NOVI TEDNIK
NT&RC
I    Jgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ST.9- LETO 51 - CEUE, 29.2.'96 - CENA 220 SIT
Urednico Novega tednika Milena B. Poklic
Menine ne damo
I Sporni radar buri duhove Zgornjesavinjčanov. V zameno • l(isli bonbončid. Vroča tema na strani 7.
"Avtoštoparju" priznali imuniteto
Zakaj so v parlamentu priznali poslansko imuniteto Lojzetu Peterletu? Aktualna tema na strani 9.
Moz,ki je rešil Razkrižje
Državni odlikovanec Ivan Horvatič s Polu!. Stran 15.
Razprodan do leta 2000
Intervju z Igorjem Karlovškom, pisateljem in scenaristom nadaljevanke Dosje J.K. Stran 20.
RADIO CELJE
Nova oblačila, nova shema. Stran 26.
DOGODKI


Bog vam
odpusti!
Zdaj, ko so žalski svetniki
požegnali občinski prora-
čun, lahko z gotovostjo tr-
dim, da bo krajanom Kasaz
še lep čas smrdelo iz tam-
kajšnje čistilne naprave. Pa
ne samo krajanom Kasaz,
temveč tudi prebivalcem v
Libojah, Petrovčah, Grižah
in vseh ostalih manjših oko-
liških zaselkih.
Čistilna naprava je pro-
blem žalske občine številka
dve, neslavno prvo mesto za-
gotovo pripada deponiji ko-
munalnih odpadkov na Lož-
nici. V oddelku za okolje in
prostor v žalski občini so
imeli v zvezi s čistilno na-
pravo pripravljene izračune.
100 milijonov tolarjev bi šlo
za čistilno napravo iz občin-
skega proračuna, 70 milijo-
nov tolarjev bi pridobili iz
državnih virov, 70 milijonov
naj bi bil prispevek Mlekar-
ne Celeia, za katero strokov-
njaki še vedno trdijo, da je
največji uporabnik čistilne
naprave. Skupno je bilo torej
za čistilno napravo predvi-
denih 240 milijonov tolarjev.
Še zdaleč ne dovolj, trdijo
poznavalci, a še vedno bolje
kot nič.
Pod številko 19 se je na
svetniških klopeh minuli če-
trtek znašel amandma, ki ga
je vložil svetnik iz vrst LDS
Niko Rožič. Ta je predlagal
razporeditev 100 milijonov
tolarjev za čistilno napravo.
Zanjo naj ostane 50 milijo-
nov tolarjev, preostala polo-
vica pa se nameni za uredi-
tev cest, krajevne skupnosti
in odpravo posledic, ki jih je
v gozdovih povzročila de-
cembrska oziroma januarska
snežena ter ledena ujma.
Konkretno to pomeni, da
proračun daje za čistilno na-
pravo samo 10 milijonov to-
larjev, saj se 40 milijonov ta-
ko in tako zbere z namenski-
mi investicijskimi sredstvi.
Svetniki so amandma pod-
prli.
Ima pobuda o prerazpore-
ditvi denarja svoje ozadje?
Niko Rožič je gospod uglaje-
nega nastopa, podjetnik in
občan s statusom kmetoval-
ca, ki ima precej veliko kme-
tijo na Dobrovljah. Do te
kmetije vodi pravi kolovoz,
torej je cesto treba urediti. K
njegovi domačiji sodi tudi
precej gozdov, ki jih je žled
nedvomno poškodoval. Tudi
vodovod bo treba urediti. Ob
vsem tem je zanimivo, da je
LDS tokrat zgledno dvigoval
roke za amandmaje, s kateri-
mi so svetniki na levi strani
dvorane, torej tisti iz vrst
strank slovenske pomladi,
kanalizirali denar za ureja-
nje cest in kmetijskih zem-
ljišč. Ni vrag, da v kmetijski
komisiji te podpore ne bodo
nagradili s kakšnim tolarjem
tudi za sanacijo gozdov ali
ureditev ceste na Dobrovlje.
Naj uporabim besede žal-
skega župana Milana Dohni-
ka, na seji izrečene sicer na
račun nerazumevanja svet-
nikov za popravilo na pol
gnile strehe žalskega kultur-
nega doma: »Bog vam odpu-
sti.« Krajani Kasaz svetni-
kom zagotovo ne bodo. Go-
spoda, ki bo užival v svežem
hribovskem zraku, pa naj
včasih zapeče vest, da v doli-
ni še vedno smrdi tudi na
račun njegovega amand-
maja !
IRENA BAŠA
Proračun in nove takse
Žalski svetniki potmill otilok o letošnjem proračunu, občani pa botlo po novem
plačevali tlodatne takse za obremenjevanje okolla z oilpatiki
Seja žalskega občinskega
sveta, ki se je začela 15. fe-
bruarja, še vedno ni konča-
na. Prvič so svetniki spravili
pod streho odlok o spremem-
bah in dopolnitvah prostor-
skih sestavin dolgoročnega
plana in srednjeročnega
družbenega plana občine za
odsek avtoceste Vransko-
Blagovica. Minuli četrtek so
potrebovali osem ur za odlok
o proračunu in odredbo o
novih taksah, čez teden dni
jih čaka vsaj še pet točk
dnevnega reda.
Zagotovo nima smisla
sklicevati sej s tako obsežni-
mi dnevnimi redi, a to je že
poglavje zase. Tokrat so
svetniki potrdili odredbo o
taksah za obremenjevanje
okolja z odpadki, kar pome-
ni nove dajatve žalskih dav-
koplačevalcev. Za vsakega
člana gospodinjstva znaša
mesečna taksa 120 tolarjev,
dodatno pa je bilo v razpravi
vneseno določilo, da bodo po
360 tolarjev na osebo plače-
vali v tistih gospodinjstvih,
kjer se doslej niso vključili v
organiziran odvoz odpad-
kov, razen na tistih območ-
jih, kjer ni zagotovljen orga-
niziran odvoz. Lastniki po-
čitniških bivališč bodo me-
sečno plačevali 120 tolarjev,
gospodarske družbe in po-
djetniki pa 1200 tolarjev me-
sečno na kubični meter od-
padkov ali 7 tolarjev na kva-
dratni meter uporabne povr-
šine.
Takse bodo občani pla-
čevali na pol leta, zbrana
sredstva, nekaj manj kot 60
milijonov tolarjev, pa bodo v
občini porabili za redno in
investicijsko vzdrževanje
objektov in naprav ter izva-
janje deja\'nosti, povezanimi
z odpadki.
Kljub burni razpravi in
več kot dvajsetim amandma-
jem so svetniki spravili pod
streho tudi letošnji žalski
proračun, težak dobri dve
milijardi tolarjev. Najostreje
sta predlaganemu proračunu
nasprotovala Franc Sušnik z
Vranskega, ki nikakor ni
pristajal na dejstvo, da pri-
bhžno 152 milijonov tolarjev
ostaja redni vir prihodkov
občinskega proračuna. Gre
za denar, ki ga je občina do-
bila na račun spremembe
namembnosti in ki po Sušni-
kovem prepričanja pripada
edino krajevni skupnosti
Vransko. Da bo volk sit in
koza cela so potem našli sa-
lomonsko rešitev. V pripravi
je pogodba med občino in
Darsom, po kateri naj bi ra-
zrešili vsa sporna vprašanja.
ki se pojavljajo pri gradnji
avtoceste. Med drugim se
Dars v tej pogodbi zavezuje,
da bo v sodelovanju z občino
zagotovil in izpeljal potreb-
ne postopke za pridobitev
dovoljenja za deponijo Brije
ter ostalih potrebnih deponij
za gradnjo avtoceste Arja
vas-Ločica pri Vranskem.
Na račun teh deponij naj bi v
občino prišlo med 30 in 60
milijoni tolarjev, del tega de-
narja pa naj bi potem res do-
bila krajevna skupnost
Vransko.
Da se bo pri glasovanju o
proračunu vzdržal, je jasno
povedal tudi Janez Sketa iz;
ZLSD in sicer zato, ker je v
proračunu bistveno premalo
denarja za reševanje proble-
mov, povezanih s čistilno na-
pravo v Kasazah.
IRENA BAŠA
po
DRŽAVI
O prevzemu I
dolga brez sklepo)
LJUBLJANA, 27. f«.
bruarja (Republika) - Dr.
žavni zbor je začel 38. red.
no sejo, na kateri pa se
razprava ustavila že prv,
dan in sicer pri obravnavi
zakona o prevzemu dolgj
po novem finančnem spo.
razumu iz leta 1988. Raz.
pravo so po številnih opo.
rekanjih opozicije prekini,
li, da bi si poslanci lahko og.
ledali tajne uradne liste
SFRJ, v katerih naj bi bilo
veliko podatkov o poslova«!
nju in zadolževanju bank. I
Denar za Tam I
še iščejo        I
LJUBLJANA, 27. fe.
bruarja (Delo) - "Vladabo
še enkrat proučila, kakšne
so možnosti za sanacijo Ta-
ma," Je na novinarski kon-
ferenci povedal minister za
gospodarske dejavnosti
Metod Dragonja. Denar za
Januarske plače tamovcev
še iščejo, saj še niso dose-
gli dogovora z bankami.
Kratkoročna državna Jams-
tva naj bi po njegovih bese-
dah v teh dneh dobil tudi Li-
tostroj. Na konferenci je go-
voril zlasti o delu gospodar-
skega ministrstva do konca
mandata in povedal, da dr-
žavnih sekretarjev ne bo za-
menjal.
Pokojnine enake
januarskim
LJUBLJANA, 27. fe'
bruarja (Delo) - Februar-
ske pokojnine bodo enake
Januarskim, saj spremembe
zakona zagotavljajo upoko-
jencem najmanj takšen zne-
sek pokojnine, kot Jim je bil
izplačan prejšnji mesec, se-
veda brez poračuna razlike.]
Po novem bodo pokojnine]
z dvomesečno zamudo sle-
dile povprečni mesečni ra-
sti plač v državi
Stanovnik in Smole
pred komisijo
LJUBLJANA, 26,
bruarja (Delo) - Komisija
za raziskovanje odgovorno^
sti nosilcev funkcij v zvezi
z afero JBTZ Je zaslišala Ja-
neza Stanovnika, takratne-
ga predsednika predsedstva
Slovenije in Jožeta Smole-
ta.Oba sta zanikala svojo
vpletenost, pa tudi vplete-
nost slovenskega politične-
ga vodstva v aretacije. Po
Stanovnikovih besedah so
bili žrtve obračunavanja
Beograda s slovenskim pO"
litičnim vodstvom..
SDSS Celje ima predsednika
Na volilni konferenci mestnega odbora SDSS Celje so lan-
skega 19. decembra za predsednika izvolili Mirka Frica
Krajnca, konec minulega tedna pa je v javnost prišlo poročilo
strankine nadzorne komisije, iz katerega je razvidno, da so bile
volitve izpeljane v nasprotju s Statutom SDSS.
Za odgovor, kaj je bilo narobe z voUtvami in kako bodo v
stranki zdaj ravnali, smo povprašali glavnega tajnika SDSS
Erika Modica, ki je pojasnil, da je zaradi časovne stiske v
pripravi volilne konference v Celju dejansko prišlo do napake.
»Za predsednika mestnega odbora SDSS Celje so bili trije
kandidati, Mirko Fric Krajnc pa je že v prvem krogu dobil
večinsko, 60 odstotno podporo. Ugotovitve nadzorne komisije je
že obravnavalo predsedstvo stranke, ki je tudi pristojno za
sprejem politične odločitve o tem, ali so bile volitve veljavne ali
pa jih je treba ponavljati. Glede na volilne rezultate in oceno, da
je prišlo do napake zgolj zaradi časovne stiske, je odločitev
jasna — volitev v Celju ne bomo ponavljali, delo mestnega odbora
pa bo vodilo v decembru izvoljeno predsedstvo z Mirkom Fri-
cem Krajncem na čelu,« je pojasnil Modic.
IS
Celjska poročila
o delu Ozne
Dokumentov o povojnih dogodkih in delovanju takrat-
ne oblasti ni veliko ohranjenih, zato predstavljajo tako
imenovani Celjski dokumenti o delu Ozne pomembno
odkritje. Poročila o delu celjske Organizacije za zaščito
naroda, ki so jih odkrili strokovni sodelavci komisije
državnega zbora za preiskavo množičnih pobojev, pra\'no
dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti dokazujejo,
da je Ozna sama, brez sodnih postopkov, likvidirala pri-
jete ljudi, ki so jih sumili sodelovanja z okupatorjem.
Gre za redke ohranjene dokumente o povojnih pobojih
in sicer za poročilo celjskega pooblaščenca Ozne 29. maja
1945, v katerem centrali v Ljubljano poroča o »čiščenju«
osumljenih sodelovanja z okupatorjem ali ljudi, ki so
delovali proti novemu družbenemu redu. V Žalcu so
denimo aretirali 82 ljudi, od tega so 4 izpustili, v Celje so
jih poslali 20, likvidirali pa 58. V drugem poročilu z dne
30. maja 1945 pa celjski pooblaščenec Ozne sporoča, da so
sprejeli 1200 domobrancev, ki so jih iz Avstrije vrnili
Angleži. Omenjeno je tudi organiziranje taborišča na Te-
harju.
Flora naj postane
tradicionalna
Do 2, marca bo na razstavišču Celiskega sejma na
ogled specializiran sejem cvetličarstva In vrtnarstva
s pripravo specializiranega sejma
cvetličarstva in vrtnarstva Flora 96 so
v sodelovanju z Obrtno zbornico Slo-
venije in GHM Miihchen po besedah
vodje marketinga Celjskega sejma
Brede Preskar Obrez v Celju želeli za-
polniti praznino na tem področju,
hkrati pa razširiti in obogatiti sejem-
sko ponudbo.
Sejem Flora je v torek dopoldne slo-
vesno odprla državna sekretarka za
malo gospodarstvo Staša Baloh Pla-
hutnik, ki je poudarila, da bodo v mi-
nistrstvu za gospodarske dejavnosti
preko pospeševalnega centra za malo
gospodarstvo podpirali projekte s po-
dročja cvetličarstva in vrtnarstva. Me-
nOa je, da je soorganizacija mvinchen-
skega sejma zelo pomembna, saj bo
slovenski prostor dobil dragocene
mednarodne izkušnje, sejmu Flora pa
zaželela, da bi postal tradicionalna
prireditev.
Do sobote, 2. marca, se na razstaviš-
ču Celjskega sejma predstavlja 74 ve-
činoma domačih razstavljavcev, 5 jih
prihaja iz Avstrije, Italije in Nemčije,
nekaj pa je tudi zastopanih podjetij iz
Švice in Nizozemske. Sejem, ki je na-
menjen tako strokovni javnosti kot
širšemu krogu ljubiteljskih obiskoval-
cev, zajema predstavitev potrebščin za
cvetličarje in vrtnarje ter ureditev zu-
nanjih in notranjih prostorov, rastli-
njakov, plastenjakov, toplih gred, zim-
skih vrtov, robnikov, senčil, markiz,
vrtnega  in terasnega pohištva  ter
opreme, hkrati pa tudi prikaz urejanja
zelenih površin.
Kot je ob odprtju sejma poudaril
predsednik izvršilnega odbora OZS
Stanislav Kramberger, je v sejemskih
pripravah zelo dejavno sodelovala
najmlajša zbornična sekcija cvetličar-
jev in vrtnarjev. Menil je, da bo sejem
v javnosti doživel lep sprejem, njegova
zasnova pa se sklada z zborničnimi
prizadevanji, da bi Celje ob osrednjem
mednarodnem obrtnem sejmu postalo
tudi nosilec posameznih specializira-
nih stroko\Tiih sejmov. Sejem Flora
spremlja program strokovnih priredi-
tev, na katerih bo priložnost za pogo-
vor o najbolj perečih vprašanjih cvet-
ličarstva in vrtnarstva pri nas. Če je v
primeru cvetličarstva to razmejitev
med proizvodno in trgovsko dejav-
nostjo, pa je v vrtnarstvu še veliko več
odprtih vprašanj. Vrtnarstvo je v Slo-
veniji, kljub bogatim naravnim dano-
stim, nerazvito in tehnološko slabo
opremljeno, saj živi predvsem kot do-
polnilna kmetijska dejavnost. Cilj, ki
naj bi ga že v kratkem dosegli, pa je
uvrstitev vrtnarstva med obrtne de-
javnosti. I. STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Priložnostni kulturni program ter posta-
vitev zanimive razstave o modi in obla-
čenju, ki so jo pod mentorskim vodstvom
Magdalene Klarer pripra\ili učenci OŠ
Hudinja, so v Celjskem sejmu ob odprtju
Flore prvič pripravili v avli Celjanke.
r NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
llrednica Novega tednika:
Milena B, Poklic,
llrednica Petice: Tatjana Cvitn
llredništvo: Marjela Agrež, Ii^
Baša, Janja Intihar, Brane Jerank*
Ksenija Lekič, Edi Masnec,
Selišnik Ivana Stamejčič, Želji''
Zule Tehnični urednik: Frrf
Bogadi, pomočnika: Robert
terer, Igor Šarlah. Oblikovanji
Minja Bajagič. Tajnica urednp
tva: Mojca Marot. |
Naslov uredništva: Novi tedfl*
Prešernova 19, Celje. Telefo"*
(063) 442-.'>00,fax 441-032.
it. 9. - 29. februar 1^96

DOGODKI
^ionsi tudi
(Celju
y liratkem bo v Celju za-
• velo še eno društvo, eden
^ šestnajstih slovenskih
?j„ns klubov, ki naj bi se
Joko"^"** registrirali do
,^lijic slovesnosti sredi
laja- Geslo Lionsov, ki
^(jje delo usmerjajo v hu-
^gnitarno  dejavnost,  je:
iyli pomagamo.«
" v svetu imajo Lions clu-
\,i dolgoletno tradicijo, ko-
j.gj,ine te humanitarne or-
.griizacije, ki danes v 40 ti-
klubih združuje 2 mili-
J(,jia članov, pa segajo v pr-
|.g leta 19. stoletja v ameri-
jjji Chicago. Za oživitev
(.pljskega kluba Lions je bi-
la imenovana 30-članska
zaprta lista ustanovnih
članov, ki ji predseduje Er-
jest Zvar, direktor Nove
Ljubljanske banke v Celju.
V društvu jim pri urejanju
dokumentacije pomaga
sponzorski Lions club z
gleda, sedež pa imajo za-
enkrat v Beli galeriji na
prekorju.
