160 Naši dopisi. Iz dolnjega Zemona na Notranjskem 4. maja. (Pre- srčno zahvalo) izrekam doli podpnsani si. subvencijskemu odberu družbe kmetijske, da tmi je blagovolil podpore ^0 gold. za umno čebelorejo podeliti. Zagotovljam, da si bodem prizadeval, da se blagi namen umnega čebelarstva po novi sistemi dejansko doseže. Josip Potepan škrljov, Ikmet in čebelar. - 12 Zeilionske Okolice 4. maja. (Žalostne in vesele no-. \ Včeraj je bila tukaj komisija zarad neke junice, 0' \e crknila za grižo; to je nasledek dolgo trajne •l i« kajti primanjkalo je skoraj vsem malim posest-*l? L geno in ga ni bilo moč dobiti za drag denar; go-**!. zc|aj vsi na pašo, živina gre bolj lačna k jaslom ^ 0(J njih, res je, da pašnike imamo prostorne, ali še vendar skoraj nič; polovico „gmajne" vživa samo J! g posestnikov ovčarjev, polovico pa ostali drugi po-atniki z govejo živino in konji; se ve da nam je ve-Tka krivica, da držimo jim kozo, ki jo oni molzejo, ker imamo vsi enake pravice do ,,gmajne". Dali smo rošnjo si. deželnemu odboru še predlanskem, in večkrat drezali in prašali, prosili, ali nič ne pomaga, niti ja8a nam dati nočejo; vendar menda zato ne, ker je menovanih 6—9 prošnjo vložilo proti celi soseski zoper razdelitev? — Na mali Bukovici so še vedno nekateri ljudje kozavi. Nekdo je prinesel koze še o Božiču in po niih tudi umrl; od onega časa zdaj tega zdaj unega na-padejo, tako da zmiraj jih še ni konec. — Zdaj pa še nekaj veselega. V naši vasi se je začasna šola ustanovila, dokler ne dobimo potrjenja za stanovitno šolo. Sredi grudna 1. 1. smo dobili gosp. Maks. Mer k-a, tako marljivega in izvedenega učitelja, da si boljega več ne želimo. Priča temu je, da je imel do zdaj prav obilo učencev, otrok obojega spola, po tem pa v odločenih urah odraščenih fantov, deklet in še celć može je podučevai in še podučuje. Kar ne more storiti po dnevi, stori zvečer pri luči, tako da je ni skoraj hiše, kjer ne bi znali brati, pisati in računiti. Toliko so se v tem malem času naučili, da bi skoraj človek ne verjel. — Ako bo šlo tako naprej , bode kmalu naša vas drugo lice dobila; sam Bog nam ga ohrani še dolgo časa in da bi nam došla naprošena podpora, da bi ga mogli vzdrževati! Najtoplejo zahvalo smo mu dolžni za njegov trud. Eden v imenu mnogih. Iz Trnja na Notranjskem 3. maja. (Javno se zahva ljuje) podpisani si. subvencijskemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podeljeno mu ovco in ovna zares hvale vrednega Trbiškega plemena. Zatega del podpisani želi, da bi zamogel si. odbor c. k. kmetijske družbe vsem prositeljem v tej reči vstreči, in navdušeno kliče: Bog blagoslovi delovanje kmetijske družbe na pomoč kmetijstvu in narodu slovenskemu! v Tomaž Sabic, kmet Iz Skolje Loke. (Javna zahvala.) SI. odbor c. kr. kmetijske družbe dovolil je podpisanemu krajnemu šolskemu svetu za vredjenje šolskega vrta 90 goldinarjev, za kar se mu tukaj izreče srčna zahvala. Krajni šolski svet 3. maja 1875. Dovsko 6. maja. (Očitno zahvalo) izrekam si. kmetijski družbi v imenu vseh gospodarjev, ki so v naši podružnici dobili nove Kranjske paojove in pa tudi denarno pripomoć za čebelorejo, kakor tudi za prejete ovce. Vse bode dobro služilo v napredek čebeloreje in živinoreje. Vrh tega se zahvaljujemo tudi našim „Novicam", ki nas že veliko let tako marljivo podučujejo v vseh razdelkih kmetijstva. Jožef Vode. .Iz Borovnice 1. maja.