• Vstopni.»« tn moške •1.00, daitie so vstopnine proste; pivo prosto in za dober pri-arizek bode izvrstno preskrbljeno. Toraj vsi na dan 27. maju! Z hratpkito .ioim skufe«. tajnik. mm < najboljših aooUllstlMj rrrl j f u|MkNi jedka v am* ta j« 44IKTBE VATIO VAL fl& CIA LIST RSVISW " — roeeačno la »tan« $1.00 aa In* -Naslov: Int. loe. Review, lil ■ Ohio It, Chioaco, 13L MODBRVA KMIOOVmo^ Okusno, hitro in Vrpeine 4* ca privatnik s ia društva. mamo neroiils tudi isvo* b«^ Imamo moderne atrajo. VÜi V VVashiiigtouu uuajo diplom«tirna «porodila, da ao po ui»pclm ruake revolucije perzijatki demokrat jo v Tsbrizu iu Teheranu začeli z močilo agitacijo za ustanovitev perzijsk« rt-puibUke. < e bi se to .posrečilo, bi bil h to večja re£, ucgu se zdi Ua prvi pogled. Perzija je v marsičem po-dubna stari Rusiji. Kulturno je še veliko i>olj >n-ostala politično in gospodarsko je pa silno des-organizirana. V tem ožim 'bi si dežela zelo pomagala, ¿e bi se rešila alabotnega iu koruptnega taboreča režima Od nove Rusije »e ne bi bilo perzijski republiki nič bati, ampak bi imela za-»lotiibo v njej, s tem bi bile pa tudi odsekane angleško iu ncuiwko-turske uiupcrialistiitiic etje. in eel kupček nevarnosti, ki jih je doalejtob-segala notranja Azija za svetovni miir, bi-jodipadcl. Perzija bi po prišla v vrsto kulturnih aeiaLM < uee Ixsleboor je očital vladi, da je odgovorna za Mvelno krizo v deželi iu je zahteval, naj se postavi ves polu ¿a j in napake, ki jih je storila vlada, na dnevni ml v parlament a. Po viharni debati je -bil predlog odklonjen. Poznejše berlinske, vesti pravijo, da se rajhstag ue suidc pred 2. majem. Dasi je, vest kTatka, je vendar značilna za si-aeui, ki vlada na Nemškem. Parlament imajo. Ali ta parlament degradira samega *ebc na ma*iuo za dovoljevanje vojtdh kreditov In za odobravanje vladue politike. Kar je zahteval sodrug Ledebour, se zdi večini kakor svetoskruuistvo. Vsakdo ve, da je v deželi huda živeAna kriza: naravno je, da ne more brti vlada brez greha v taki stvari. Toda kritika vlade je — prepovedana. 'A prepovedal si jo je parlament sam, kakor da je popolnoma poftabil Ua svoj poklic v konstitucioualui državi. Namesto da bi bila vlada pod kontrolo parlamenta, se postavlja parlament pod kotit rolo vlade. Nobeua dežela na sve* u iti tako organizirana, da bi se mogel socialist strinjati z njenim sistemom. Razlike so ps vendar tako velike, da jib it i uiogcje prezreti. Na Angleškem iu v Franciji d je parlameut jemal svobodo, da je kritiziral uc le notranje upravno ravnanje vlade, ampak tudi vojskovanje in njega uačiu. Oba parlamenta st*4 s svbjimi kritikami povzročila razne dctnfcijr, \t. premembe v vojnem povcljufttvn itd. Na Neutikein si parlament sam zavezuje usta. Kar vlada stori, mora biti prav storjeno. Tako postaja vlada edini odtoiHlnf faktor, in to je najbolj karakteristične zuumenje avtcJkracije. Hlapčevska ponižno** neumke parlamentarne večine pa ui uič slučajnega. V političnem življenja ui slučajev. Tudi tukaj se ne more nič goditi bn»z vzivkov. Iu sicer je vzrok v sistemu. Nemški parlament v resnici uima kontrole nad vlado, ker ui to odgovorna njemu, ampak le kajzerjn. Nciu-Jkl parlament ue luore odstrauiti vlade, ker nima na njeno imenovanje nobenega vpliva, iu čc izreče kancelarju tisoč. nezaupnic, temu \cudar ni treba odstopiti, dokler tfa ne