Kot poudarjajo pobud-
niki celjskih Lionsov, bo
njihova dejavnost v celoti
usmerjena v pomoč vsem,
ki so resnično potrebni po-
moči - le-te pa vidijo pred-
vsem med hendikepirani-
nii, v zdravstvu in še neka-
terih drugih področjih.
Za delovanje Lions klu-
bov veljajo posebno stroga
merila, ker gre za odprto,
nepolitično in nereligiozno
društvo, pa Lionsi pričaku-
jejo v svojih vrstah veliko
članov. Že za letos, predvi-
doma ob koncu leta, načr-
tujejo odmevno humani-
tarno prireditev >Celjani
Celjanom<, na kateri se bo-
do predstavili znani seda-
nji in nekdanji meščani, ce-
loten izkupiček pa bo šel v
dobrodelne namene.      is
V Laškem še čakajo
O proračunu šele prlhoHnJI mesec - LaščanI želijo z RaHečanl
čimprej poiJplsatl aogo¥or o aelltvl obveznosti Iz občinskih obveznic
Medtem ko se je večina ob-
činskih svetov sestala letos
najmanj že enkrat, bodo
imeli svetniki v občini Laško
prvo letošnjo sejo šele pri-
hodnji mesec. Vzrok za tak-
šen, skoraj trimesečni pre-
mor, je usklajevanje med po-
rabniki letošnjega občinske-
ga proračuna.
Pred dnevi so o proračunu
za leto 1996 govorili pred-
sedniki posameznih odborov
občinskega sveta, župan Pe-
ter Hrastelj in predsednik
občinskega sveta Matevž
Kolar pa sta se ponovno se-
stala tudi s predsedniki sve-
tov krajevnih skupnosti. Tu-
di letos so potrebe in zahteve
posameznih krajevnih skup-
nosti izredno velike, vendar
vse kaže, da se bodo tako kot
lani, zopet morale zadovolji-
ti s skromnimi proračunski-
mi sredstvi. Občinski prora-
čun bo namreč tudi letos
obremenjen   z   izplačilom
glavnice obveznic občine
Laško, poleg tega pa bo ob-
čina več denarja kot je načr-
tovala, morala zbrati tudi za
nekatere že začete naložbe.
Gre zlasti za novi most čez
Savinjo v naselju Jagoče, ki
bi ga radi dokončali do pri-
reditve Pivo in cvetje, torej
do letošnjega julija, vendar
brez večje lastne angažira-
nosti in finančne pomoči dr-
žave ne bo šlo. V Laškem še
ne vedo, na kolikšno vsoto
sploh lahko računajo, saj jim
je država v svojem letošnjem
proračunu za zdaj odmerila
denar le za ureditev križišča
na magistralni cesti pri Pe-
trolovi bencinski črpalki.
Občina bo za ureditev križiš-
ča dobila 44 milijonov tolar-
jev, sredstva pa bodo strogo
namenska.
Iz državnega proračuna je
letos zopet izpadla moderni-
zacija ceste Jurklošter-Dež-
no, za katero je bilo v osnut-
ku proračuna že predvidenih
18,6 milijona tolarjev, de-
narja pa za zdaj ni tudi za
cesto Laško-Rimske Toplice
ter še nekatere druge.
Zaradi slabih izkušenj ob
koncu lanskega leta, ko je
zaradi nepodpisanega dogo-
vora z občino Radeče o deli-
tvi obveznosti iz občinskih
obveznic grozil občini Laško
velik proračunski primanjk-
ljaj, bodo v Laškem takšen
dogovor za letos poskušali
podpisati že prej, oziroma
takoj, ko bodo sprejeli zak-
ljučni račun za lani in prora-
čun za letos. »Pristah bomo
tudi na delitveno razmerje
88:12, pa čeprav je to v našo
škodo, samo da bi se izognili
lanskim nevšečnostim in bi
nam država pravočasno po-
slala sredstva dodatne fi-
nančne izravnave,« pravi žu-
pan Hrastelj.
J. INTIHAR
Oster boj med
republikanci
v ZDA poteka živahen
predvolilni boj pred novembr-
skimi predsedniškimi (in par-
lamentarnimi) volitvami. V
demokratskem taboru je sicer
bolj mimo, saj sedanji pred-
sednik Clinton nima resnega
tekmeca, precej drugače pa je
med republikanci. Za najvišji
položaj v državi se namreč po-
teguje kar devet kandidatov
(samo eden med njimi je tem-
nopolt). Največ možnosti za
zmago pa imajo Robert Do-
le, senator Kansasa in vodja
republikanske večine v sena-
tu. Pat Bauchanan, novinar
in skrajni konservativec, Ste-
ve Forbes, založnik in mili-
jonar ter Lamar Alexander,
nekdanji guverner Tennessee-
ja. Najbolj tesen boj bo med
prvima dvema. Tako je na
predhodnih volitvah v mali dr-
žavici Nevv Hampshire, ki je
znana po tem, da zmagovalec
predhodnih volitev največkrat
potem tudi postane ameriški
predsednik, za las zmagal
Bauchanan. .*i7-letni konser-
vativec nasprotuje pravici do
splava in priseljevanju tujcev.
Ce bo postal predsednik, bo
vzdolž ameriško-mehiške me-
je postavil nekakšen kitajski
zid. Ravno tako bo iz Bosne
umaknil vse ameriške vojake.
Meni še, da bi ZDA morale
zmanjšati svoje obveznosti v
zunanji politiki in se bolj pos-
vetiti notranjim zadevam - dr-
žavnemu proračunu in social-
nim vprašanjem. Od dvoboja
Dole-Buchanan bo najver-
jetneje odvisna tudi usoda Bil-
la Clintona. Ta bo imel lažjo
nalogo, če bo njegov protikan-
didat Buchanan. Na svojo
stran bo mora! pridobiti ne-
kakšno politično sredino ozi-
roma vse, ki ne želijo imeti
opravka s skrajnim desničar-
jem.
Pogajalec postal
bankir
Ameriški pogajalec za Bo-
sno in Hercegovino Richard
Holbrooke je na lastno željo
zapustil zunanje ministrstvo
in seje zaposlil kot podpred-
sednik prve investicijske ban-
ke v Bostonu. Zadolžen bo
zlasti za vlaganja banke v azij-
skih državah in za sklepanje
novih poslov v ZDA in Evro-
pi. To pa 54-letnem diploma-
tu verjetno ne bo težko, saj
ima za seboj bogato diplomat-
sko kariero. Tako je bil ame-
riški veleposlanik v Bonnu, bil
je državni sekretar za vzhod-
no Azijo in Pacifik in nena-
zadnje pomočnik zunanjega
ministra. Najbolje je svoje de-
lo opravil v Bosni, za kar bo
najverjetneje nagrajen tudi
drugače. Skupaj s predsedni-
kom Clintonom je namreč
eden najbolj resnih kandida-
tov za letošnjo Nobelovo na-
grado za mir - oba sta nomi-
nirana zaradi vloge pri skle-
nitvi daytonskega mirovnega
sporazuma. Holbrooka bo na
položaju predsednika za BiH
nasledil Robert Galucci, ki
je pred tem sodeloval v poga-
janjih o nadzorovanju jedr-
skega programa v Severni Ko-
reji.
Reforma francoske
vojske
Francoski predsednik C h i-
rac Je napovedal odpravo
splošne vojaške obveznosti v
državi in uvedbo poklicne voj-
ske. Korenita refonna franco-
skega obrambnega sistema
predvideva oblikovanje po-
klicne vojske do leta 2001,
štela pa naj bi 350 tisoč mož.
Med temi vojaki naj bi jih bi-
lo 50 do 60 tisoč pripravlje-
nih za posredovanje na tujem.
Doslej je Francija takih voja-
kov imela le okrog 10 tisoč.
Vendar pa, kot je dejal Chi-
rac, reforma vojske ne bo vpli-
vala na sodelovanje v Evro-
korpusu niti ne za francosko-
nemške vojaške programe, če-
jrav se bodo nekatere enote,
ci so v Nemčiji, sčasoma vr-
nile domov. Nemški obrambni
minister Ruehe je kritiziral
Chiracovo odločitev, v zvezi
Nato pa so se nanjo odzvali z
zadržanostjo. V Franciji oce-
njujejo, da seje Chirac odlo-
Čil za pogumno, vendar tvega-
no dejanje. Kajti izvesti refor-
mo vojske v naslednjih šestih
letih bo vse prej kot lahko, gle-
de na recesijo, v kateri je dr-
žava. Res pa je, daje postop-
na odprava vojaške obvezno-
sti za Francijo zgodovinskega
pomena, saj je bila vojaška ob-
veznost vse od njene uvedbe
leta 1973 ena izmed stebrov
republikanske države. Vojaš-
ka obveznost v državi je za na-
bornike trajala deset mesecev,
za tiste, ki so se odločili za ci-
vilno služenje pa dvajset.
Izetbegovič na
zdravljenju
Predsednika predsedstva
Bosne in Hercegovine Alijo
Izetbegoviča so zaradi težav
s srcem morali prepeljati v
bolnišnico. Kot so sporočili
njegovi zdravniki, predsedni-
kovo stanje ni kritično, je pa
precej izčrpan in bo moral ne-
kaj časa počivati. V tem času
bo njegove naloge opravljal
podpredsednik Ejup Ganič,
predsednikov osebni prijatelj
in zaveznik. 70-letni Izetbego-
vič naj bi težave s srcem imel
že kar nekaj časa, vendar to
doslej ni prišlo v javnost. Zna-
no je samo, daje lani za teden
dni izginil s političnega prizo-
rišča in ker ni bilo nobenega
uradnega sporočila, je bilo
precej namigovanj, daje pred-
sednik krhkega zdravja. Nje-
gova izčrpnost, je verjetno tu-
di posledica dogodkov v dr-
žavi (in tudi starosti), saj je
znano, daje bil Izetbegovič (ki
je sicer bosanski predsednik
že šesto leto) med vojno pre-
cej aktiven. Nekateri (pred-
vsem bosanski Srbi) so mu si-
cer očitali, da želi v osrčju
Evrope zgraditi islamsko dr-
žavo, vendar pa je ves čas voj-
ne užival veliko podporo tuji-
ne.
Bombna atentata v
Izraelu
v izraelskih mestih, Jeru-
zalemu in Aškelonu, sta od-
jeknili bombni eksploziji, ki
sta zahtevali najmanj 25 smrt-
nih žrtev, okrog 80 ljudi pa je
bilo ranjenih. Prva bomba je
eksplodirala v nekem avtobu-
su blizu glavne jeruzalemske
avtobusne postaje, druga
bomba v Aškelonu pa je bila
nastavljena v avtomobilu. Od-
govornost za napada je prev-
zelo skrajno islamsko gibanje
Hamas, ki seje tako verjetno
maščevalo za uboj enega od
njegovih članov, Jehija.4ja-
še, znanega pod imenom in-
ženir zaradi spretnosti pri se-
stavljanju bomb. Izraelski pre-
mier Peres je zaradi napadov
prekinil nadaljnja pogajanja s
Palestinci, poleg tega pa je za-
prl prehode z avtonomnima
palestinskima območjema Ga-
zo in Zahodnim bregom. Zad-
nja napada, najhujša po skle-
nitvi sporazuma o palestinski
samoupravi leta 1993, sta ta-
ko za precej časa zavrla bliž-
njevzhodni mirovni proces.
Prihodnost pogajanj bo odvi-
sna tudi od izraelskih predča-
snih volitev, saj vladajoča gar-
nitura na čelu s Peresom za ce-
no pogajanj verjetno ne bo
tvegala poraza.
DAMJAN KOSEC, POPtv
V Fitnessu hočejo plače
v Rogaški Slatini nadaljevanje stavke?
v Fitnessu Rogaška d.o.o. so
v ponedeljek z večdnevno
stavko prenehali, predsednik
stavkovnega odbora Andrej
Gošnjak pa za ponedeljek na-
poveduje nadaljevanje. V po-
djetju, v 51 odstotni lasti del-
niške družbe ZHT ter 49 od-
stotni lasti Slovenijalesovega
Slinga, so protestirali, ker so
že tri mesece brez plač.
Zaposleni imajo eno samo
zahtevo, to je po svojih plačah
za november, december in ja-
nuar. Bruto mesečna plača za
vseh sedem zaposlenih znaša
850 tisoč tolarjev, poglavitna
težava pa je, ker je podjetje
brez denarja. V Fitnessu so za-
to stavko napovedali že 12. fe-
bruarja, z njo pa so začeli pre-
tekli teden, v sredo. Nato so
stavkali od srede do vključno
sobote. Gošnjak je povedal, da
so stavkali proti lastnikom, to
je ZHT in Slovenijalesovemu
Slingu, ki sta sodelovala, da je
prišlo do odprtja Fitnessa. To
se je zgodilo novembra 1992,
ko je ZHT prispeval prostore,
Slovenijalesov Sling pa sred-
stva za opremo ter obnovo.
Tik pred Fitnessovo stavko
je prišlo 20. februarja do pogo-
vora med direktorjem ZHT,
Florjanom Zorinom, direktor-
jem zdraviliškega zdravstva,
dr. Bojanom Tepešem, direk-
torjem Gostinstva, Francijem
Križanom in predstavnikom
Slovenijalesa, Cirilom Potoč-
nikom, sodeloval pa je tudi di-
rektor Fitnessa Rogaška, Želj-
ko Jakšič. Tam so se strinjali,
da Fitness zdravilišče gotovo
potrebuje. Ugotavljajo, da je
marsičesa kriva slaba jesenska
zdraviliška letina, z nizkim
številom gostov, zdaj pa je
precej več obiska. V Slovenija-
lesu pričakujejo v skrajnem
primeru Fitnessov stečaj, ven-
dar kot upnik v zvezi s krediti,
ne kot solastnik.
Med stavko, pretekli četr-
tek, je prišlo še do prekinitve
pogodbe med Fitnessom ter
Gostinstvom, ki ureja korišče-
nje Fitnessovih uslug za goste
hotela Sava. Kot vzrok ome-
njajo dejstvo, da so gosti hote-
la Sava ostali brez dodatne
ponudbe. Znano je, da je go-
stom Save na voljo brezplačno
koriščenje Fitnessovih uslug,
Sava pa mora zato od vsake
nočitve prispevati po pol nem-
ške marke (enkratni obisk Fit-
nessa stane sicer 600 tolarjev).
Direktor hotela, Ludvik Prah,
si je prizadeval za rešitev pro-
blema, zato je prišlo do začas-
nega kompromisa, tako da bi
bili gosti čim manj prizadeti.
V ponedeljek, po prekinitvi
stavke, je bilo zato v prostorih
Fitnessa spet živahno, v njem
pa so telovadili številni slo-
venski gosti, pa tudi Avstrijci
in Italijani.
Kako pa bo prihodnji pone-
deljek?
BRANE JERANKO
Hsodobitev odlagališča
Občina Slovenske Konjice je v letošnjem občinskem prora-
čunu namenila nekaj sredstev tudi za posodobitev komunalnega
odlagališča. Načrtujejo odmeriti in asfaltirati dovozne poti ter
odkupiti in urediti zemljišča za ločeno zbiranje komunalnih
odpadkov.
Vrednost posodobitve je 16 milijonov tolarjev, konjiška
ibčina pa bo zanjo namenila le 40 odstotkov te vsote; za preo-
tanek naj bi v razmerju 40:20 prispevali občini Zreče in Vita-
ije, iz katerih prav tako dovažajo komunalne odpadke na odla-
gališče v Konjicah. Sosednji občinski upravi sta z načrti Konji-
čanov že seznanjeni. Kot je povedal konjiški župan Janez Jaz-
«c, želijo kupiti tudi takoimenovani kompaktor.
B.Z.
Nesklepčna izredna seja
Pretekli petek je predsednik
Sveta Občine Šoštanj Franc
Pečovnik (pred dnevi je nepre-
klicno odstopil) na zahtevo pe-
tih svetnikov sklical izredno
sejo sveta. Na sami seji pa je
drugih pet svetnikov pisno
sporočilo, da zahtevajo sklic
redne seje. Tako se je petkova
seje šoštanjskega sveta zaradi
nesklepčnosti končala, še pre-
den se je začela.
Izredno sejo so zahtevali
Rudi Satler, Milan Kopušar,
Branko Valič, Marjan in Jaro
Vrtačnik, na seji pa naj bi
obravnavali kršitev postopka
pri objavi občinskega poslov-
nika, krajevne skupnosti in
njihovo konstituiranje, orga-
niziranost skladov, imenovali
sekretarja sveta, komisijo za
pripravo, razpis in oddajo jav-
nih naročil ter govorili o nez-
družljivosti funkcij.
Nasprotno pa so Peter Ra-
donja, Štefan Plaskan, Silvo
Mežnar, Maks Jelenko in Edo
Žlebnik menili, da zahteva po
sklicu izredne seje ni bila pis-
no utemeljena. Zato so zahte-
vali redno sejo sveta. Kakor
koli že, od 20 članov občinske-
ga sveta se je za petek sklicane
izredne seje udeležilo le 8 čla-
nov sveta, zato seja ni bila
sklepčna. Kdaj naj bi bilo na-
slednje srečanje svetnikov, za-
enkrat še ni jasno.
US
Pojasnilo
v prejšnji številki NT se
je v članku S pamfletom
mažejo oči zgodila neljuba
tehnična napaka. V tretjem
odstavku "prispevka je sta-
vek z začetkom >S proble-
mom smo se prvič sreča-
li.. .< in nato do konca go-
voril mozirski svetnik An-
drej Presečnik in ne mozir-
ski župan Jakob Presečnik,
kot je razvidno iz besedila.
Za neljubo napako se pri-
zadetim opravičujemo.
Uredništvo
Šff. 9. - 29. februar 1996
GOSPODARSTVO

Odpustili več kot 200 ljudi
Po selitvi ¥ Štore napovedujejo v EtetnI pozitivno poslovanje
Jutri, v petek, bo 227 de-
lavcev od skupno 450 zapo-
slenih v Emo Eterni prejelo
odločbe, s katerimi se bodo
znašli na zavodu za zaposlo-
vanje. To je le eden od ukre-
pov, s katerim naj bi repub-
liški sklad za razvoj saniral
proizvodnjo, ki vseskozi de-
la z izgubo. Od jeseni naj bi
bilo vse drugače, saj se bo
takrat proizvodnja preseli-
la s sedanjih 32 tisoč kva-
dratnih metrov ob Mari-
borski cesti na 15 tisoč kva-
dratov v Store. Sklad je na-
mreč od Slovenskih žele-
zarn že lani kupil halo za 4,2
milijona DEM.