*) —Onemu dopisniku „Borov-aičanu", kateri se v 15. listu „Novic" nekako huduje Dad volitvami in zboljšavo neke ceste, odgovarjamo danes laslednje in ga prosimo, ker svoji domišljiji toliko verige, če kedaj še hoče pisariti, naj piše vsaj to, kar je esnično. — V jeseni smo v smislu vaščanov in „ve- ) Vzeli smo ta dopis v naš list, da se čuje tudi drug l^s> in to tem vec , ker smo prejeli še iz drugih rok priču ett*uprav enakega, ki nam potrjuje, da z vodnjakom Qe bo nič! Mi živo obžalujemo raz por med domaČimi, Nikakor ne more na korist bili občin. Vred. ljavnih" občinskih mož popravljali vozno cesto proti Pokajišu, pri kateri priliki so tudi nekateri vaščani izrazili misel, naj se naredi cesta, ako se že popravlja, vsaj naravnost in se ogne velicega ovinka. „Ravna pot, najboljša pot" — je že prislovica starega Kranjca bila in vedno bode, akoravno Vi, gospodine dopisnik, tega razumeti ne morete ali nočete. — Pri oklicu občinskega sveta, pri katerem se je zbralo postavno število občinskih mož, se je to odobrilo, in menimo, da ste tudi Vi nazoči bili; —zakaj tedaj niste dokazali svoje učenosti temeljito na pravem mestu, da sedaj razlivate žolč tihotapsko v časopisih? Zdi se nam, da ste celo zvonec nosili pri meritvi pota in imeli tudi nekako komando Vi in Vaši tutti quanti? Taka je tedaj „liberalna" logika in doslednost? Ali ste vpisani v kako opravljivo društvo, da temu in Vam na čast mečete brez potrebe in le iz golega egoizma blato na poštene ljudi, kateri so povsod več nego Vi? Se hočete morebiti s tem povzdigniti med vaščani in prilaziti do županijskega stola? Ako ste res Vi mož „od talenta", bodite zagotovljeni, da nikdo drugi nam županil ne bo, nego Vi, toraj pokažite se nam poprej, da Vas in Vašo modrost vemo tudi ceniti! — Ker ob enem tudi obžalujete, kaka krivica se je občini zgodila zarad onega pota v sedmih dneh , v katerih so bili vaščani po Vašem računu na delu, Vas vprašamo, gospodine, ali se Vam ne zdi to bolj obžalovanja vredno, če se kdo pošlje na naše deželne stroške v ptuje se učit umetnega predivstva na korist naše in druzih občin in se še toliko ne navadi — kakor že babure trdijo — da bi konopljino od lanine razločil? Hic Rhodus! — Tako, gospodine, pometajte pred lastnim pragom in potem sodite druge, — navadno pa pri nas take tičke razen petja že tudi po perji poznamo. — V Vašo tolažbo Vam še konečno, ker se z Vami v nikako strastno polemiko spuščali ne bomo, svetujemo še to: da na ovo pot, katero Vi samo dvema svetovalcema v korist spoznavate, vsaj tedaj voznike raz blatnatih Vaših vaških cestd obračate, kedar se bode še na praznik novega leta vozila od konjederca obeljena mrhovina na postaje in v vabilo volkov v našo vas. Do tedaj pa zdravstvujte! Iz Ljubljane. — Deželni zbor se bliža svojemu koncu; menda prestane v soboto. Iz začetka mirno tekoče razprave so poslednje dni marsikrat bile zelo viharne , po večletni navadi, kedar narodni nasprotna stranka se spopade z narodno; žalibog, da je pa pri tem vsa prejšnja leta edina narodna stranka zdaj razdvojena, in da nemški „liberalci" zmagajo včasih s trohico 2—3 glasov, če jej priklada „liberalna" slovenska! Po zboru bomo o tem več govorili. — (V zadnji seji družbe kmetijske) so bili za njene ude izvoljeni sledeči gospodje: Kram ari č Martin, posestnik in deželni poslanec v Radovici, Lavrenčič Matej, posestnik in deželni poslanec v Vrhpolji pri Vipavi, P a ki ž Primož, posestnik in deželni poslanec v Zamosticu pri Ribnici, Prešerin France, posestnik v Zabreznici, Mali Ignacij, c. kr. okrajni glavar in posestnik v Podvinu, Tel ban Valentin, učitelj in posest. v Skofji Loki, Kovšca Anton, posestnik v Planini, Eder Janez, župnik na Boh. Beli, Kelbelj Janez, posestnik na Boh. Beli, Grm Prane, učitelj v Srednji vasi v Bohinji, dr. vit. Vesteneck Julij, c. k. vladni tajnik v Ljubljani in veliki posestnik, Pil z Henrik, c. kr. nadinženir v Postojni. — (Slovensko gledišče.) Poročati nam je še o več predstavah na korist posamesnih igralcev in igralk. V četrtek 29. aprila je imela gospodičina Namretova svoj večer. Dve krajši burki in pa opereta „Vino, ženske, petje" je bilo vse dobro igrano, gospodičina, pri nastopu s pohvalo sprejeta, je dobila lep šopek. 