odstavi'kajser. Te brez-močnohti se parlament zaveda., Ako bi se je hotel otresti, bi moral nastopiti revolucionarno pot: intra!'bi *e uaravnoet umreti vladi in s t«*iu kajzer-jtl samemu. Ali da bi mogel s takim uporom doseči u pcb, bi ae moral zana*a^i jta silo, na vojsko. Zakaj če ne bi ta stala za njim, bi stala proti njemu, iu z njeno pou:t>cjo bi ae vlada veliko hitreje iznebila parlamenta, nego parlament vlade. Do te ure se rajhstag v eventualnem konfliktu z vlado gotovo ni mogel zanašati ua nemško ar* uitido. Ker mu je to zuauo in ker ve. da vsled tej^u nič ne opravi proti vladi, sc je tako vživel v svojo podrejeno vlogo, da niti ue poizkusa ničesar pro*i vladi in oe izogiba celo mm sta v ni kritiki. Ce dovoljuje vjadi vojne kredite in odobrava njeno politiko, ee napravi dozdevanje, kakor da izvršuje vlada parlamentarne skk*)»e. čc bi odklonil njetrn zahteve« bi se takoj pokazalo, da uc šteje njegova uioč n>£ Ker ne more rešiti moči, ki je uima, *k\v ša vsaj rediti svej dozdevni pomen; in ker je te mogoči» le s poslušnostjo, je poslukn. Tako je Nemčija na oko parlamentarna, v resnici pa arto-krotf&te država. , Kakor pa je ta avto k racij a nevarna svobodnemu življenju neiu*kih državljanov, tako je n*-vonn svetovnemu miru. Sama ncwyorftka 'Volks--zcitung' je pred kratkim dejala, da je obstanek todicnzollmiske dinastije večna grožnja svetov-uemu miri». Ce je pa to res — in mi sow prepričani, da je res — tedaj ni odstranitev irmiške av-tokraeijc le notranja zadeva Nemčije, ampak stvar vsega sveta. ki želi v liodočuosti mir. JAKO VAŽNO VPRAlANJl? MAH sem te poslal saostalo na ročniao sa "Praletsrca"? te ael -r u Moderno urejena roetllaa VILLAOB m s prostranim vrtom aa Idole MAJtTIN POTO KAR, Of dea Ave., bliao eeetno Mem , Upe postaje, Ljrone, IU. . Telefonske Itev.: 2S4 m. feRATJB MOLA«, SUHIM Aes eajflftflv crlanbk o mad20b0va MJV banu EVA NT. "cuba* iko HOUSE \ ; \ (Adver.t SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD. PORNI JEDNOTI. ARo ftelii «tati najnovejše in dobre novice, potem ee narod na "Milwaukee Leader" nave*ji so ciaiistitvii dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis. V f\'ew Yorku se vrfii procea proti nem Od prej je zuano, da se je Nemčija pi» raznih agentih mogočno trudila, da bi provoeirala v ame- ¡ riških munieijskih podjetjih stavke, ne z name* ! imii, da bi delavci dosegli boljše delovne pogoje, antpak zato, tla bi se uotavllo izdelovanje vojnih • potrebščin za zaveznike. Tudi nekatere eksplozije i — ne pravimo vse — so ile na račun tega ruvanja. I Posledica tega je bila, da sta morala biti odpoklicana nemški vojaški in mornariški ataše in ee!;u avstrijski veleposlanik Dunrba. I)a to «-e take reči godile, je že davno dokaza- ; ao. Če ne bi dognal sedanji proces nič druzega, ka-' ; kor da je bilo takih slučajev M' več in da jc igral i vvit Rintelen veliko vlogo v vsej tej agitaciji .ne hi bilo uič posebnega več. Da je moralo biti Rin- j telenovo delo z uzirom ua njegovo nalogo *pion-sko mi za rotni/.ko, se razume saiiio po sebi, in da ; ,;o se za to propagando porabile ogromne s\*ote, je ei»*to naravno'. Ali Riuteleiiov proces odkriva nekaj važne eega >«ct je bil precej preseiiečeu, ko je priila ua Jan /iumiemiaiuiova nota, kažoča, da bi Nemčija rada zapletla Mehiko in »lapon,*ko v vojno proti ' Zcdiujcnim državam. Najprej