O teh načrtih so na novinar-
ski konferenci govoriliJanez
Doki, finančni svetovalec v
skladu za razvoj, Mojca Lu-
kančič, zadolžena za pravne
zadeve in direktor Eterne
Matija Maučec.
V okviru Emo Holdinga je
sklad doslej prodal tri hče-
rinska podjetja in sicer
Kontejnerje za 1,1 milijona
mark (poslovodni ekipi na
čelu z Maksom Bastlom),
šentjursko Energetiko za
1,6 milijona mark (podjet-
ju VVarga d.o.o. iz Maribo-
ra) ter Orodje in naprave za
1,1 milijona mark (poslo-
vodni ekipi na čelu s Stan-
kom Stepišnikom).
Konec leta 1994 je poslo-
vodenje prevzela ekipa z
Maučecem na čelu in ugoto-
vila, daje v podjetju preveč
zaposlenih, saj je prejšnje po-
slovodstvo zaposlilo 475 de-
lavcev nekdanje Posode.
Ugotovili so tudi visoko teh-
nološko zastarelost, neustrez-
no organizacijo in prevelik
prostor za takšen obseg pro-
daje. Posebna študija je poka-
zala ekonomsko smiselnost
selitve proizvodnje posode v
Štore, kjer naj bi z 230 zapo-
slenimi dosegli 15 do 17 mark
letne prodaje. Ob selitvi bi
kupili tudi nekaj novih stro-
jev, oprema s prilagoditvami
na novi lokaciji bi veljala 4
milijone mark.
Celotna naložba v Etereno
naj bi veljala 11,5 milijona
mark (posodobitev z naku-
pom hale, stroški za presežke
delavcev), za kar iščejo soin-
vestitorja. Če ga ne bodo naš-
li, bo sklad celotno sanacijo
izpeljal sam iz naslova dezin-
vestiranja. Še vedno pa si pri-
zadevajo za vstop podjetja v
SRP holding, mešano družbo
med Evropsko banko za ob-
novo in razvoj in skladom.
Po besedah Lukančičeve
bodo delavci prejeli odprav-
nine le za dve leti dela v Eter-
ni, saj so se že prej znašli na
zavodu kot bivši delavci Po-
sode. Svoje terjatve do nje pa
bodo lahko po dogovoru upo-
rabili v privatizaciji Emo hol-
dinga, kjer naj bi po predvi-
devanjih od dezinvestiranja
ostalo 3,5 milijona mark.
T. CVIRN
Celjski podjetniki ^
o razvoju
Danes popoldne bo v pro.
štorih Območne gospodarslcj
zbornice seja upravnega od.
bora Združenja podjetnikov
celjskega območja. Upravtij
odbor, ki mu predseduje
Zvonko Periič, bo obravna.
val delovne in finančne načr.
te za letošnje leto, statyt in po.
slovnik Združenja podjetni,
kov, poleg tega pa bodo tokri
spregovorili tudi o strategiji
razvoja malega gospodarstva
v Sloveniji.
Višja mednarodna
boniteta
v letu 199.*? je poslovanj«
Banke Celje d.d. analizira-
la mednarodna agencija zj
ocenjevanje bank in bančnih
sistemov v Srednji ter Vzhod-
ni Evropi Thomson Bank
Watch - Bree. Na osnovi re-
zultatov treh let je ta agencija
izdelala rating banke. Njiho-,
va ocena je bila za banko
ugodna. Februarja je ista
agencija obvestila Banko Ce-
lje, da seje po zadnjih anali-
ziranih podatkih uvrstila naše
ugodnejše mesto oziroma da
seje še izboljšal rating ban-
ke. Ta ocena je pomembna
predvsem z vidika poslovanja
na mednarodnih finančnih tr-
gih in pri pridobivanju tujih
posojil. Poslovanje in novo-
sti v svoji ponudbi bo vods-
tvo Banice Celje podrobneje
predstavilo na torkovi novi-
narski konferenci.
Odolireni programi
Agencije
Agencija Republike Slov/»/
nije za prestrukturiranje (
privatizacijo je doslej odobri
ia 1037 programov lastnin-
skega preoblikovanja. Od za-
četka leta do 6. februarja je
Agencija odobrila drugo so-
glasje naslednjim podjetjem s
celjskega območja: Tim Laš-
ko, Zdravilišče Dobrna,
Savinjski magazin Žalec,
Vr>ica Celje ter ČZP Sa-
vinjski občan Žalec.
Kiub začenja z
deiom
v ponedeljek, 4. marca, bo
organiziran prvi delovni pie-
num Podjetniškega klubi
Rogla. Klub je bil ustanov-
ljen decembra lani z name-
nom, da združuje podjetnike
iz občin Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje. Sedež klu-
ba je v hotelu Dravinja v Slo-
venskih Konjicah. Na plenu-
mu bodo govorili o aktualniti
gospodarskih problemih, iz-
volili predsednika kluba, do-
ločili višino članarine ter se
dogovorili za program delav
letošnjem letu.
Predavanje o reji
krav
Enota za kmetijsko sve-
tovanje Celje bo v sredo, ^
marca, organizirala strokovn"
predavanje o reji krav dojilj
in možnostih za pridobivanja
državne podpore. Posvet bo
ob 9. uri v gasilskem domu
Dobrni, udeležencem bos'^
predavala Ivan Kuder
Jože Marolt z Zavoda za ži-
vinorejo. Kmetovalcem bost^
predstavila pogoje, kijih mo-
rajo izpolnjevati za pridobi-
tev podpore v višini 15 do 2*
tisoč tolarjev na kravo. V-se"'
tistim, ki so bili že lani vpis^!
ni v register rejcev krav doj','J
pa bodo pojasnili, zakaj r
prišlo do zastoja pri izplačil"
lanske premije oziroma kd3J
bo mogoče uveljavljati prei^''
je za letošnje leto.
NOVd NA l«RIi
Tečaji letijo
v nebo
Piše: Jouca Maltarič
V ponedeljek, 26. 2., je
SBI (slovenski borzni in-
deks) prebil magično mejo
1.500,00 točk, v torek 27.2.
pa je znašal celo 1.516,59
točk.
Vse kaže, da je trg VP v
znamenju pozitivnega tren-
da, kar se odraža tako v viši-
ni tečajev za posamezne del-
nice, kot tudi v dnevnem pro-
metu, saj je ta 27.2. na A ko-
taciji znašal 318 mio SIT, na
C trgu pa 152,8 mio SIT. Na
A trgu je bilo največ poslov
sklenjenih z redno delnico
Kolinske (90 mio SIT), njen
srednji tečaj pa je znašal
1.676,90 SIT, v primerjavi s
ponedeljkovim tečajem je
porasla za 4,4 odstotkov. Ko-
linska je seveda svojevrsten
fenomen in kaže, kako lačen
je trg VP novih in svežih na-
ložb. Nezadržno rast beleži-
mo tudi pri redni delnici
DADAS-a: njena srednja
vrednost je v torek znašala
235.427,00 SIT in je v pri-
merjavi s ponedeljkovim te-
čajem^ porasla za 4,1 odstot-
kov. Še vedno pa je zadrža-
no trgovanje z redno delnico
Salus-a (od 14. 2.), redno
delnico MKZ (od 12.2.) in
prednostno delnico Komer-
cialne banke Triglav (od
20.12.95).
Delničarje Pivovarne Laš-
ko, ki so v javni ponudbi
pridobili delnice serije G za
gotovino aH lastninsko na-
kaznico, obveščamo, da jih
lahko prodajo na sedežu
naše družbe. Prav tako še
naprej odkupujemo anui-
tetne kupone PTT Celje
(Telekom) po dnevnih ce-
nah.
Na C trgu pa prihajajo na
svoj račun špekulanti in in-
vestitorji, ki se ogrevajo za
tvegane naložbe. Tu, kot ve-
ste, ni 10-odstotne dnevne
omejitve rasti oz. padanja te-
čaja. Tako je v ponedeljek,
26.2., nakupnemu bonu bla-
gajniškega zapisa Banke Slo-
venije 3. emisije (NBS3) te-
čaj porasel kar za 42,12 od-
stotkov, nakupnemu bonu
blagajniškega zapisa 4. izda-
je (NBS4) pa za 18,59 od-
stotkov. Predstavljajte si,
kakšen dobiček bi lahko rea-
lizirali, če bi nakupne bone
kupili od 9.30 uri, ko se prič-
ne trgovanje in prodali nekaj
pred 13. uro, ko se trgovanje
zaključi, torej v dobrih treh
urah. Res pa je, da tovrstne
špekulacije niso za investi-
torje s slabimi živci in sploh
redkokdaj ali po pravilu sko-
raj nikoli investitor ne more
ujeti nakupe po najnižjih
dnevnih cenah in prodaje po
najvišjih. V ozadju hitre ra-
sti cene kuponov so špeku-
lativna pričakovanja glede
bodočega gibanja tečaja
DEM. Rahla stagnacija pod-
jetniških in upadanje menjal-
niških tečajev, sta predstav-
ljali zadostno osnovo za upa-
nje, da bo tečaj DEM pričel
padati, kar naj bi pomenilo
nadaljnjo rast cene kuponov.
Manj zanimanja je tudi za
redno delnico Rogaške, saj je
v torek, 27.2., njena srednja
vrednost znašala 504 SIT,
poslov pa je bilo za 3,6 mio
SIT.
t
Ko pri nakupnih bonih ne
bo več možno realizirati ek-
stra dobička, se bo del kapi-
tala preusmeril v delnice in
njihove tečaje oblikoval na
višjih nivojih. Sploh pa mno-
gi analitiki predvidevajo, da
se bodo tečaji delnic še zvi-
šali, saj je pritok svežega ka-
pitala v Dadasove vzajemne
sklade ogromen.
Ni raziogov za pesimizem
v letu 1995 je rast fizične-
ga obsega industrijske proi-
zvodnje dosegla 2% višjo ra-
ven od leta poprej. Dodatno
zmanjševanje zaposlenosti v
industriji je razlog za 6% rast
produktivnosti dela v indu-
striji. Porast gospodarske ak-
tivnosti v posameznih izvozno
usmerjenih dejavnostih potr-
juje hipotezo, da je slovensko
tržišče za sedanjo zmogljivost
industrije premajhno in da za
bodoči razvoj industrije ni
drugega izbora kot rast izvo-
za. Tehnološka zastarelost de-
lovno intenzivnih panog in os-
trejša konkurenca (države
CEFTA) bo konkurenčnost in
recesijo v delu slovenske iz-
vozne industrije še poglobila.
V preteklem letu je bila rast
cen na drobno 8,6%. Rast cen,
ki so pod kontrolo vlade, je zna-
šala nekaj manj (8,3%). Skupni
obseg naložb je dosegel okoli
460 milijard SIT, kar je realno
za 16,5% več kot v letu 1994.
Izredno visok je bil porast kre-
ditov (43%), kar kaže na oživ-
ljanje gospodarske dejavnosti.
Gospodarska dogajanja v
zadnjih mesecih preteklega leta
so bila zelo burna, vendar ne
enosmerna. Hitrejša od predvi-
dene je bila rast gradbeništva,
počasnejša od predvidene pa
rast v predelovalni industriji, ru-
darstvu in trgovini. Na uradu za
makroanalize ocenjujejo, daje
v letu 1995 bruto domači proi-
zvod po faktorskih cenah zara-
di tega porasel za okoli 0,5 od-
stotnih točk manj od jesenske
napovedi 4,5%. Na počasnejšo
rast bruto domačega proizvoda
so vplivale višje carine (porast
uvoza), prometni davek in hi-
trejša rast plač. Zdajšnje ugoto-
vitve kažejo, daje rast plač pre-
segla tudi rast produktivnosti
dela za več kot eno odstotno
točko. O rasti dobička in izgub
v letu 1995 še ni podatkov. Več
kot leto in pol trajajoča prece-
njenost tolarja in naraščanje
plač naj bi lani močno znižalo
poslovne presežke izvoznikov.
Po drugi strani pa ravno presež-
na rast plač najavlja rast poslov-
nih rezultatov. Mehanizem us-.
klajevanja plač je namreč narav-'
nan tako, da omogoča višja iz-
plačila le po ugotovitvi dobič-
ka.
Zdajšnje ocene kažejo, da so
se investicije lani realno pove-
čale za 16,5%. Zasebna poraba
je nekoliko presegla predvide-
no, tudi javna poraba raste. Na
gospodarsko rast so spodbudno
vplivali sklenjeni sporazumi o
conah svobodne trgovine ter ko-
njunktura v zahodni Evropi, ki
je na naših najpomembnejših tu-
jih trgih v Evropi lani znašala
okoli 5,6%. To pomeni, da je
Slovenija lani ponovno poveča-
la tržni delež pri najpomem-
bnejših zunanjetrgovinskih
partnerjih.
V končni porabi bruto doma-
čega proizvoda je bil dosežen
presežek izvoza blaga in stori-
tev nad pričakovanji, in to za
156 milijonov dolarjev. Višja
od predvidevanj je bila tudi rast
izvoza blaga in storitev, saj je
namesto 4 znašala 6,5%. Bolj
kot izvoz storitev je porasel iz-
voz blaga (8%). Rast izvoza in
domačega povpraševanja se je
pokazala tudi v hitri rasti uvoza
blaga, kije bil lani realno višji
za 1.5%. Primanjkljaj trgovinske
bilance seje v primerjavi z je-
senskimi predvidevanji sicer
povečal na 680 milijonov dolar-
jev, vendar pa je presežek teko-
čega računa plačilne bilance
koncem leta znašal okoli 160
milijonov dolarjev.
Za popolnejšo strokovno oce-
no rasti bruto družbenega proi-
zvoda v letu 1995 pa v začetku
februarja še nimamo vseh po-
polnejših informacij. Vsekakor
pa lahko ugotovimo, da ni raz-
logov za pesimizem.
BOGDAN VUNJAK
BOHOR žaga in furnirnica p.o.
Šentjur, Leona Dobrotlnška 9
objavlja javno zbiranje ponudb
za prodajo nepremičnin, vi. št. 480, parcela št. 586
in 587 k.o. Šentjur, kar v naravi predstavlja trletaž-
no poslovno stavbo s tlorisom 286 m^ z zemljiščem
v velikosti 671 m*, Ulica Dušana Kvedra 11, Šentjur.
Zemljiškoknjižno stanje je urejeno.
Nepremičnine niso obremenjene.
Izhodiščna cena nepremičnin po cenitvenem poročilu je
750.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju
Banke Slovenije, veljavnem na dan plačila. Ponudb pod to
vrednostjo prodajalec ne bo upošteval. Prometni davek ni
vštet v izhodiščni vrednosti in ga je dolžan plačati kupec.
Nepremičnini se prodajata po sistemu "videno-kupljeno".
Zemljiškoknjižni predlog poda kupec. Interesenti naj poš-
ljejo svoje ponudbe v zapečateni ovojnici z oznako "zbira-
nje ponudb" na naslov: Bohor žaga in furnirnica p.o. Šent-
jur, Leona Dobrotinška 9, in sicer do 15. 3. 1996.
Ponudbe, ki bodo prispele po tem datumu, prodajalec ne
bo upošteval.
Odpiranje ponudb bo 18. 3. 1996 ob 13. uri na sedežu pro-
dajalca.
Postopek odpiranja ponudb bo komisijski in ne bo javen.
Izbrani ponudnik je dolžan s prodajalcem v 8. dneh po dnevu
odpiranja ponudb skleniti kupoprodajno pogodbo. Ogled ne-
premičnin, ki sta predmet tega oglasa, je možen vsak de-
lavnik od 8. do 12. ure.
Bohor žaga in furnirnica p.o.
it. 9. - 29. ff«br«ar 1996

INTERVJU
If Mesninah se ne
HO ponovila Pomurica
^enifar samo ¥ primeru, če bo ¥ potljetju ostala notranja ¥oilllna ekipa, Je prepričan no¥l
Jirektor IzIHor Krl¥ec_
Izidor Krivec je direktorsko mesto v Celj-
jjjl, mesninah prevzel prvega decembra la-
"jslaslednjih nekaj let podjetje po njegovem ča-
1(3 garanje, da bodo odpravili napake iz prete-
dpsti in obljublja, da Je pripravljen na kom-
promis z zadrugami.
preden ste sedli na direktorski stol v pod-
jetju, je bilo med kmetijci in zaposlenimi sli-
gti veliko očitkov na račun neurejenih raz-
pisi- v Celjskih mesninah, rdečih številkah,
nepripravljenosti na pogovor z zadrugami,
l^jjim po zakonu pripada 45-odstotni last-
ninski delež. Kako rešujete probleme in kaj
pokazal zaključni račun za lani?
Lani Je bilo resnično kup problemov. Poleg
notranjih razmer nas Je najbolj prizadela rast
cen surovin na Zahodu, pri izvozu pa vse moč-
nejša konkurenca in zaščitne carine pri naših
josedih. Zaradi tega smo bili prisiljeni zniže-
vati cene. Zaključni račun se pripravlja, priča-
kujem minimalno izgubo oziroma pozitivno nič-
lo. Sam se z rezultati za nazaj nisem posebej
ukvarjal, zanima me prihodnost.
Kako si jo zamišljate?
Kot sem že dejal, Je bil glavni problem zni-
ževanje cen, včasih smo delali s 100 odstotnim
pokrivanjem stroškov, lani Je to pokritje padlo
celo na 30 odstotkov, kar nas sili v iskanje no-
tranjih rezerv. V treh mesecih smo število za-
poslenih s 340 zmanjšali na 300 delavcev. Na-
slednji ukrep je znižanje notranjih stroških. Sa-
mo lani smo za tuje storitve v podjetju porabili
190 milijonov tolarjev, kar je približno pet na-
ih bruto plač. Z ostrejšo kontrolo moramo le-
Ds te stroške zmanjšati za 30 do 40 odstotkov,
ladalje smo prerazporedili kadre, v podjetju
e nekaj zelo dobrih delavcev, ki smo jih posta-
li! na ustrezno mesto in od njih zahtevamo re-
ultate ter odgovornost. Delež bolniških Je v
reteklosti znašal 9,5 odstotkov, kar Je bistve-
fcj>reveč, zato Jih poskušamo zniževati z zu-
H|imi kontrolami, izboljševanjem delovnih
PP)jev in stimulacijami. Naslednji korak je no-
tranja racionalizacija, kar pomeni združevanje
določenih del. Uvedli smo kontrolne točke, kjer
preverjamo kalo, pod drobnogled smo vzeli tu-
di našo maloprodajo.