161 162 Hišo bi ji bili želeli bolj polno. — V nedeljo 2. maja je bilo pa gledišče polno; igra „Francozi v Kamniku" in pa beneficijant gosp. Schmidt sta bila ta večer magneta za občinstvo. Beneficijanta je občinstvo pri nastopu navdušeno sprejelo z gromovitim, dolgim ploškom, dijaki više gimnazije pa s krasnim vencem. Igra „Francozi v Kamniku" sicer ni Alešovčevih najboljših ena, ker je že stara, a vendar je bil vsak oddelek, pa tudi posamezni prizori, v katerih je izraženo iskreno domoljubje, po občinstvu z gromovitim ploškom sprejeti. Naše občinstvo že ve, kdo mu piše po volji, kdo ne, in se ne briga dosti za okus one peščice „Narodovih" blaziranih Angležev, ki hvalijo le take igre, pri katerih je gledišče prazno. Predstavljala se igra ni tako, kakor je bilo pričakovati, kajti posamezni igralci še toliko spoštovanja do beneficijanta in občinstva imeli niso , da bi se bili svojih nalog naučili. To leti v prvi vrsti na g. Sušteršiča, čegar krivda je, da prizori med njim in S. Paternostrom, kateri bi z vso umnostjo igrani in dobro memorirani morali imeti velikansk tragičen vspeh, so prišli skoro ob vso vrednost, ob pravi vtisek do poslušalcev, dasiravno se je gosp. Paternoster naučil naloge in jo igral tako dobro, kolikor mu je bilo to s slabim soigralcem mogoče. Tem bolje si je prisvojil nalogo gosp. Schmidt ter jej bil po vsem tudi kos. Gospića Podkrajškova je igrala vrlo, a govorila prenaglo, tako da je bila sem ter tje občinstvu nerazumljiva. Hvalevredno so igrali dalje gospodje Jeločnik sergeanta, Juvančič stotnika, Rus župana, dasiravno je bila naloga za-nj vidno pretežka, Eržen brivca; v manjših nalogah so se dobro sukali gospicaLedarjeva, gosp. Volta, Kajzelj in drugi. Gosp. Nolli je bil v nalogi starega zvestega služabnika Pavla popolnoma na svojem mestu. Občinstvo je bilo z igro zadovoljno, dokaz temu obilen plosk, gosp. Schmidt kot beneti cijant tudi, tedaj je igra popolnem dosegla svoj namen. Ali po tem na obe strani ugodnem vspehu pa pride „Narodov" kritikač in razmesari igro — zato, ker je ni pisal nihče drugi ko Alešovec, katerega ima peščica „Narodovih" piscev že dolgo v želodcu. Ako bi ta reč ne imela zelo resnega pomena in ne bi karakterizirala vse razdirajočih pisačev „Narodovih1', ki so preleni in nezmožni, da bi kaj koristnega pisali, bi mi g. Ale-šovcu, kateri si gotovo iz take „kritike" nične stori, rekli: „Prav se ti godi, če te trgajo! Zakaj si pa tako predrzen, da si upaš kaj pisati, če še modrijani „Narodovi", katerim ti še do brade ne sežes, nič ne pišejo za domač oder. Čakaj, da bodo oni kaj pisali, potem še le začni, a išči si pri njih poduka." — To bi mi rekli gosp. Alešovcu, ki ]e sam že poslovenil in predelal, pa tudi spisal več izvirnih iger, nego vsi oni skup, kajti razen njegovih in M. Vilharjevih, ki pa je pisal le manjše igre, dozdaj nismo — izvzemši Ogrinčevo eno — videli še od nikogar daljih izvirnih iger, dasiravno je deželni odbor celo darila razpisal za-nje. Tedaj niti za plačo ti ljudje ne delajo, in če bi ne izhajalo vsak teden po šestkrat po pol pole „Naroda" , bi nihče ne vedel, da sploh pisati znajo. Pisateljsko društvo, katero so s tako slavo ustanovili, kje je? kdo ve zanj? Kje je Preširnov album? Kje je sploh kaj, kar bi pričalo o njihovi delavnosti, o kateri sami tako radi govore ? Pa naj bi že vse to bilo, ne rekli bi nič; al pri svoji duševni lenobi hočejo še druge od dela odvračati in če bi se jim vse posrečilo, bi po našem gledišči noben petelin že več ne pel. Veseli bodimo, da imamo vsaj nekaj pisateljev, ki skrbe za naš domači odee; če zdaj še ne pišejo po vsem izgledno, bodo že še prišli do čedalje veče popolnosti, ako najdejo priznanje svojega truda in spodbujevanje po občinstvu*. Saj' tudi Nemci in dr\w narodi niso imeli koj skonc;a izglednih gledaliških pjs^ teljev, pa so jih dobili, keer manj dobrih niso zameta! vali, marveč spodbujevali jjih s prizanesljivostjo in (J0% brovoljnostjo. Zdaj si lahko* zbirajo boljše igre, ker jjk imajo dovolj, in zametavajo slabše; tudi mi bomo lah^0 zbirali med dobrimi in slabšimi igrami, kedar jih bom0 kaj imeli; dokler tega ni, moramo hvaležni biti,