se jc teslaj od raz- , nib strani pravilo, da nota. če je >ploh kaj na stvari, najbrž« ue bo taka. kakor pt aaloieai e drvjU. jbftoknS in preglotlajo kajige iS rs€Sa^-lin najdejo ijvrdaarl kak« »labe't|Ui kot imovina banke. ve je skroila vicitaost bea^aega prtespl«-) njR, uiora Icntlu» kšaati pravUae uo-t v ivojtk kuji;ah. t'a bnnkn dr/no f pek uli ra in «e ji pride ua dte«), mot« to takoj opustiti. V»e, kor ju cUt^o^ri • •kirmio, »e mora takoj odutrauiti tu".aa- . douMtauii K boljSim C k taga'; banka hitro «e popravi in »ton. bgnbH via »adaijuj« ogudnosti in pravic«, ki Jih vlivajo banke, katere »o c4raZes« v J1 Cleariag Houae. Kedar se od v ¿«mejo kaki Imuiit' I«. . ugodnosti »li (e ai «prejeta v CJeralt^gj Houao »um slednja aa to d«b«t vzrok, j Na ilrugi strani pa je o banki, kr je ¿laaiea to rvet«, it to dovolj jase* do kaz. da ima dobro Imovtao. dS j« njen, kredit dober ia da rodi svoj donsrai promet po predplaik. varno in «igut-no. Nactt za nadzorovanje bauk potom Clearing Hou«a je bli trdehin v CtrieafU pred Ueaetimi leti. od katerega časa «o prej ni bankrotirata niti ena baakn. ki i« bila v Avcti s tem Clearing Hooaom.; Ako je šlo nn uli drugi banki slabo i valed panike ali vojake, «o ji t«koj pli- j skotile ns pomoč drog« Cleariag H cm. »• > bnnke in ji poasagnle, dokler so niso [iovrnile zopet normaluc razmere. Tu \ Ckaring House naUzorovului načrt 'se' }v pokazal tako vspeieu, da »o |»ov#vl..' kjer koK se a&kaja kak Cloanng Uvuat-. Njuajoli ta na^rt. ' ' * T American atate Banka je v >se*\ a|j ; tem Clearing Hcu^oai. je pod njvguvim nmizorat voni in ima vse prhileglje t«1 bank«, katsti poda vsako lotu pet; po polaik raiuaoe. . | American 84ate Banka pa je todi pod; državnim aadzotatvom in odda vosku j leto pet detajliranih miuaov o staajut Baokiag Ocpartmenta d/žare lUinOis.i, Napravite N.\Ao bsnko za \ AilO, ! banko in VaA denar bo varen iu ga' lsbko dvignete, kedar ga 2«llte. :/j i Vprašajte ra ae/snm naiib Fir 1 Uold j hipotek. Kakor tudi aeejinm SlOl) 00' in l tOOO.OO Zlatih hipotcCaib bottdov. Nar»»eitc si devnik "Prosvs-ta". Litft stane za celo leto $3.061 pol leta pa $150. Vstanavljojte nova društva. D«, set članov(ie) jc treba za nove druAtvo. Naslov za list in za tajništvo jc: 2657 So. Lawndalc An. Ohicago, m. motorno u rajon salon T«lofon UM Naiveči^ slovanska tiskarna v Ameriki je IIIMI Sla« lelaa« Avcaae, CfcleSfS, U- Mi tiakamo v Slovenskem, Hrvaikem, Slovaákem. Ceikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Kemikem jeziku. NaAa posebnost so tiskovin« za druStvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ................................................ste ».-ve _ ' ! I^ADAR potrebujete draitvene po- ^^ i treb4¿iae kot zastave, k a t*, re- iLjIMk ¡ talij«, nntiormc, pečate ia vee drv^e fHHBk ! obrnite se aa svojega rojaka vVvCBkI^ : S7II South Millard Avcmc. i \ ^ ; CHICAGO. ILL. ^ *, ¡ ; Cssikt prajnsl« zastonj. Vee delo garantirano, j sestss ssssesftseseeeeeeseeeeeeeeeeeeeatsseeessssse Edini slovenski pogrebntk MARTIN BARF.TINClČ m MUI SmiT Tli. 1475 JOSNSTOWN, M. bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru.44Forewarned is ForearmedSlaba prebava glavobol, zguba okusa, splošno slabost, vsi taki znaki vas opozovujejo, da iščete zanesljivega zdravila - malo pozornosti vašim ¿revam, bo vam pomuglo preprečiti sit »le neprilike. Trinerfovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino jc tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. !»