RezultaJ tega je zamenjava poslovodij, na
primer v Žalcu in menda tudi po drugih kra-
jih.
Ko sem prevzel podjetje, sem jasno povedal,
da v Celjskih mesninah ni prostora za tiste, ki
delajo za svoj žep. V podjetju se Je vedelo za
nepravilnosti, nihče pa ni ukrepal. Sem pristaš
trde, pravične roke, drugače pač ne gre. Sicer
pa ni prišlo do zamenjav samo v maloprodaji,
vsega skupaj Je bilo približno 30 menjav, nekaj
v maloprodaji, nekaj v proizvodnji, pri šofer-
jih, skratka povsod, kjer Je bilo potrebno.
Samo notranji ukrepi najbrž ne bodo za-
"lostovali.
Okrepili smo prodajno službo, s čimer želi-
[no povečati delež na tržišču. Na račun sindi-
l^alne prodaje v preteklosti smo izpadli iz več-
jih grosističnih sistemov, kamor se zdaj ponov-
no vračamo. Novost Je večji poudarek prodaji
svežega mesa, kar smo zaradi neekonomično-
^'i zanemarjali. Prodaja svežega mesa tudi da-
"^s ni ekonomična, čeprav ljudje na ves glas
^pijejo, kakšni zaslužki se ustvarjajo. Morda pri
[l^tih, ki ne plačujejo vseh dajatev, zaposlujejo
'J^di na črno in nimajo potrebnih kontrol. Mi
^nio se za prodajo svežega mesa odločili zato,
^erbodo zadruge naši solastniki in z njimi mo-
%o najti skupen jezik. Kmetje želijo čim več
^'^ine prodati v našo klavnico in to meso Je tre-
°^ prodati.
^erjamete, da boste pri prodaji svežega
l^^sa lahko konkurirali številnim družbenim
Zasebnim ponudnikom?
J^rodajo svežega mesa smo že povečali. Se
'Judje na Celjskem morda premalo zaveda-
li' kaj Celje sploh ima oziroma kaj ponuja celj-
klavnica. Ta klavnica Je registrirana s stra-
^' EGS za prodajo govejega mesa. Za končne-
potrošnika to pomeni maksimalno zaščito in
• ^ so artikli pod strogo kontrolo veterinarske
"^^Pekcije. EGS klavnica pomeni tudi to, da pri
^s ni zasilnih zakolov, da se v klavnici kolje
^Tio kvalitetna živina in daje higiena resnič-
0 neoporečna. Letno porabimo milijon nemš-
niark samo za čistila in smo podvrženi vsaj
"^•"at večjim kontrolam kot vsa ostala konku-
Izidor Krivec je bil rojen v Lindeku pri Franko-
lovem, obiskoval je celjsko gimnazijo in končal
študij veterinarstva v Ljubljani. Poklicno pot je
začel v svoji stroki, potem nadaljeval v Celjskih
mesninah, kjer je bil pred prevzemom direktor-
skega mesta vodja marketinga. Štiričlanska
Krivčeva druiina živi na Frankolovem. Že do-
brih 15 let se današnji direktor Celjskih mesnin
Izidor Krivec ukvarja z glasbo, je kitarist in pe-
vec znanega celjskega ansambla Nočna izme-
na. Ostala njegova hobija sta učenje jezikov, pa
vse vrste športov, za kar pa zadnja leta ostaja
vse manj časa.
renca na našem območju. Vsako leto pridejo v
klavnico vsaj enkrat člani posebne komisije
EGS, kar nas stane 300 tisoč nemških mark.
Letos začnemo uvajati poseben sistem kontrol-
nih točk, s katerim bomo odpravili vsakršno
možnost bakteriološke infekcije mesa in to bo
Celjske mesnine veljalo dodatnih 200 do 300
tisoč mark. Poleg tega načrtujemo naložbe v
višini 2 milijona mark - konkretno gradnjo či-
stilne naprave, plinifikacijo in potrebne nalož-
be v proizvodnji, dodatnih 2 milijona mark Je
predvidenih za redno vzdrževanje.
Kakšne odkupne cene lahko pričakujejo
kmetovalci? Ti so namreč večkrat negodo-
vali, da imate ravno v Celjskih mesninah naj-
nižje odkupne cene v Sloveniji?
S takšnimi trditvami se ne morem strinjati.
V preteklosti smo odkupovali tako malo živi-
ne, da nikoli nismo komplicirali stvari okoli od-
kupnih cen. Oblikujemo konkurenčne cene, gle-
de pogojev, ki so Jih ponujale zadruge pa mo-
ram povedati, da so nam včasih te izven celj-
skega območja ponujale celo ugodnejše pogoje
pri plačilnih rokih kot pa domače zadruge. So-
delovanje z domačimi zadrugami se zdaj izbolj-
šuje in letos pričakujem 100, v najboljšem pri-
meru celo 200 odstotkov višji odkup živine od
kmetovalcev s celjskega območja.
V Bosno pritegnili tudi mlekarje
Zanimiv je prodor Celjskih mesnin na tr-
žišče nekdanje Bosne in Hercegovine.
Že pred vojno smo si ustvarili dobro ime na
tem tržišču, sodelovanje Je potem zamrlo, ven-
dar smo se dokaj hitro vrnili k starim kupcem.
Najprej na Hrvaškem, potem v Makedoniji, kjer
Je izvoz spet usahnil zaradi visokih carin, da-
nes je za nas najpomembnejša Bosna. Ponudili
smo Jim 14 različnih izdelkov iz izključno go-
vejega mesa, tudi imena teh izdelkov smo pri-
lagodili tamkajšnjim kupcem. Spoštujemo tra-
dicijo muslimanskega življa. Je pa zanimivo,
da se ti izdelki iz govejega mesa vse bolj pro-
dajajo tudi na domačem, slovenskem tržišču.
Mesečno prodamo bosanskim kupcem približ-
no 70 ton izdelkov.
Kaj pa plačila?
Bosna je že sama zelo dobro poskrbela za pla-
čilni sistem. Blaga ne carinijo prej, dokler ni
podana garancija v banki, da bo blago plačano
ali pa je blago plačano vnaprej. S kupci imamo
dogovorjeno minimalno odloženo plačilo, z ve-
čino pa delamo na osnovi avansa, plačila teče-
jo preko bank in resnično nimamo težav s pla-
čili. Teh je bistveno več na domačem tržišču.
Menda odpirate vrata na bosanskem tr-
žišču tudi nekaterim drugim podjetjem z na-
šega območja?
V zadnjem času na bosanskem tržišču zelo
dobro sodelujemo z Mlekarno Celeia. Kar ne-
kaj naših kupcev v Bosni že kupuje mleko, sir,
jogurte in druge izdelke celjske mlekarne. V
povezovanju Celjskih mesnin in mlekarne vi-
dim dolgoročno perspektivo. Medsebojno po-
vezovanje je edina pametna pot, po kateri lah-
ko pridemo do nižjih stroškov, skupnega na-
stopa na tržiščih, enotnega marketinga, pove-
zava Celjskih mesnin in Mlekarne Celeia pa Je
smiselna tudi zaradi podobne lastniške struk-
ture. Zato se pripravljamo tudi za skupen na-
stop Mlekarne in Celjskih mesnin na sejmu Al-
pe Adria.
Še nekaj let garanja
Kmetijske zadruge s celjskega območja so
bile lani zelo nezadovoljne z odnosom Celj-
skih mesnin, vodilnim so očitali, da se sploh
nočejo pogovarjati z njimi kot bodočimi ve-
činskimi lastniki. Ste jim vi in vaša ekipa pri-
pravljeni priznati 45-odstotni delež in vklju-
čiti njihove predstavnike v organe upravlja-
nja?
Doslej smo že imeli nekaj sestankov, dobro
sodelujemo in mislim, da so predstavniki za-
drug zadovoljni. Mi si poleg sodelovanja pri
odkupu živine želimo tudi povezovanja na dru-
gih področjih. Zadruge lahko ponudijo različ-
ne pridelke, jajca, vino, vse to bi lahko proda-
jali v naši maloprodaji. Pristali smo na statut,
kakršnega so želele zadruge, ponudili smo jim
mesto v začasnem nadzornem svetu, prav tako
pristajamo na zakonsko določen delež zadrug.
Osebno menim, da stvari nima smisla zaostro-
vati, zadruge so 45-odstotni lastnik, zaposleni
in bivši zaposleni imamo 41-odstotni delež, 14
odstotkov bo v rokah skladov.
Lani so predstavniki zadrug načrtovali, da
bo direktor Celjskih mesnin iz njihovih vrst,
konkretno so kot kandidata omenjali Petra
Vriska. Bi se strinjali s takšnim predlogom?
Trenutno vodi podjetje mlada, strokovno pod-
kovana ekipa in menim, da bi bile spremembe
nesmiselne. Ne zaradi mene osebno, toda pod-
jetje mora voditi ekipa, ki pozna stvari. Celj-
ske mesnine niso samo kilometrska linija, ki jo
Je treba vzdrževati, ta linija so ljudje, brez ka-
terih ni rezultatov. Tisti, ki smo prevzeli vode-
nje, bi lahko počeli tudi kaj drugega, sem pa
prepričan, da bi razbijanje sedanjega vodstva
pomenilo propad Celjskih mesnin. To seje zgo-
dilo v Pomurki. Kar so zadruge želele, bodo
dobile, podjetje pa lahko vodi samo notranje
vodstvo. Sam sem bil leto dni v proizvodnji,
štiri leta sem delal v komerciali in če hočeš vo-
diti podjetje, moraš z njim živeti vsaj nekaj let.
Še nekaj let v Celjskih mesninah ne bo rožna-
to. Čaka nas garanje, da popravimo napake, ki
so bile storjene v bližnji in daljni preteklosti.
IRENA BAŠA
Stopiti na isti breg
Naaaljnjega raz¥OJa malega gospotlarst¥a ne bo, če bodo Hrža-
¥a, zbornica In obrtniki ter podjetniki ¥sak na s¥OJem bregu
"V Sloveniji ne moremo pri-
čakovati nadaljnjega razvoja
malega gospodarstva, dokler
bo država na enem bregu,
obrtna zbornica na drugem,
na tretjem pa obrtniki in pod-
jetniki. Potreben je skupen
nastop, nadaljnji razvoj tega
dela gospodarstva pa bo na-
tančneje opredeljen v strate-
giji malega gospodarstva."
To Je med drugim povedala
državna sekretarka v ministrs-
tvu za gospodarske dejavnosti
Staša Baloh-Plahutnik na
osrednji prireditvi ob 20-letnem
Jubileju žalske Zbornice zaseb-
nega gospodarstva, kije bila mi-
nulo sredo v Domu II. sloven-
skega tabora. Po besedah Staše
Baloh-Plahutnik Je v strategiji
razvoja malega gospodarstva
predvideno, da naj bi se delež
malega gospodarstva v Sloveni-
ji v prihodnje povečal na 45 od-
stotkov, podvojilo naj bi se šte-
vilo enot in s tem tudi število
novih delovnih mest. Razvoj
obrti in podjetništva bo država
zagotovila s posrednimi spod-
budami v obliki izobraževanja,
svetovanj in podobnih oblik, s
finančnimi viri preko tehnološ-
kega sklada in sklada za razvoj
malega gospodarstva ter ustrez-
no zakonodajo.
Predsednik Obrtne zbornice
Slovenije Miha Grah je Zbor-
nici zasebnega gospodarstva
podelil zlato plaketo, najvišje
priznanje zbornice. V imenu
žalske zbornice jo je prevzel
predsednik Vinko Vučajnk.
O dosedanjem razvoju, delo-
vanju in vlogi Zbornice zaseb-
nega gospodarstva Žalec je po-
drobneje govoril predsednik
žalske zbornice Vinko Vu-
čajnk, o pomenu obrtništva za
slovensko gospodarstvo pa
predsednik Obrtne zbornice
Slovenije MIha Grah, ki je v
Žalcu ponovil zahtevo, da mo-
ra država temu delu gospodars-
tva nameniti več denarja tudi v
državnem proračunu.
Podpredsednik žalske zborni-
ce Vili Debevc Je ob koncu po-
delil priznanja ustanoviteljem
Združenja obrtnikov, zaslužnim
članom in obratovalnicam ter
organizacijam in nečlanom.
Priznanja za njihov prispevek
pri ustanovitvi Združenja obrt-
nikov so prejeli: Anton Blaj,
Stanko Dolar, Rado Kovač,
Jože Melanšek, Edvard Peter-
nel. Samo Premik, Eran Sad-
nik in Franjo Verdnik.
Za dober kulturni program so
na prireditvi poskrbeli Borut
Alujevič, plesalci plesne sku-
pine pod vodstvom Saše Ma-
ienšek ter pevca Nika Vipot-
nik in Miha Alujevič.
Priznanja zaslužnim članom
in obratovalnicam so dobili:
Martin Drev, Mizarstvo Ko-
run, Anton Storman, Janez
Vipotnik in Vinko Vučajnk. V
skupini organizacij in nečlanov
sta prejela priznanji Obrtna
zbornica Slovenije ter sekretar
Zbornice zasebnega gospodars-
tva Žalec Danilo Basle.
IB, Foto: EDI MASNEC
Miha Grah pa je ob jubileju ialski zbornici podelil zlato plaketo Obrtne zbornice Slovenije.
it. 9. - 29. februar 1996
DOGODKI
Štorski proračun sprejet j
Štorski svetniki so minulo sredo brez širše razprave :
sprejeli letošnji občinski proračun, ki v občinski blagajni
predvideva nekaj več kot 221 milijonov tolarjev.
Proračunski predlog so pred drugim branjem v občin-
skem svetu obravnavali pristojni odbori, katerih člani pa
nanj niso imeli posebnih pripomb. Tako je predsednik
odbora za družbene dejavnosti Anton Franulič poudaril,
da so posamezne proračunske postavke usklajene in svet-
nikom besedilo predlagal v sprejem, predsednik odbora za
komunalo Leopold Vrbovšek pa je menil, da bi morebitno
dodatno zbran denar v občini namenili za komunalno
dejavnost, saj je za to področje letos predvideno manj
denarja kot lani.
Po razpravi so štorski svetniki dobrih 221 milijonov
težak občinski proračun soglasno sprejeli.
IS

Komu v prid?
Za občinskimi sveti je prvo
leto dela. To leto je bilo mar-
sikdaj negotovo, predvsem pa
so se morali člani svetov, vsaj
v manjših občinah, v tem času
marsikaj naučiti. Prvo leto je
minilo predvsem v znamenju
sprejemov raznih aktov, ki do-
ločajo delo občinskih svetov,
ter seveda v znamenju začetka
delitvenih bilanc. Do konca
mandata naj bi začeli svetniki
s pravim, učinkovitim delom v
prid občin in krajanov, ki so
jim dali glasove.
Svetniki bi morali pokazati,
da resno mislijo in da so resno
vzeli v roke oblast v občinah.
Nič več ne bo smelo biti »he-
cov« pri sprejemanju proraču-
na, pri odločanju o razvoju ob-
čin, pri dokončni delitvi pre-
moženja, pri poskusih povezo-
vanja z drugimi v različnih
oblikah... Vendar pa se je po-
nekod že zalomilo. Prva je na
udaru občina Šoštanj, kjer jim
je že uspelo, bolj kot ne umet-
no, ustvariti izredne razmere.
Redna ali izredna seja, takšen
dnevni red ali drugačen...
Vprašanja, ob katerih lahko
svetniki v nedogled razprav-
ljajo, se usklajujejo in dogo-
varjajo. Posledica je, da je že
odstopil predsednik sveta
Franc Pečovnik, kdaj pa naj bi
se sestali na kakršnikoli seji,
redni ali izredni, pa zaenkrat
nihče ne ve. Ostalo delo stoji.
Znani so primeri takšnega
ne-dela še iz nekdanjih občin,
kjer so znali takrat še poslanci
zavleči delo do skrajnosti.
Očitno stara praksa in stare
igre še niso pozabljene, pa če-
prav govorimo o novi, pred-
vsem drugačni in predvsem lo-
kalni samoupravi. Bati se je,
da bo občini Šoštanj sledila še
kakšna druga. Kakor je znano
iz preteklosti, volivci itak pri
tem nimajo kaj glasovati. Lah-
ko le upajo, da se bo stanje
uredilo. Vendar kdaj?
URŠKA SELIŠNIK
Univerza v Mariboru se predstavi
Univerza v Mariboru bo pred informativnimi dnevi ter vpi-
som v študijsko leto 1996/97 pripravila informativni dan za
celjsko območje v torek, 5. marca, v celjskem Narodnem domu.
Predstavitveni informativni dnevi so namenjeni srednješol-
skim ravnateljem, šolskim svetovalnim delavcem ter županom,
na njih pa bodo vodje strokovnih služb, dekani visokošolskih
zavodov, prorektorji za posamezna področja ter rektor univerze
prof. dr. Ludvik Toplak predstavili mariborsko imiverzo, posa-
mezne visokošolske zavode ter vpisne pogoje za študijsko leto
1996/97.
Gre za podrobnejšo predstavitev visokošolskih strokovnih in
imiverzitetnih študijskih programov, možnosti štipendiranja in
nastanitve študentov v študentske domove ter znanstveno-razi-
skovalne dejavnosti Univerze v Mariboru. Ob tem pa naj bi
informativni dan izkoristili tudi za pogovor o potrebah in priča-
kovanjih po visoko izobraženih kadrih v občinah in celotnem
območju.
IS
Vloge že sprejemajo
Izpolnjene obrazce za otroški doHatek, z vsemi zahtevanimi
prilogami je treba otitlati najkasneje ijo 31. marca
Centri za socialno delo že
nekaj dni sprejemajo vloge
za otroški dodatek, ki jih
morajo oddati tako doseda-
nji kot novi upravičenci.
Obrazci, ki jih je na osnovi
nedavno spremenjenega za-
kona o družinskih prejemkih
pripravilo ministrstvo za de-
lo, je mogoče kupiti v vseh
knjigarnah DZS, oddati pa
jih je treba najkasneje do 31.
inarca.
