SVET SE ZAGRINJA 
Zgineva v poznem popoldnevu 
podlaga zlata (in beseda), 
ki bi podprla sliko 
travnika cvetočega. 
Svet se zagrinja v molk. 
In v mrak. 
Le majhno nočno luč sledim, 
ki tli v drobni kresnici. 
Tiho tiho leti. Ugasne 
na orošeni cvetici. 
Tu zmanjka mi besed, 
ni več kaj sporočiti. 
214