♦*» izči>ti ičrovg, odstrani zbrano ncporabiio tvariiio, v kateri m» rode in lunože razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus i» ojači kri in žclodcc, ki so poteui vstanu braniti se pred večino uapadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za uet:-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenskc.prc-membe, #kakor tudi pri preinogarjih v premugarskih okrajih, itd., je prizuuno to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino jc pripravljeno iz grenkih zelišč, korc-nniiv ui lubju, ki imajo znane zdravilne uioci iu iz čisTcJa^J'®; ravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena tl.00. V lekarnah, ■ Trlner|ev Liniment , vam prinese v biao pravo družinsko zdravilo. .Ie nepreskoljiv Za revuiatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, za zvijenje, otekline, okorel vrst, itd. Je jako poživljajoč za utrujene uiiiice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in .">0e v lekarnah, po posti 85 in 60c. Trlner|ev Cough Sedative jc najbolj zanesljivo zdravilo ztrper prehlade in ka»olj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniincut. Triuerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zslta ko-Injus—iSau Francisco, 1H13, Grand lVi*—Pausma, l'Jlt>. V neuéskem rajhstagu *o opozieionalui socia listi zadnjo sredo povzročili bum.c prizore. POsla BOLAN PUOELJ Na tako d o (g pomenck je bil še manj pripravljen, zakaj to delilo jc bilo—popolnoma ženske Videlo sc je dobro, da iina pod obleko pr\i, iu vsi cd te nenadne n gotov it ve se jo še bolj zmcdcl. —Ka-ka-kn-katcrega t Gledal jo jc iu bilo ga je sraii» cŽn.dva pred njim a ou tako nepripravljen. Vse se jc zgodilo vendar jako, jako nepričakovano. —Katerega? je ponovila natakarica z visokim in zvočnim glasom. — No, imamo rdečega, rn-inenega več vrst. črnega; rumeni z BizcJškcpa jc najboljši, —-Ku--rumenega l je bleknil, no da b' premislil, in natakarica jc zc fdrčala skozi vrata. Nacukral je stalo vino pred njim; to pot se ni ozrl na dekleta. Gledal je v kozarec, natočil ga do vrha in po« kusil. Pri drugi mizi so sedeli debeli ljudje in tisti, ki je bil najbolj rdeč. iic kričal r Plačam, piscem, saiamensku frklja! Zdaj ga je presuuilo. Tudi on bo mor si plačati. Naročil jc ru-uiencgs, iu nstakarica je dejala, tla jc rumeni najboljši. To je storil brc/, pomisleka. Dandanes so vina draga iu najboljša stauejo preko krone liter. Kno krono Štirideset, eno krono šestdeset iu tn-di dve kroni. Ozre se strahoiua okoli *ebe in zagleda na vratih dolg bel lepak z napisom: Cenik jedil in pijač. Pod zaglavjem "Viua" stoji: Rdeče dolenjsko etio krono štiri vhiarje, dalje istr-ako, dalje vipavsko rumeno eno krono dvajset, bizelsko rumeno eno krono štirideset iu tako da- pTedsvduik. AMSRJÜJLE DRŽAVNE BANU Bloc I «In ud Ave., vogal Loomis in 18 coate. Prirepen po načina, ki gs * ie rabil star moder menih SOROL ae je izkazal čudovito uspea-u kri« Moden ia Vi trebuhu, Mm »vrat, sa* KI ilsvtbol, izgubo M, t«ka, prehlad v ftavi, JN^S Hd (tA RH erfeadl rs l»u W«mv*aij*. f___I k« Mm slnvnl 'Ttin £i- I5.-J»! sHIer" stan -rH» (i Sl*orocencem. Obiščite nas, in prepričajte *e! M0¿ Tier—P i*ti SittfiOrt u!iC0 1255 tO. tdih St