Otroški dodatek po novem
bodo družine prvič prejele
15. junija, kolikšna bo višina
dodatka pa bo odvisno od
uvrstitve v enega od šestih
razredov. Zgornja meja, do
katere bodo družine še upra-
vičene do otroškega dodat-
ka, je 110 odstotkov pov-
prečne mesečne bruto plače
v preteklem letu. Le-ta je la-
ni znašala 111.996 tolarjev,
kar pomeni, da bruto doho-
dek na družinskega člana ne
sme presegati 123.196 tolar-
jev. Treba je poudariti, da se
v dohodek družine štejejo
tudi dediščine, darila ter vsi
dohodki in prejemki družin-
skih članov, ki jih je treba
navesti v napovedi za odme-
ro dohodnine. Kot dohodek
se ne šteje dodatek za pomoč
in oskrbo, prejemki v tuji
oziroma rejniški družini ter
dohodki od občasnega dela
invalidov, ki so vključeni v
institucionalno varstvo.
Če bodo zajamčene plače
tudi maja znašale toliko kot
v februarju, to je 32.300 to-
larjev, bo najvišji dodatek
znašal 7.106 tolarjev, prejele
pa ga bodo tiste družine, v
katerih je mesečni bruto do-
hodek na družinskega člana
manjši od 28.111 tolarjev.
Družine, kjer dohodek na
družinskega člana ne doseže
oziroma preseže 33.711 to-
larjev, bodo prejele za otro-
ka po 6.137 tolarjev. Če zna-
ša dohodek na člana manj
kot 44.910 tolarjev je doda-
tek 5.168 tolarjev, če je
manjši od 50.150 tolarjev je
dodatek 4.199 tolarjev, če pa
dohodek na družinskega čla-
na ni večji od 61.710 tolar-
jev, znaša dodatek 3.230 to-
larjev. Najnižji otroški do-
datek, ki znaša 7 odstotkov
zajamčene plače oziroma
2.251 tolarjev, bodo dobile
Vi>e tiste dnažine, kjer se do-
hodek na družinskega člana
giblje od 55,1 do 110 odstot-
kov povprečne lanske bruto
plače v Sloveniji.
Podatke, ki jih je treba
vpisati na obrazec za prido-
bitev otroškega dodatka, po
novem ni treba več potrjeva-
ti. Potrjujejo se le podatki o
plačah in drugih prejemkih v
zvezi z delom, kar pa morajo
storiti delodajalci. V Centrih
za socialno delo priporočajo,
da si je pri izpolnjevanju
vloge najbolje pomagati z
vzorcem napovedi za dohod-
nino, saj so pri obeh obraz-
cih potrebni isti podatki. Bi-
stvena novost pri izpolnjeva-
nju novih obrazcev je, da iz-
polni vsak vlagatelj vlogo
sam (obrazcem so izpolnjena
natančna navodila, kako jih
izpolniti), le plačo mora dati
potrditi v službi, in za toč-
nost podatkov jamči s svojim
podpisom. Podobno kot pri
davčnih napovedih bodo na
vzorcu naključno izbranih
vlagateljev preverjali toč-
nost podatkov in za vse ne-
pravilnosti so predvidene
sankcije.
Do otroškega dodatka je
družina upravičena do otro-
kovega 15. leta starosti, po
tem letu pa le toliko časa,
dokler ima otrok oziroma
mladostnik status učenca ali
rednega študenta, vendar
najdlje do njegovega 26. leta.
V Centru za socialno delo v
Celju sprejemajo vloge za
otroški dodatek vsak delovni
dan od 8. do 15. ure, ob sre-
dah pa od 8. do 17. ure, vloge
z vsem zahtevanimi priloga-
mi pa je mogoče poslati tudi
po pošti. J. INTIHAR
Brez veta za
religije in etiicD
LJUBLJANA, 21. ^1
bruarja (Večer) - Državni
svet je odločal o odložilne^
vetu na zakon o osnovnem
šolstvu, sporen pa je bil 1]
člen zakona, ki govori o
uvedbi predmeta religije ii,
etika. Predlagatelj veta Po|.
de Bibič je menil, daje uva.
Janje omenjenega člena nes.
prejemljivo, ker ideologizi.
ra šolo. Za odložilni veto je
glasovalo 12 svetnikov, proij
14, štirje pa so se glasovanja
vzdržali.
Regionalni razvoj
LJUBLJANA, 21. fe.
bruarja (Večer) - Parlament
je zaključil prvo obravnavo
zakona o spodbujanju regio.
nalnega razvoja, vendar ga
bo morala vlada aktualizira,
ti zaradi novosti v zadnjih
dveh letih, od kar je bilo pri.
pravljeno besedilo. Zakon je
namenjen skladnejšemu raz-
voju strukturno zaostalih in
ekonomsko šibkih območij
z velikim deležem kmetij-
skega prebivalstva, območ-
jem s staro industrijsl^o
strukturo in obmejnim ob-
močjem.
Reševanje
ob primerjavi
LJUBLJANA, 22. fe
bruarja (Delo) - Vlada seje
seznanila s stavkovnimi zah-
tevami sindikatov v zdravs-
tvu in z njimi povezanir/
predlogi pristojnega mini
strstva. Vprašanja statusa i
nagrajevanja v zdravstvu so
po mnenju vladnih predstav-
nikov legitimna, zato naj bi
posebna skupina, ko bo ime-
novana, pripravila pregled
gibanja plač za celotno gos-
podarstvo in negospodarstvo
oziroma primerjavo med po-
sameznimi dejavnostmi in
predlagala morebitno uskla-
ditev. Vlada namreč meni,
da takšnih rešitev ni mogo-
če sprejemati posamič.
Preiciniii stavico
LJUBLJANA, 22. fe-
bruarja (Delo) - Po pogaja-
njih med vodstvom in pred-
stavniki sindikata SKEl je
bila stavka v Litostroju pre-
kinjena do ponedeljka. Stav-
kajoči so sprejeli ponudbo,
da jim plače izplačajo najka-
sneje v ponedeljek in da bo-
do neizplačani del regresa iz
lanskega leta dobili najka-
sneje do 30. aprila.
Nagrade GZS
LJUBLJANA, 23. fe
bruarja (Delo) - Letošnje
nagrade za izjemne gospo-
darske in podjetniške dosež-
ke trajnega pomena, ki jit|
podeljuje GZS, so prejel'
Janko Kosmina, glavni di-
rektor delniške družbe Istra-
benz, Silvester Lemut, di-
rektor Agroinda Vipava
1894, Leopold Oblak, glav-
ni direktor delniške družb«
Kovinoplastika Lož, Karel
Recer, glavni direktor Vin^
Bizeljsko Brežice in Bori^
Završnik, direktor Zdravi-
lišča Atomske toplice. Za do-
sežke malih podjetij pa s"
nagrade prejeli: Janez Ajlee-
Andrej Čufer, Andrejin"
in Jože Kogoj, Božo Luzaf
in Janko Razgoršek.
Nove poštne številice
Postopno uvajanje sprememb meij I. marcem In 1. novembrom
V petek, 1. marca, bodo v
naši državi začele veljati no-
ve, 4-mestne poštne številke,
Pošta Slovenija pa bo spre-
membe uvajala postopno, ta-
ko da bo prehodno obdobje
zaključeno 1. novembra.
Dotlej bodo v poštnem pro-
metu veljavne zdajšnje, 5-
mestne poštne številke, in
nove, brez začetne šestice.
Projekt spreminjanja
poštnih številk bo Pošto Slo-
venije veljal približno 40 mi-
lijonov tolarjev, z njim pa
želijo posodobiti in pospešiti
promet poštnih storitev. Po-
stopno uvajanje novih pošt-
nih številk bo zaključeno 1.
novembra, ko bodo v Mari-
boru vključili v tehnološki
proces prvi avtomatski
usmerjevalnik navadnih pi-
semskih pošiljk, v začetku
leta 1997 pa bodo avtomat-
ski usmerjevalnik dobili tudi
ljubljanski poštarji.
Postopen prehod na nove
poštne številke je pomemben
tudi za številna podjetja in
ustanove, ki bodo imela čas
za postopno spreminjanje
svojih dokumentov, formu-
larjev in naslovnih materi-
alov, v Pošti Slovenije pa
ocenjujejo, da je prehodno
obdobje dovolj dolgo, da
svojim uporabnikom ne bo-
do povzročili dodatnih stro-
škov.
Podrobnejše so prehod na
nove poštne številke v Pošti
Slovenije predstavih v bro-
šuri >Poštne storitve in pošt-
ne številke v Republiki Slo-
veniji<, ki je izšla pred dnevi,
najpomembnejši pa sta dve
novosti. Ob ukinitvi doseda-
nje vodilne šestice v 5-mest-
nih poštnih številkah je Po-
šta Slovenije največjim upo-
rabnikom poštnih storitev
določila posebne poštne šte-
vilke. To pomeni, da bo za
naslavljanje pošiljk za te
uporabnike potrebno napi-
sati le naziv (ime) uporabni-
ka, njegovo poštno številko
in naslovno pošto. Poeno-
stavljeno pa bo tudi pošilja-
nje poštnih pošiljk naslovni-
kom, ki so uporabniki pošt-
nih predalov, v mestih z več
dostavnimi poštami. Za
slednje se bo - ne glede na
dostavno pošto - poštna šte-
vilka zaključila z enico (pri-
mer za Celje - 3001), medtem
ko bo za dostavo poštnih po-
šiljk v poštni številki veljala
zaključna cifra 0.
IS
Tribuna iio
Sredi prihodnjega meseca
bo zopet javna tribuna o oži-
vitvi zdravilišča Rimske To-
plice. Čeprav organizatorji,
domače kulturno društvo
Slavko Avsenik, po vseh do-
sedanjih peripetijah od tri-
bune ne pričakujejo več veli-
ko, pa so vendarle zadovolj-
ni, saj bodo v Rimske Toplice
privabili večino tistih, ki so
se že pred slabima dvema le-
toma zavezali, da bodo zdra-
vilišče zopet »postavili na
noge«.
Tribuno z naslovom »Reši-
mo slovito zdravilišče« orga-
nizatorji napovedujejo že vse
od lanskega oktobra. Sprva
so upali, da bo v Rimske To-
plice prišel predsednik vlade
dr. Janez Drnovšek in so za-
radi njega datum pogovora
stalno spreminjali, ko pa so
uvideli, da premiera ne bo,
so termin za sklic tribune
prepustili podpredsedniku
vlade Janku Deželaku. Le-ta
je pred nekaj dnevi predla-
gal, naj bo tribuna, ki se je
bo po dosedanjih zagotovilih
udeležil tudi minister za
obrambo Jelko Kacin, 15.
marca. Poleg predstavnikov
Krke in njenih zdravilišč ter
občine Laško, bodo organi-
zatorji na pogovor o oživitvi
zdravilišča povabili tudi
predstavnike Pivovarne La-
ško, tribune pa se bodo lah-
ko udeležili tudi krajani. Naj
sponmimo, da so v Krki pred
časom izrazili željo, naj Rim-
ljani ne bi sodelovali na tri-
buni, vendar v društvu Slav-
ko Avsenik njihovih želja ne
bodo upoštevali, saj so pre-
pričani, da bi takšno ravna-
nje povzročilo med krajani
precej negodovanja.
JI
Prenovljeni prostori CBH
Minuli petek so s priložnostno slovesnostjo v Celjski borzni hiši obeležili razširitev in prenovo
svojih poslovnih prostorov v Prešernovi ulici, hkrati pa odprli za ogled tudi zanimivo razstavo
starih vrednostnih papirjev.
Po besedah direktorja Zdeneta Podlesnika so v CBH pridobili dodatnih 30 m^ prostora,
najpomembnejše pa je to, da so močno dvignili tudi raven svoje tehnološke opreme. V posodobi-
tev in prostorsko razširitev so v CBH vložili 3,5 milijona tolarjev. Računalniška opremljenost
CBH za razliko od prej, ko je lahko svoje delo opravljal le en borzni posrednik, zdaj omogoča
hkratno delo vseh štirih.
IS, Foto: SHERPA
it. 9. - 29. februar 1996

VROČA TEMA
NOVI TEDNIK
Henine ne damo?
l7gornJI Savinjski doHnl ljudje ostro nasprotujejo gradnji radarjev na Meninl —
LfoHovnJakI brez pravih odgovorov_t
^go na Menini radar ali ne
9 Je škodljiv ali ni? Kako
Ujko gradnjo  preprečimo?«
so bila najbolj pogosta
Lašanja, ki so jih zastavljali
Jjvilni Zgornjesavinjčani na
j^t^ovi javni tribuni v Nazar-
lijer so predstavniki Mini-
^tva za obrambo skupaj z
^jjaterimi strokovnjaki pred-
jjvljal'  radarski  sistem in
jegove vplive na okolje.
Javna tribuna je izzvenela v
ogorčenju ljudi, ki so prekinili
^eveč strokovno predstavi-
tjv, ki so jo načrtovaU v Mini-
jjj^tvu za obrambo. Ljudje so
2 vsemi argumenti in na vse
uačine branili Menino plani-
predstavniki obrambnega
jiinistrstva in strokovnjaki
(manjkala sta dva neodvisna,
jr. Anton Jeglič in dr. Janez
Stepišnik, ki naj bi govorila o
sevanjih) pa so o nevarnosti
govorili kot »propagandni
predstavitvi firme, ki vam
skuša prodati radarje,« kot se
je izrazil Vane Gošnik.
Izključena Ilegala
Kot prvi je začel namene in
odločitve za gradnjo radarske-
ga sistema razlagati Miran Bo-
gataj, državni sekretar v
obrambnem ministrstvu. »Pri-
bližno pred tremi, štirimi leti
smo pričeli delati analizo, kje
bi lahko postavili radar. Ko-
nec leta 1993 je bila izbrana
lokacija na Menini, v tem letu
pa so ustrezne postopke za po-
stavitev radarja pričeli tudi v
parlamentu. V letu 94 so po-
dročje na Menini razglasili za
zemljo s posebnim namenom,«
je povedal Bogataj.
Že pred dvema letoma so se
pričeli pogovarjati tudi z lo-
kalnimi dejavniki. »Ti pogovo-
ri niso bili v nikakršni ilegali,
sam nisem bil na tem območju
nikoli ilegalno,« je poudaril
Bogataj in povedal, da so ko-
municirali z Upra\Tio enoto
Mozirje ter občinami Gornji
Grad, Nazarje in Kamnik. Ne-
katerim so tudi pokazali radar
na Ljubljanskem vrhu. Za vo-
jaški radar na Menini velja, da
naj bi bil mobilna radarska
naprava z radarsko anteno,
operativnim in nastanitvenim
objektom. Objekt naj bi bil
prilagojen okolju, vidna bo le
kupola, naslonjen bo na po-
bočje in ogrevan z elektriko.
Načrtujejo zaprt sistem od-
padnih voda, posebni ukrepi
pa se bodo začeli v trenutku,
ko se začne gradnja..
Bolj tehnične podrobnosti
bodočega radarja je predstavil
major Panjič, ki je govoril na
splošno o značilnostih radar-
jev. Že njega so prekinjali ude-
leženci javne tribune z med-
klici, da niso prišli poslušat
pravljic niti jih ne zanima, kaj
se dogaja na Hrvaškem, bolj
jih zanima njihov kraj.
Takrat si je besedo vzel še
predsednik Zelenih Vane Goš-
nik, ki je opozoril, da so lokal-
nim predstavnikom po ogledu
radarja na Ljubljanskem vrhu
zapovedali molčečnost, in da o
pogovorih ni nihče obveščal
ljudi. »Odvisni strokovnjaki
bodo v nadaljevanju molčali o
biološkem vplivu na ljudi,« je
opozoril Gošnik.
Vprašanja brez-
odgovorov
Na povsem konkretno vpra-
šanje dr. Stanka Busarja o ne-
gativnih vplivih radarja je od-
govarjala mag. Maja Simoneti
iz ljubljanskega urbanistične-
ga zavoda, ki je poskušala
predstaviti poročilo o vplivu
radarja na okolje, ki ga je iz-
delalo več strokovnjakov. Si-
monetijeva je poudarjala, da
so poročilo izdelali neodvisni
strokovnjaki, ki so ugotavljali,
da gradnja radarja pomeni ve-
lik poseg v okolje, vpliv bo na
rastlinstvu in reliefu, v narav-
nem in kulturnem okolju, ime-
la pa bo tudi psihološki vpliv.
Študijo strokovnjaki zaklju-
čujejo s priporočili, kaj je po-
trebno spremljati in preučeva-
ti med poskusnim obratova-
njem, kar je seveda motilo lju-
di. Še bolj pa jih je motilo dej-
stvo, da ima študija oznako
strogo zaupne vojaške taj-
nosti.
Tudi druge udeležence je se-
veda predvsem zanimalo, ali je
radar škodljiv za ljudi in oko-
lje ali ne, odgovor pa bi radi
zvedeli že pred začetkom del.
Na to je dogovarjal tudi dipl.
ing. Peter Gajšek, vodja labo-
ratorija za neionizirajoča se-
vanja na slovenskem inštitutu
za kakovost in meroslovje. Tu-
di njegovo predavanje so lju-
dje prekinili, ker so menili, da
jih hoče s pretirano strokov-
nostjo zavesti. Sicer Gajšek
meni, da je sevanje minimalno,
termični in netermični učinki
zanemarljivi, nekaterih stvari
pa se sploh ne da izmeriti ali
predvideti.
»Zagotovila, da radar
zdravju ni škodljiv, ne morete
dati, sicer ste neresen znan-
stvenik,« je povedal dr. Anton
Žunter in navajal primere iz
Švedske, kjer so opazili večjo
obolevnost za levkemijo, mož-
ganskimi tumorji in sivo mre-
no. »Cela vrsta vprašanj je, od-
govorov pa ni, ker jih znanost
ne pozna,« je poudaril Žunter.
Maja Simonetijeva je kasne-
je navedla še nekaj podatkov,
in sicer, da bo investitor zava-
roval radarsko območje, v ka-
terem bo vpliv tudi največji.
Gre za območje 600 do 700
metrov, v širino dvakrat manj,
predvideni zaščiteni prostor je
večji, kot je dejanska nevar-
nost, v tem prostoru pa bo
omejeno gibanje ljudi in živali.
O psihološkem vplivu ra-
darja je govoril Marko Polič,
ki je, kakor tudi v omenjeni
študiji zagovarjal, da bi se bilo
potrebno že prej pogovoriti z
ljudmi. Po njegovem največje
težave nastajajo, ker so ljudje
prepozno izvedeli za načrte ali
pa bili sploh nepravilno ob-
veščeni. Ogrožujoča je že sama
miselnost ljudi, če menijo, da
sajLBfiKarno&ti......... ^
Bonbončki za
žrtvovano Menino
v razpravi je Miran Bogataj
odgovarjal, da vse postopke v
skladu z zakonom vodijo na
Ministrstvu za okolje in pro-
stor. Po njegovem zagotovilu
lokacijsko dovoljenje še ni iz-
dano, hkrati pa je odločno za-
nikal, da bi imel radar kakrš-
no koli zvezo z Nato paktom.
Mozirski župan Jakob Pre-
sečnik je opozoril, da so po-
slanci v prejšnji mozirski
skupščini že v letu 94 spraše-
vali o gradnji radarja, vendar
odgovora niso dobili. Držav-
nozborski poslanec dr. Franc
Zagožen je spraševal, zakaj je
za lokacijo za civilni radar iz-
bran Vivodnik (prav tako na
Menini), kako je mogoče radar
postaviti v krajinski park in
sklepal, da je Menina pač žr-
tvovana. S posegom bo popol-
noma degradirana, psihološki
vpliv bo strahoten, zato je tre-
ba načrtovano gradnjo bolj te-
meljito oceniti.
»Ministrstvo je dalo dva
bonbončka, enega v Gornji
Grad, drugega v Nazarje. Od
obljubljenega dolina ne bo
imela nič,« je opozoril nekdo
izmed navzočih, na kar je re-
agiral predsednik gomjegraj-
skega občinskega sveta Jakob
Filač. »Na ogledu na Ljubljan-
skem vrhu so nam radarje
predstavili kot neškodljive.
Ker smo se dogovorili, da bo o
načrtovani gradnji obveščalo
Ministrstvo za obrambo, mi o
tem nismo podrobneje govori-
li, vendar smo pojasnjevali na
seji občinskega sveta in na
zborih krajanov. O drugem
bonbončku, civilnem radarju
na Vi vodniku, nismo nič vede-
li!« je povedal Filač. V Gor-
njem Gradu nameravajo izve-
sti informativni referendum,
nato pa bo občina zastopala
stališče krajanov.
Brez odgovora so na javni
tribuni ostala vprašanja, kdo
bo zadnji odločal o gradnji ra-
darjev, če se bo treba bati slo-
venske vojske, kaj bo z vodo,
Ici izvira na Menini, kaj bo z
živino, ki se tam pase, in ali so
Zgornjesavinjčani ter Zadre-
čani poskusni zajci?
Že na petkovi javni tribuni
so se začeli oblikovati nekateri
sklepi kot sta izredni seji ob-
činskih svetov Nazarje in Gor-
nji Grad, razglasitev morato-
rija za poseg na Menini planini
ter referendum na območju ce-
lotne Zgornje Savinjske doli-
ne. Sicer pa so na vprašanje,
radar da ali ne, Zgornjesavinj-
čani nameravali dokončno od-
govoriti na torkovi javni tri-
buni, ki so jo pripravili Zeleni
Slovenije in nazarske stranke
pomladi.
URŠKA SELIŠNIK
Težave pri sožitju
LJUBLJANA, 23. fe-
bruarja (Delo) - Župani enaj-
stih slovenskih mestnih občin
so v skupni izjavi zapisali, da
nekateri dogodki v zvezi z žu-
panoma dveh pomembnih
mest načenjajo vprašanja o
sožitju med državo in lokal-
no skupnostjo. Na težave te-
ga sožitja so opozarjali že
prej, vendar niso naleteli na
ustrezno razumevanje. Inci-
denta v Mariboru in Kranju
sta po njihove le vrh ledene
gore. V izjavi po njihovem ne
gre za solidariziranje z inci-
dentoma, pač pa poskus
vzpostavitve dialoga med lo-
kalno samoupravo in državo.
Presežek Barsa
LJUBLJANA, 5. fe-
bruarja (Večer) - Družba za
avtoceste Slovenije je iz lan-
skega leta prenesla v letošnje
za 6,7 milijarde tolarjev pre-
sežka od bencinskega tolarja
in dela cestnin. Letos na pre-
sežek ne računajo, pač pa na
finančne kredite. Celotna pre-
dračunska vrednost izgradnje
avtocest vzhod-zahod znaša
skoraj 2,3 milijarde dolarjev.
Iz lastnih virov bo treba do le-
ta 1999 zagotoviti 1,6 milijar-
de dolarjev, to je iz cestnin in
bencinskega tolarja, razliko
pa iz tujih kreditov in drugih
virov.
Banke nočejo
dati posojila
MARIBOR, 26. februar-
ja (Delo) - Rok za izplačilo
januarskih plač so v Tamu v
petek prestavili za teden dni,
torej do konca meseca, ven-
dar je glede na odmeve v ban-
kah, ki naj bi za plače zago-
tovile približno osemsto mi-
lijonov tolarjev, tudi ta rok
močno vprašljiv. Kljub jams-
tvu države namreč Nova
Ljubljanska banka, SKB in
NKB Maribor niso pripravlje-
ne odobriti posojil za izplači-
lo januarskih plač.
O prevzemu dolga
in obveznicah
LJUBLJANA, 26. fe-
bruarja (Delo) - Po predla-
ganem zakonu o prevzemu
dolga in izdaji obveznic za-
radi zamenjave dolga po no-
vem finančnem sporazumu iz
leta 1988 naj bi Slovenija
prevzela 18-odstotni delež
vseh obveznosti, kar je po ko-
rekciji zneskov že zapadlih
obveznosti 974 milijonov do-
larjev. Po izločitvi nesodelu-
jočih upnikov naj bi sloven-
ski delež znašal 822 milijo-
nov dolarjev, kar bi bilo po
stanju 15,. januarja 14,7 od-
stotka celotnih obveznosti ju-
goslovanskih dolžnikov po
novem finančnem sporazu-
mu. Če bodo poslanci zakon
sprejeli, naj bi država izdala
obveznice v dveh serijah po
načelu zapadlosti.
Revnih 15 tisoč
zaposlenih
LJUBLJANA, 26. fe-
bruarja (Večer) - Po podat-
kih strokovne službe Zveze
svobodnih sindikatov Slove-
nije je med revnimi kar 15 ti-
soč zaposlenih, to so tisti, ki
z dohodki ne dosegajo ravni
minimalne življenjske koša-
rice. Ti prejemajo osebne do-
hodke, ki so nižji od 55 tisoč
tolarjev bruto.

Kisli bonbončki v
zameno za Menino
Tudi kdor pred petkove
javno tribuno o gradnji ra-
iarjev na Menini še ni ime
Mikovanega mnenja, ga jt
ptovo ostro nasprotovanji
iomačinov v teh krajih pre
mčalo, da Menina ni pravi
akacija.
' ljudje v Zgornji Savinjski
is Zadrečki dolini so kar
precej razburjeni, nekatera
iejstva, ki so jih izvedeli na
fetkovi tribuni (torkovo lah-
b zaradi zaključka redakci-
ja pokrijemo zgolj s poroči-
lom), pa so krajane še dodat-
no razburila.
Vendar se je napaka poja-
vila že pri sami organizaciji
javne tribune, saj na začetku
Di bilo nikogar, ki bi ta zbor
odločno vodil. Poleg tega so
se tribune udeležili zgolj
'Odvisni« strokovnjaki, od-
wsni bolj zaradi tega, ker jih
k s sabo pripeljala »nasprot-
ja« stran. Se najhuje pa je
^iio, ker so ti strokovnjaki
^npravili predolge in preveč
^nkovne razlage, kar je Iju-
^pripravilo do mišljenja, da
^ nameravajo prepeljati
*/ne čez vodo. Poleg tega
^ ne gre zameriti ljudem,
se še bolj zagnano borijo
|3 svojo sveto goro, če so na
mkretna vprašanja, na ka-
^''^ so zahtevali le da ali ne,
'dobivali dolgovezne odgovo-
ki razburjeni množici ni-
^ mnogo povedali.
Pa ne le to. V Ministrstvu
^3 obrambo trdijo, da so vse
^stopke vodili legalno in da
^ vključevali predstavnike
°^čjn. V petek pa ti pred-
^^^vniki občin povedo, da so
fouonii o enem, zdravju ne-
^'^odljivem radarju, da v bi-
o tem niso smeli govori-
in da Ministrstvo za
°^3mbo ni pravočasno ob-
J^stiio ljudi, kot so bih z lo-
^^^nimi predstavniki dogo-
°^jeni. Študija o vplivu ra-
^^ja na okolje z oznako
^ogo zaupne vojaške skriv-
°sti tudi da marsikomu
"^^^sikaj misliti.
to se je izkazalo na
jj^^J tribuni, da v ministr-
niso pričakovali tako
odločnega ne, ne glede na
vsa (ne)škodljiva dejstva, ki
so jih navajali. Žal je tako,
da pri vplivu radarja na oko-
lje in ljudi niplusovin minu-
sov, ki bi jih sešteli in se po-
tem odločili. Kdo lahko oce-
ni strah ljudi pred neznanim
in posledice, ki bi jih imel
radar na Menini, recimo sa-
mo na turizem v Zgornji Sa-
vinjski dolini? Vprašanja in
še enkrat vprašanja, kaže pa,
da ljudi ne bo lahko prepri-
čati. Tu pa bo stopila na
svetlo demokratičnost naše
države. Mimogrede, skoraj
vsi na petkovi javni tribuni
vedo, da je gradnja radarja v
Sloveniji verjetno res po-
trebna, toda vsi so prepriča-
ni, da ne za ceno, žrtvovanja
Menine planine. Kaže, da dr-
žavni bonbončki za Zgomje-
savinjčane in Zadrečane le
niso dovolj sladki.
URŠKA SELIŠNIK
Se enkrat odločno proti
Več kot 500 udeležencev
javne tribune je v torek zvečer
v nazarski dvorani ponovno
soglasno in odločno zavrnilo
načrtovano gradnjo vojaškega
radarja na Menini planini.
Torkove javne tribune, ki so
jo sklicali Zeleni Slovenije in
nazarske stranke pomladi, se
je poleg strokovnjakov udele-
žil tudi minister za obrambo
Jelko Kacin, ki je odgovoril na
številna vprašanja. Med dru-
gim je povedal, da je bila Me-
nina določena za rezervni ra-
darski položaj že pred 11-imi
leti, po izdelani študiji pred
tremi leti pa je bila Mehina
izbrana kot najbolj optimalna.
»Na Menini se zaenkrat ne
gradi nič, noben poseg ni bil
opravljen, šele sedaj smo pri-
čeli s postopki za pridobitev
potrebnih dovoljenj. Zato smo
danes tu, da se o tem pogovori-
mo. Postopek še ni stekel,« je
poudaril minister.
Po Kacinovih besedah ima
študija vplivov na okolje ozna-
ko vojaške tajnosti zato, ker so
v njej podrobno opisani radar-
ski položaj in sence, sicer pa je
študija dostopna vsakomur, ki
bi se zavezal, da bo o njej mol-
čal. »Ministrstvo za obrambo
ne ravna nezakonito, mi išče-
mo soglasje. Ko (če) ga bomo
dobili, bomo gradili,« je še en-
krat poudaril Kacin.
V razpravi je na javni tribu-
ni sodelovalo več strokovnja-
kov, med njimi tudi dr. Anton
Jeglič, ki je priznal, da sodob-
na znanost ne pozna točnih
vplivov elektromagnetnega
valovanja, ugotavljajo pa, da
je ogronmo bioloških učinkov.
Vsa sevanja, ne le radarska,
vplivajo na žive organizme.
Tako je dr. Jeglič pokazal
spremenjene rastline, ki so jih
obsevali med poskusi, opazni
so učinki na koži, vendar šele v
tretji generaciji, medtem ko na
primer rakaste celice v tretji
generaciji propadejo. Vendar
pa je Jeglič povedal, da ne ve,
kako bi se to obneslo v naravi,
ker je precej sprememb odvis-
nih od obremenitev.
»Z radarskimi sevanji se ne
smemo igrati. Vendar pa živi-
mo v sodobnem svetu, v so-
dobnem času in družbi. S tem
se je potrebno soočiti, nekako
živeti in se hkrati ustrezno or-
ganizirati,« je poudaril Jeglič.
Po njegovem je treba pridobiti
točen projekt, se pogovoriti z
ljudmi in vse probleme siste-
matično odpraviti. Hkrati je
Jeglič še povedal, bi bilo treba
našo zakonodajo prilagoditi
standardom sodobnega sveta,
predvsem pa pravočasno in
točno obveščati ljudi.
Udeleženci javne tribune so
sprejeli stališča in zahteve, v
katerih navajajo, da je posta-
vitev radarjev na Menini pla-
nini nesprejemljiva in da jo
odločno zavračajo. To zahtevo
so utemeljili z dejstvi, da bi
radar s svojim škodljivim
elektromagnetnim valovanjem
trajno ogrožal zdravje ljudi,
živali in rastlin. Menina je re-
zervoar pitne vode za tri obči-
ne, ima status krajinskega
parka in se ne sme spremeniti
v radarski ali vojaški poligon,
sicer pa veljavni prostorski
plan takšnih posegov na Meni-
ni planini ne dovoljuje. Sploh
pa je Menina za prebivalce Za-
drečke doline velika vrednota.
Zato so sprejeli zahteve, da
ministrstva za obrambo, za
promet in zveze ter za okolje
in prostor takoj ustavijo vse
aktivnosti v zvezi s postavitvi-
jo radarjev na Menini. Nadalje
udeleženci javne tribune pozi-
vajo občinske svete in župane
zgomjesavinjskih in tudi so-
sednjih občin, naj zastopajo
interese svojih občanov in pre-
prečijo nameravano postavi-
tev radarjev. Zadnja zahteva
pa je, da če v ministrstvih ne
bodo upoštevali javne tribune,
zahtevajo od županov in ob-
činskih svetov razpis referen-
duma, na katerem bodo odlo-
čili ljudje. Vse aktivnosti po-
stavitve radarjev na Menini
planini pa morajo do razglasi-
tve rezultata referendimia mi-
rovati.
URŠKA SELIŠNIK
Št. 9. - 29. februar 1996
DOGODKI

Zlati grb za uničeno okolje?
Nasprotovanja preaiogu. Ha A/ airektor Cinkarne Marjan Preteč prejel občinski Zlati grb
Društvo za varstvo okolja in Civilna družba
Celje nasprotujeta predlogu celjskega župana
Jožeta Zimska, da bi direktorju Cinkarne Mar-
janu Prelcu podelili letošnji Zlati celjski grb.
Svoje pomisleke so predstavniki obeh organi-
zacij pojasnjevali na novinarski konferenci, ki
so jo pripravili v svojih novih prostorih na
Glavnem trgu 9.
Predsednik društva za varstvo okolja Janez
Črnej je pojasnil, da komisije za mandatna
vprašanja, volitve, imenovernja, priznanja in
nagrade niso uspeli prepričati, da bi zavrnila
županov predlog, zato so se s posebnim dopi-
som obrnili na šole in vrtce, njihove svete star-
šev ter na vsa invalidska društva, da s svojim
vplivom dosežejo, da bodo svetniki mestne ob-
čine glasovali proti predlogu o prisaianju. Dru-
štvo utemeljuje svoje nestrinjanje zlasti z ar-
gumenti s področja varstva okolja. V desetih
letih delovanja so namreč na osnovi analiz
(zemlja, gozdovi, voda, zrak) ugotovili, da je
Cinkarna, ki jo od leta 1985 vodi Marjan Pre-
lec, večinski krivec onesnaženega okolja v Ce-
lju. V času njegovega vodenja se je proizvodnja
več kot podvojila (od 11.500 na 26 tisoč ton), s
tem pa tudi količine škodljivih odpadkov. Po
mnenju društva Cinkarna nikoli ni skrbela za
ljudi okoli sebe, pač pa samo za proizvodnjo.
Tako ima črne gradnje, obratuje brez obrato-
valnih dovoljenj, vprašljive so njene deponije,
nepravilni prevozi, nočni, sobotni in nedeljski
izpusti... Uničila je več kot 500 hektarov zem-
ljišč, ogroža bivalno okolje najmanj 60 tisoč
ljudi, za to pa ni nikoli plačala odškodnine.
Njena gospodarska prisotnost pa je, primerjal-
no na primer s Pivovarno Laško, zelo skromna,
menijo v društvu.
■ Vprašljiva je tudi Cinkarnina skrb za zdrav-
je delavcev, saj pred leti opravljena analiza o
genetskih poškodbah zaposlenih nikoli ni pri-
šla v javnost, podatki pa naj bi menda govorili
o tem, da ima poškodbe več kot polovica de-
lavcev.
Če bi Cinkarna poravnala ekološke škode,
ne bi ustvarila niti minimalnega dobička, je na
osnovi javno dostopnih podatkov pov^
mag. Ivo Jakop iz Civilne družbe Celje, nep(
tične organizacije z različnimi strokovnjaki
skušajo opozarjali na nekatere probleme ij^
vodi dr. Aleš Demšar. Po njihovem mnenj\
vprašljiva tudi gospodarska uspešnost Cin^
ne, saj leta 1992 in 93 ni dosegla poziUvj^
poslovnega rezultata, zadnji dve leti pa na
imela dobiček manjši od treh odstotkov.
tega je pridobila ugodnosti v proizvodnji tj
novega belila z razpadom NDR, za kar vodi
nima zaslug. Posebno pozornost po njiho\
zasluži tudi prenos 53 ha zemljišč na mej
občino, kar je Cinkarna menda storila zai
lažjega lastninjenja. Občina je postala last
in odgovorna za ekološko obremenjeno zn
Ijišče, pravico uporabe pa je za 70 let zadrj
Cinkarna.
Zato v društvu in civilni družbi menijo, d
predlog o priznanju Marjanu Prelcu ne|
meren.
T.CV,
Odpustili bi dvesto delavcev
Delavsko nezaiJovolJstvo v mestinjskem Bohorju
v prvih dneh januarja se je v
pohištveni tovarni Bohor Me-
stinje izvedelo, da naj bi pri-
pravili spiske odvečnih delav-
cev. Po zadnjih podatkih sin-
dikata bi izmed 360 zaposle-
nih odpustili več kot dvesto
delavcev. Tudi zadnje plače, ki
bi jo morali prejeti že 14. fe-
bruarja, ni bilo, zaradi vsega
je v ponedeljek popoldan pri-
šlo do spontane prekinitve
dela.
V torek so nato začeli s pra-
vo, že pred dnevi napovedano
stavko, v Mestinje pa je znova
odšla predstavnica regijskega
Svobodnega sindikata (Sinle-
sa), Milica Dabanovič. Po če-
trtkovem pogovoru med sindi-
katom, pooblaščencem Hme-
zada ter direktorjem mestinj-
skega Bohorja naj bi delavci
namreč dobili zakonsko za-
jamčeno plačo v ponedeljek,
kar pa se ni zgodilo. Plača, ki
je niso dobili, pa v mestinj-
skem Bohorju ni poglavitni
problem. Prav tako naj bi bili
nezadovoljni zaradi neobveš-
čenosti, pravi Martin Bosnar,
predsednik tovarniškega Svo-
bodnega sindikata v tovarni,
ki so jo olastninili lani, in kjer
je 60 odstotkov premoženja
postalo delavski delež, 40 pa
last skladov (30 odstotkov to-
varne je zdaj v lasti maribor-
skega KBM-Infonda). Mestinj-
ska delniška družba pa je res-
nično v nezavidljivem položa-
ju, saj imajo 330 milijonov to-
larjev izgub (lansko leto so
končali s 170 milijoni izgub),
zadnja dva tedna pa še bloki-
ran žiro račun.
Od kod težave? Direktor
Metod Černoša omenja, da je
Po torkovem dopoldanskem
sestanku so se v Bohorju odlo-
čili za nadaljevanje stavke. Za
naslednji dan, v sredo (po zak-
ljučku naše redakcije), so na-
povedovali delavsko odločitev
o začetku stečaja, saj naj bi to
predstavljalo v sedanjem polo-
žaju zanje še najboljšo rešitev.
Ker gre za delniško družbo, pa
je za takšno odločitev pristoj-
na skupščina delničarjev. Di-
rektorju očitajo nesposobnost,
zato hi ga nadzorni svet lahko
zamenjal, vendar pa drugega
kandidata znotraj podjetja naj
ne bi bilo.
na zahodnoevropskem trgu
zadnje leto huda konkurenca
iz vzhodnoevropskih ter
vzhodnoazijskih držav. Po iz-
gubi nekdanjega jugoslovan-
skega trga so se preusmerili na
zahodni trg, kamor izvažajo
od 85 do 90 odstotkov proiz-
vodnje, pravi direktor. Kot je
znano izdelujejo v Bohorju
pretežno vrtno pohištvo, pa
tudi jedilniške stole, podnožja
ter nekatere manjše kose pohi-
štva. Rešitev iz sedanjega po-
ložaja? Direktor omenja, da
zamisli obstajajo, o njih pa ne
govori. Med najpomembnejši-
mi (za zaposlene pa najbolj
bolečimi ukrepi), je po njego-
vem predvideno odpuščanje
delavcev, zlasti v režiji, kot
nam je dejal. Do tega bi po
njegovih besedah prišlo že v
kratkem: »Verjetno bo treba
odpustiti več kot polovico de-
lavcev. Dokončni izračuni še
niso znani.« Cemoša pravi, da
mu za podjetje ni vseeno, saj je
bil vodja tukajšnjega obrata
kar 32 let, v začetku devetde-
setih let pa postal njegov di-
rektor. Znano je, da bo z letoš-
njim letom (6. aprila) pridobil
pravico do polne starostne po-
kojnine, z dokupljenimi leti.
To je v pogovoru tudi potrdil.
Že pred ponedeljkovo po-
poldansko spontano prekini-
tvijo dela, so se predstavniki
vodstva Bohorja pogovarjali s
svojim glavnim upnikom,
Hmezad banko. Kot se je izve-
delo neuradno, naj bi danes, v
četrtek, s pogovori nadalje-
vali.
BRANE JERANKO
Visoko priznanje Završniku
v Ljubljani so minuli petek
podelili 28. priznanja Gospo-
darske zbornice Slovenije za
izjemne gospodarske dosežke.
Gre za deset visokih priznanj,
za pet nagrajencev iz velikih
in srednje velikih podjetij,
preostalih pet pa iz manjših. S
celjskega območja je med na-
grajenci Boris Za\'ršnik, di-
rektor Zdravilišča Atomske
toplice.
Z omenjenimi priznanji že-
lijo v Gospodarski zbornici
opozoriti na zadnja leta nad-
povprečna podjetja. Pred izbi-
ranjem letošnjih nagrajencev
so prejeli za velika in srednje-
velika podjetja enajst predlo-
gov, za mala pa devet. Vsi čla-
ni komisije morajo glede iz-
branih imen soglašati.
Tako je med letošnjimi na-
grajenci iz slovenskih velikih
in srednjevelikih podjetij Bo-
ris Završnik iz Atomskih to-
plic, komisija pa je tam pose-
bej opazila celoviti razvoj tu-
ristične ponudbe ter odlično
zasedenost nočitvenih zmog-
ljivosti.
Nagrade sta podelila pred-
Borh Završnik, direktor Zdra-
vilišča Atomske toplice: »Priz-
nanje, eno najpomembnejših
na gospodarskem področju, mi
pomeni veliko. To je priznanje
za izjemne gospodarske dosež-
ke v preteklosti. Gre za skup-
no delo ožjega vodstva ter ce-
lotnega kolektiva, kjer vsak
opravlja svoje delo. Največje
priznanje pa je gotovo to, da je
zdra vilišče dobro obiskano. *
sednik Gospodarske zbornicj^
Jožko Čuk, ter predsednik prj.
stojne komisije. Tone HrastelJ
Med nagradami za naj uspe
nejše pa so umetniška dela J
neza Boljke ter 450 tisoč tolj
jev denarne nagrade za dire
torje iz velikih in srednjeve
kih podjetij oziroma po 270
soč za direktorje manjših p
djetij^__
Med ostalimi nagrajenci so di
rektorji Janko Kosmina (Isttt
benz), Silvester Lemut (Agrj
ind Vipava), Leopold Oblal
(Ko\inoplastika Lož) ter Kani
Recer (Vino Bizeljsko Brežice)
Med petimi malimi podjetnili
pa so Janez Ajlec (AJM Kot
jak) Andrej Čufer (AKA L«,
ce), Andrejina in Jože Kogoj
((A. J. Kogoj), Božo Luziu
(Elektromehanika in Emone«
cafe Koper) ter Janko Razgok
šek (R. T. Maribor)._J
Slovesnosti so se udeležil
predsednik države, Milan Ku.
čan, Jožef Školjč in dr. Ivai
Kristan.
BRANE JERANKO
Konec zgodbe o uspehu?
Dr. Jože Mencinger s celjskimi poti Jetniki
Celjski Klub podjetnikov
Zlatorog je pred dnevi organi-
ziral pogovor z znanim sloven-
skim makroekonomistom dr.
Jožetom Mencingerjem, ki je
skušal odgovoriti na vpraša-
nje, ali je v naši državi konec
zgodbe o uspehu. Celjski go-
spodarstveniki so govorili tudi
o konkretnih problemih, zlasti
o razmerah v Steklarni Roga-
ška Slatina, ki jih je podrob-
neje predstavil direktor Jože
Pelko.
»Zgodba o uspehu se je sicer
začela, vendar gre h koncu.
Manj dobrohotni bi celo rekli,
da se je že končala,« meni dr.
Jože Mencinger. Industrijska
proizvodnja, ki je samo eno le-
to beležila 5 odstotno gospo-
darsko rast, je sredi lanskega
leta začela padati, to pa po
Mencingerju že pomeni konec
zgodbe. Velik konec se kaže
tudi v zunanjetrgovinski me-
njavi, ki po njegovem sodi pač
v relativno zanič sliko celotne-
ga lanskega leta. Zgodbe o
uspehu nikoli ni bilo pri zapo-
slovanju, saj brezposelnost še
naprej narašča. Očitno se je
kriza resno lotila delovno in-
tenzivnih panog, saj zadnji po-
datki kažejo, da je narasla
brezposelnost pri ženskah, te
pa so zaposlene predvsem v
delovno intenzivnih panogah.
Mencinger meni, da je Slove
nija naredila napako sredi leti
1992, ko so plače začele prehi
tro rasti, posledice tega pa 9
zdajšnje težave. Vlada se 1>
morala odločiti, komu poma
ga ti, vendar bo dajanje sub
vencij nekomu novemu pome
nilo, da jih bo treba vzeti ti
stim. ki so jih dobivali doslej.
»Še vedno živimi predobr
za tisto, kar naredimo,« ugo
ta vi j a Mencinger in poudarja
da tudi podatki o prvih letos
njih mesecih ne napovedujej
uspešnega leta. Inflacija b
višja od napovedanih sedmil
odstotkov, kar ni nič nepriča
kovanejga. Zaskrbljujoče b«
če bo nižja, saj bo to pomenilo
da vlada preveč nadzoruje ce
ne.
Značilnosti slovenske^
gospodarstva po osamosvojit"
sta, pravi dr. Mencinger, pi*
hitra rast finančnega sektorj
in razpad velikih sistemov,'
je posledica izgube jugosl"
vanskega trga. Kljub ukinit*
embarga slovensko gospoda'
stvo ne sme preveč pričakova'
od trgovinske menjave z bivši
mi republikami, saj so 1^''
obubožane, pa tudi blago,»
ga ponujajo, je slabe kak"
vosti.
V zvezi z vključevanjem'
Evropsko skupnost Mencing^
meni, da je od vseh delov'
Sloveniji na Evropo najb«
pripravljeno gospodarstvi
Vendar pa z vključevanjem"
treba hiteti, pravi, saj bo Sl"
venija, ob prizadevanju ali P'
brez njega, zagotovo sprejeta'
skupnost. Pri tem gre nami*
za pobtično odločitev, saj
država Evropski skupnosti'
pomeni veliko. j
Cilia - upravna enota Celje
Predstavitvena brošura — Po iJobrem letu v Upravni enoti Celje
pozitivne ocene
Na redni novinarski konfe-
renci konec minulega tedna je
Damjan Vrečko, načelnik
Upravne enote Celje, ki pokri-
va območje štorske, vojniške
in mestne občine Celje, pozi-
tivno ocenil delo upravnih or-
ganov, kot vzoren primer v dr-
žavnem merilu pa izpostaril
sodelovanje upravne enote z
vsemi tremi občinami na eni
ter državo na drugi strani.
Po Vrečkovi oceni je dobro
tudi sodelovanje z inšpekcij-
skimi službami ter celjsko iz-
postavo za obrambo, zaradi
česar so v zadnjih tednih Celje
obiskali tudi predstavniki tu-
jih delegacij. Celjska upravna
enota je preteklo leto Mestni
občini Celje, v katere prosto-
rih gostuje, plačevala soraz-
meren delež obratovalnih in
vzdrževalnih stroškov, s pri-
bližno 8 milijoni tolarjev pa
sofinancira tudi ureditev pro-
čelja ter prenovo strehe Na-
rodnega doma.
V celjski upravni enoti so do
konca lanskega leta sprejeli
vse akte o delovanju in organi-
ziranosti, vendar kljub temu,
da potrjen pravilnik o sistemi-
zaciji delovnih mest predvide-
va 90 delavcev, dejansko zapo-
slujejo v štirih oddelkih le 76
ljudi. Po besedah vodje oddel-
ka za občo upravo, druge
upravne naloge in skupne za-
deve Vinka Skaleta pa bi si
dodatne zaposlitve zaradi pro-
storske utesnjenosti tudi težko
privoščili. Kljub temu so za
najbolj pereče področje dena-
cionalizacij, ki ga zdaj v dveh
oddelkih vodi 5 zaposlenih,
vladno kadrovsko komisijo
vendarle zaprosili za odobri-
tev dodatnih zaposlitev.
Sicer pa so na novinarski
konferenci predstavili tudi in-
formativno brošuro Cilia -
Upravna enota Celje, ki so jo v
nakladi 300 izvodov izdali kar
v upravni enoti. Brošura, v ka-
teri so zajeti številčni podatki
o teritorialnem obsegu in pre-
bivalstvu, notranja organiza-
cija in delovna področja
upravne enote, razmerje med
upravno enoto ter občinami
ter drugi potrebni podatki za
občane, je v teh dneh že na
vpogled v vseh treh občinah,
sprejemni in glavni pisarni
upravne enote, v ustanovah, ki
jih obišče največ ljudi ter v
informacijski pisarni celjske-
ga turističnega društva.     IS
Tržne niše v izobraževanju
Ob ohranjanju kataloške prodaje bo podjetje FIt-medla širilo
druge dejavnosti
Lansko poslovno leto je za
celjsko podjetje Fit-media mi-
nilo v znamenju selitve v nove,
lastne poslovne prostore na
Bežigrajsko 9 v Celju. Hkrati
so v Centru Interspar najeli
prostore za specializirano pro-
dajalno Fit-medico in za obe
naložbi namenili milijon
mark.
Po ocenah direktorja Jožeta
Volfanda je oboje vplivalo na
njihovo poslovanje, zato so
ustvarili le 335 milijonov to-
larjev prometa, kar je bilo
manj od načrtovanega. Dve
tretjini prometa odpadeta na
trgovinsko, tretjino pa so
ustvarili z založništvom in trž-
nim komuniciranjem. V Fit-
medii bodo tudi letos nadalje-
vali z razvijanjem kataloške
prodaje, hkrati pa želijo razši-
riti tudi druge dejavnosti. Na-
črtujejo izdajo štirih številk
nacionalnega in osmih številk
regionalnega kataloga Fit-me-
dia v skupni nakladi 1,4 mili-
jona izvodov. »Pričakujemo
povečan obseg prodaje, saj se
iz kataloške prodaje po tre-
nutnih podatkih umikata DZS
in Kastner und Oehler, vpra-
šljiva je dejavnost S-Hrama,
Quelle pa je obseg kataloške
prodaje zmanjšal zgolj na kon-
fekcijo in tekstil,« pravi Vol-
fand, ki v svojem podjetju za
letos napoveduje 511 milijo-
nov tolarjev prometa.
Precejšen delež bodo ustva-
rili z večanjem obsega svojih
storitev, marketinga, tržnega
komuniciranja in angažiranim
uvajanjem novih programov
strokovnega izobraževanja. Po
besedah Vanese Čanji, ki vodi
in pripravlja programe stro-
kovnega izobraževanja, vidijo
prav v slednjem primemo trž-
no nišo za celotno področje se-
vemo-vzhodne Slovenije. »Po-
samezni   nosilci   tovrstnega
Maja bo Fit-media izdala na-
cionalni promocijski katalog
>Slovenija - na poti h kakovo-
sti<, v katerem bodo predstav-
ljena prizadevanja države za
dosego kakovosti in kasneje
odličnosti. V katalogu pa bo
predstavljenih tudi 50 najpo-
membnejših podjetij, ki sodijo
v družbo 120 slovenskih po-
djetij s pridobljenim certifika-
tom ISO 9000.
izobraževanja oziroma izpo-
polnjevanja so le v Ljubljani
in delno v Mariboru, zato je tu
za nas odprt prostor, saj so po-
trebe velike.«
Prvi iz programa strokovnih
seminarjev se je v celjski Ce-
Ijanki začel že včeraj ( v sre-
do), namenjen pa je predstavi-
tvi sistema kakovosti, ki teme-
lji na zahtevnih standardih
kakovosti sistema ISO 9000, in
nosi naslov >Celovita kakovost
podjetja<. V začetku marca bo
v organizaciji Fit-medie v
ljubljanskem hotelu Kompas
Austrotel pilotski seminar
>Standardi in tehnični predpi-
si na področju agroživilstva<,
ki ga pripravljajo skupaj z dr-
žavnim uradom za standardi-
zacijo, sredi marca pa še semi-
nar na temo >Odličnost v go-
stinstvu<.
I. STAMEJČIČ
it. 9. - 29. februar 1996

AKTUALNO
"Avtoštoparju"
priznali imuniteto
Tožba,plo le po objavi reportažnega zapisa ¥ Novem teilnlku proti Lojzetu Peterletu vložil
\\^o slamberger, še nima epiloga - PeterJetu preJšnJJ te a en prJznaJJ posJansko Jmuniteto
Reportažni zapis fotore-]
orterja naše hiše, Edijd
!({asneca, z naslovom "Pred-^
jednik na cesti" je bil v No-
^^ni tedniku objavljen 28.1
piaja 1992, osem dni po ti-j
stem, ko je bila v Slovenskih^
Konjicah košarkarska tek-
p,a med parlamentom in
vlado. Slab mesec po tem, ko
jQ na vladni seji izrekli ne-
zaupnico tedanji vladi, zara-
di cesarje Lojze Peterle od-
stopil s položaja predsedni-
1(3 vlade.
Danes to reportažo poob-
javljamo, z željo, da se spom-
nimo na dan, ko je naš foto-
leporter vozil zanimivega što-
parja - pravkar odstopljenega
predsednika vlade in z željo,
da bralcem vnovič osvetlimo
dogodke, ki so pripeljali do
tega, da so Peterletu prejšnji
teden priznali poslansko imu-
niteto.
Vlado Slamberger, upoko-
jeni urednik in novinar Dela,
je v tistem času za Novi ted-
nik pisal kolumno "Sence na
sončni strani Alp", v kateri je
povzemal najpomembnejše
logodke s slovenskega poli-
tičnega prizorišča v tekočem
tednu in jih tudi komentiral.
Fako je v zapisu "'Zapleti' v
meng ljudstva," v katerem je
Mpl o zamenjavi vlade, Pe-
/deta imenoval Alojzij Pe-
terle. Peterletu to seveda ni bi-
lo všeč, kar je ob branju No-
vega tednika tudi komentiral
zbesedami: "Nikoli nisem bil
Alojzij. Slamberger, stari Ud-
i)ovec, se hoče povzdigniti z
nekakšnimi nad imeni," je de-
jal našemu fotoreporterju
Ediju Masnecu, ki se je po
vrnitvi v redakcijo in po po-
govom s kolegi v uredništvu
odločil, da bo potovanje z ne-
navadnim avtoštoparjem tu-
<li zapisal.
Vladu Šlambergerju, ki je
feportažni zapis v Novem
^niku bral, pa seje zdel spo-
fen naziv "Slamberger, stari
Udbovec", zato je junija 1993
Pfoti Lojzetu Peterletu vložil
tožbo in zahteval, da se mu ta
^Novem tedniku javno opra-
viči.
Peterle tega ni storil. Na pr-
^'obravnavi (bila je edina, ki
^Jje je udeležil) je izjavil:
■^e razumem natančno, če-
sem obdolžen in sebe ne
)''dim v konfliktnem razmer-
ji* s gospodom Vladom Šlam-
"^»■gerjem. Gospod, ki meje
vzel v avto, se mi je predsta-
vil kot fotoreporter, ni mi dal
^^orizirati članka in naj zato
odgovarja," je takrat ko-
Jj^ntiral srečanje z Edijem
•^asnecem, medtem ko je o
^yoJi sporni izjavi dejal: "Za-
P's Slambergerja sem komen-
"^1 z besedami, ki se jih po
kot letu dni ne spominjam
^ natančno. Mislim pa, da
^•^ uporabil izraz Udbovec^
ali udbovski, ker sem se
spomnil številnih pisanj
Slambergerja v preteklosti, ki
so bila izrazito režimska. Moj
komentar seje nanašal na na-
čin pisanja."
In kaj danes, po štirih letih
od takrat, ko je v svoj avto
vzel avtoštoparja, kije bil ne-
kaj tednov pred tem še pred-
sednik slovenske vlade, poz-
neje je postal zunanji mini-
ster, sedaj paje poslanec, me-
ni Edi Masnec?
Lojze Peterle se je udele-
žil le prve obravnave; na na-
slednjih dveh, kamor so te
povabili kot pričo, pa ga ni
bilo. Kaj meniš o tem?
Sam sem bil na obravnavo
večkrat vabljen kot priča.
Dvakrat sem prišel, vendar je
odpadla, ker je bil Peterle
službeno odsoten, tretjič pa
me ni bilo, saj sem vedel, da
tudi Peterleta ne bo, kar seje
res zgodilo. Sedaj že leto dni
o novi obravnavi ni bilo ni-
česar slišati.
Ne razumem pa, zakaj se
niso stvari hitreje odvile, saj
mi je Peterle takrat v avtu po-
vedal, da si bo vzel več časa
zase. Nekaj časa je še bil do-
ma, potem paje bil nekaj me-
secev med izseljenci v Ame-
riki. Sedaj paje spet globoko
v politiki, in nekako razu-
mem, da nima časa priti na
obravnavo.
Sicer pa so v tujini tudi dru-
gi politiki klicani na sodišče.
vendar sodni mlini drugje
očitno meljejo hitreje in bolj
učinkovito. Letos bo od dne,
ko sem ustavil Peterletu, mi-
nilo štiri leta, pa se ni zgodilo
še nič. Le imuniteto so mu
priznali.
Meniš, da upravičeno?
Peterle je zahteval imuni-
teto, ker ga ta obravnava obre-
menjuje pri političnem delu.
Sicer pa sem pred dvema me-
secema v TV Tedniku gledal
prispevek z naslovom Imuni-
teta - da ali ne. V anketi se je
večina poslancev izrekla za
to, naj se imuniteta prizna za
stvari, ki se dogajajo v parla-
mentu. Če se kakšen poslanec
oziroma politik 'spozabi' za-
sebno, pa bi morali to obrav-
navati tako, kot če bi to storil
kdor koli drug. Torej so po-
slanci sedaj storili ravno nas-
protno od mnenja, ki so ga
izrazili v TV Tedniku.
Si takrat, ko si ustavil ne-
navadnemu avtoštoparju
pričakoval, da bo ta dogo-
dek vzdignil takšen hrup po
Sloveniji?
V zadnjem času pogosto
sedajo na zatožno klop novi-
narji, tako s področja gospo-
darstva kot s področja politi-
ke. Tokrat je obratno; novi-
nar toži politika, kar ni obi-
čajno, in ravno zato je verjet-
no ta stvar zbudila takšno
publiciteto. Vse skupaj me še
vedno obremenjuje in verja-
mem, da obremenjuje tudi
Peterleta.
Sta se po vožnji od Trzina
do Konjic pred štirimi leti s
Peterletom pozneje še kdaj
srečala?
Po tistem dogodku nisva ni-
koli več govorila. Vedno, ka-
dar ga srečam, ga pozdravim,
vendar ne vem, če se me še
spomni. Po prvi obravnavi so
me ljudje spraševali, kaj sva
imela, zakaj sva se sprla... V
bistvu pa nikoli nisva imela
nič. On si je takrat najbrž za-
želel malo svobode in se od-
ločil za avtoštop, jaz pa sem
slučajno pripeljal mimo in...
Nič slabega mu nisem hotel,
vendar paje pri politikih ta-
ko, da včasih kaj rečejo tudi
nekontrolirano. Da pa je ta-
krat rekel "stari Udbovec" mi
je še danes živo v spominu,
vendar sem mislil, da meni
"Udbovca" kot pripadnika re-
žima. Ni se mi zdelo, da na-
merava Slambergerja žaliti.
Mislim, da seje okoli tega
vzdignilo preveč prahu. Vse
skupaj namreč ni bilo mišlje-
no tako kot je izpadlo, poleg
tega pa... vse se že predolgo
vleče. Vsakih par mesecev to
spet pogrejejo in čas bi že bil,
da se stvar umiri.
NINA M. SEDLAR
Državni zbor je prejšnjo sredo priznal imuniteto poslancu Loj-
zetu Peterletu, proti kateremu je novinar Vlado Slamberger
vložil zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdol-
žitve. Za tak sklep je glasovalo 32 poslank in poslancev, proti
so bili štirje, tako da skladno z odločitvijo zbora sodišče ne
nore pričeti kazenskega postopka.
Fotoreporter Novega tednika Edi Masnec ni pričakoval, da bo \
prevoz nenavadnega štoparja po Sloveniji vzdignil toliko prahu. ■
Predsednik na cesti
Kako sem bi J en dan predsednikov šoler
POOBJAVA REPORTAŽE, OB JAVLJENE 28. MAJA 1992
Dvignjen palec, brada,
očala, športna obleka, za vra-
tom pa stara torba. Ni dvo-
ma! Za cesto stoji bivši vlad-
ni predsednik Lojze Peterle.
Takoj sem ga spoznal. V
zadnjem času sem ga večkrat
srečal, nazadnje nekaj ur pred
tem, ko seje še sam sprehajal
po Ljubljani s kravato. Zdaj pa
je že v Trzinu. Naglo ustavim.
"Dober dan! Jaz grem proti
Konjicam," me je prijazno
ogovoril. "Izvolite, tudi jaz
grem v tisto smer. Se nama že
mudi. Tekma se prične čez eno
uro. Vi boste verjetno igrali ko-
šarko?"
"Vi tudi v Konjice? Potem
sem naletel na pravega. Midva
se pa od nekod že poznava,"
nadaljuje pogovor Lojze Peter-
le.
"Jaz vas poznam. Večkrat
sem vas slikal. Nazadnje v so-
boto na kongresu".
"Ja. Na košarko grem, am-
pak tokrat bom igral za parla-
ment. Zadnjič sem še igral za
vlado. Sedaj sem ostal brez
vladnega vozila, pa sem si re-
kel, zakaj pa ne bi bilo po sta-
rem, kot v študentskih letih. Na
'štop'!"
"Svojega avtomobila nima-
te?"
^ "Imam, 13 let starega golfa.
Žena ga rabi za prevoz otrok."
"Kolegi pa vas niso vzeli s
seboj?"
"Zjutraj sva se z dosedanjim
šoferjem prijateljsko razšla.
Kasneje sem telefoniral na vla-
do, če bi bil kakšen prevoz za-
me, pa so rekli, da so že vsi šli.
Drnovšek je imel po starih ju-
goslovanskih zakonih posebne
čuvaje, tajnico, šefa kabineta,
avto in šoferja ter plačo skozi
vso leto. Sam sem si prizade-
val, da smo po zamenjavi pred-
sedniške bonitete skrajšali na
tri mesece. Vse kaže, daje tu-
di to preveč in Drnovšek se ne
zaveda, da bo čez par mesecev
po volitvah mogoče tudi sam
na cesti. Prosil ga bom, da mi
za kakšen mesec pusti vsaj pi-
sarno in tajnico, ker bi se rad
zahvalil številnim vladnim pri-
jateljem po svetu, sodelavcem,
novinarjem. Mislim, da si to
zaslužijo, saj smo veliko nare-
dili skupaj."
"Se boste lahko sedaj spoči-
li?"
"Niti enega dneva dopusta si
nisem privoščil zadnji dve leti
in upam, da bom letos lahko
nekoliko potoval. Slovenci po
svetu me veliko vabijo."
S Peterletom za cesto
Tako sva se pomenkovala
proti Trojanam, kjer pa sva
morala s ceste. Najmanj deset
blindiranih državniških vozil,
ki so prihajala z nasprotne stra-
ni naju je prisililo, da sva za
hip morala obstati.
"To morajo biti pa 'velike ži-
vine' v teh vozilih", sem dejal.
Skimal je z glavo. Mislim,
da mu je postalo malce vroče.
Kasneje sem izvedel, da se je
peljal mimo Dimitrij Rupel, ki
je na Ptuju sprejel madžarske-
ga kolega.
Prešla sva na novo temo - o
časopisih.
"Nova doba mi je prišla v ro-
ke samo enkrat in hvalabogu
nikoli več. Novi tednik? Dva-
krat. Nisem imel časa prelista-
ti niti tistih časopisov, ki sem
jih vsak dan dobil na mizo."
V Šempetru ustavim. Samo
z.a minuto, da pogledam, če je
najnovejša številka tednika že
doma. Imam srečo. Kurir jo je
sorazmerno zgodaj (sreda ob
16.30) pustil v stanovanju. Ni-
sem ga povabil naprej, saj se
čez par minut pričenja tekma.
Pohvalim se: "To je naš Novi
tednik. Veliko smo pisali o vas
in o kongresu krščanskih de-
mokratov."
Ustavi se na drugi strani. "A
ti tudi pišejo za vas? Ljerka Bi-
zilj, Vlado Slamberger..."
Skrbno prebira. Ljerka piše
o vladnih predigrah. Peterletov
komentar:
"Biziljeva se trudi, da bi bi-
la neodvisna, vendar se vidi, da
je Kučanova."
Stran 5. Vlado Slamberger
pričenja Sence na sončni stra-
ni Alp s povzdignjenim Aloj-
zijem Peterletom. "Nikoli ni-
sem bil Alojzij. Slamberger,
stari Udbovec se hoče povzdig-
niti z nekakšnimi nad imeni."
Stran 7. Robert Gorjanc po-
roča s kongresa krščanskih de-
mokratov. Njegovo poročanje
mu ni všeč. "Gorjanc pravi, da
v mojem govoru ni manjkalo
fraz in leporečja. To bi lahko
trdil, če bi objavil moj govor.
Očitno še ne pozna žanrov v
novinarstvu. Sam sem nekaj
časa pisal in urejal časopis za
verne študente in vem, kako se
tem zadevam streže."
Zadnja - rumena stran. Re-
sen Peterletov obraz za hipec
postane vedrejši. V oči mu pa-
de naslov: Dve zajklji za har-
moniko. Na levi zagleda svojo
sliko z Omanom. Zopet resen
obraz. Novi tednik konča na
zadnjem sedežu in proti Konji-
cam sva oba tiho.
Redarji naju ustavljajo in po-
šiljajo na parkirišče navadnih
smrtnikov. Ker gre počasi, se
mi nenavadni štopar zahvali,
izstopi in pohiti v dvorano.
Sam še nekaj časa porabim za
parkiranje. Gledalci bučno
pozdravijo bivšega predsedni-
ka vlade. Parlament premaga
vlado.
Peterletov učinek je simbo-
ličen, ampak igral paje le. In
upam si trditi, tudi po moji za-
slugi.
Se bom ustavljal bivšim
predsednikom. Takoj po voli-
tvah bom posebej pozoren, če
bi slučajno kje ob cesti zagle-
dal Janeza Drnovška.
EDI MASNEC
Lojze Peterle po košarkaški tekmi v Slovenskih Konjicah, ka-
mor se je, slab mesec po odstopu s poloiaja predsednika vlade,
kot avtoštopar pripeljal z našim fotoreporterjem.
$t. 9. - 29. lebruar 1996
KULTURA

Dediščina za priiiodnost
v Muzeju novejše zgodovine
Celje so minuli petek predsta-
vili lansko delovno poročilo
ter letošnje načrte oziroma de-
lovni program do konca de-
cembra.
Od nekaj 10 obiskovalcev v
letu 1985 se je število ljudi, ki
so si ogledali stalne in občasne
muzejske postavitve povzpelo
preko 24 tisoč, še posebno do-
ber pa je bil odziv na Herma-
nov brlog, ki je kot muzejski
oddelek zaživel lanskega mar-
ca. Otroški muzej si je ogleda-
lo preko 13 tisoč obiskovalcev,
v skupnem številu obiskoval-
cev pa je po oceni direktorice
Andreje Rihter približno polo-
vica ljudi iz krajev izven celj-
skega območja. Pomembno je
tudi to, da si v Muzeju novejše
zgodovine z načrtnim delom
širijo krog >prijateljev muzeja<,
podjetij in posameznikov, ki
imajo posluh za ohranjanje
narodne dediščine. Kar tretji-
no denarja, ki ga potrebujejo
za svoje akcije, prispevajo
sponzorji, med tistimi, s kate-
rimi muzej dobro sodeluje, pa
so Banka Celje, Cetis, Kovino-
tehna. Kili Liboje in Fit-
media.
Iz letošnjega rednega delov-
nega programa velja na prvem
mestu omeniti novo stalno po-
stavitev in projekt >Zgodovina
Celja 1780-1991<, ki ga bodo v
muzeju zaključili leta 1999. V
projekt sodi tudi raziskava in
publiciranje izsledkov o no-
vejši zgodovini Celja, ob mu-
zejskih strokovnjakih pa je
vanj vključena tudi vrsta zu-
nanjih sodelavcev. V petih le-
tih bo izšlo po kronološkem
redu 5 zbornikov, v letošnjem,
ki bo izšel jeseni, bo zajeto ob-
dobje zgodovine Celja v letih
1780-1848, decembra pa bodo
odprli tudi razstavo o tem, ka-
ko je nastal, preživel in kako
živi celjski Glavni trg.
Zaradi velikega zanimanja
so v Otroškem muzeju Herma-
nov brlog do konca junija po-
daljšali občasno razstavo o de-
narju, za najmlajše bodo tudi
letos pripravljali muzejske de-
lavnice ter v Hermanovem gle-
dališču gostili lutkarje, nada-
ljevali pa bodo tudi s predava-
nji ter seminarji za vzgojitelji-
ce in učiteljice. Jeseni bodo
gostili razstavo otroških vozil
v preteklosti Tehniškega mu-
zeja iz Berlina, postavitev no-
ve razstave pa Herman načr-
tuje v začetku prihodnjega
leta.
V začetku aprila bodo v pre-
novljenem Starem piskru od-
prli dopolnjeno razstavo iz le-
ta 1965, takratni postavitvi
prikaza streljanja talcev pa
bodo dodali še predstavitev
drugih oblik nacističnega na-
silja, hkrati pa izdali tudi pri-
ložnostno zloženko. V muzeju
letos nadaljujejo z urejanjem
Ateljeja Pelikan, ki naj bi ga
kot razstavni prostor mojstra
Josipa Pelikana ter ponovno
oživljeni fotografski atelje od-
prli do začetka poletja.
I. STAMEJČIČ
V Muzeju novejše zgodovine
Celje bodo letos sodelovali pri
obeležitvi 150-letnice prihoda
železnice v Celje, se kot eden
od treh slovenskih muzejev
predstavili na mednarodnem
muzejskem salonu SIME 96 v
Benetkah, pripravili pa bodo
tudi muzejsko poletno delav-
nico ter potopisna predavanja
in nekaj občasnih razstav.
Iz različnih ciklov
v galerijskih prostorih Kul-
turnega doma Ivan Napotnik v
Velenju razstavlja akademski
slikar Milan Batista.
Dvainsedemdesetletni
umetnik je po drugi svetovni
vojni diplomiral na Akademiji
za likovno umetnost v Ljublja-
ni, kjer je tudi končal grafično
specialko pri Božidarju Jakcu.
Nato se je posvetil pedagoške-
mu delu, hkrati pa se je vse
bolj pričel ukvarjati z organi-
ziranjem različnih kulturnih
dejavnosti na področju Go-
renjske oziroma Kranja, kjer
tudi živi.
V velenjski galeriji je Bati-
sta razstavil izbor iz nekaterih
svojih grafičnih ciklov, ki jih
je ustvaril v preteklih letih. Za
njegovo grafično snovanje je
nasploh značilno izdelovanje
serij z razkčnimi osrednjimi
motivi, ki so lahko povsem
konkretni, ali pa tudi bolj sim-
bolično zastavljeni. Do sedaj
je Batista naredil devetintri-
deset različnih tematskih ci-
klov, navdihnjenih s prizori iz
Istre, starodavnim trubadur-
stvom, motivi iz poezije Fran-
ceta Prešerna, kozolci, medite-
ranskimi oljkami, pojmom
Evrope, Ljubljano iz Valva-
sorjevega časa in mnoge
druge.
Umetnik na svoj način upo-
dablja tudi kritiko vojnih raz-
mer, ki s sabo prinašajo trplje-
nje in človeško bedo, saj je nje-
gov prvi cikel narejen na temo
druge svetovne vojne, zadnji,
narejen lansko leto, pa opo-
zarja na vojno v Bosni in Her-
cegovini.
Batistove grafike so nareje-
ne v tehniki jedkanice, za ka-
tero je značilna preciznost črte
in zato omogoča veliko na-
tančnost pri upodobitvi. Nje-
gov slog vključuje realistične
poteze s primesmi ekspresivne
izraznosti, za novejša dela pa
je značilnejši nadrealističen
pristop, saj se v posamezni
grafiki spleta več različnih po-
dob. Običajno se prepletajo
človeške figure, omamentalni
vzorci, arhitektura, pokrajina
z raznimi simbolnimi oblika-
mi, kar v celoti tvori razgibane
forme in polnost likovnega
izraza.
BORIS GORUPIČ
Didijeva razstava
Minuli četrtek so v modrem salonu konjiškega hotela
Dravinja odprli razstavo del likovnega pedagoga in absol-
vetna akademije za likovno umetnost Milana Lamovca-
Didija.
Na prireditvi, ki sodi v sklop praznovanj ob 850-letnici
Konjic, so sodelovali še pianist Matej Kovše in kitarist
Gordon Hitrec, letošnja Prešernova nagrajenka Marija
Golčer, ki je recitirala pesmi Walta Whitmana in Franjo
Funkelj, ki je zapel nekaj pesmi Franeta Milčinskega
Ježka. (TASK)
Nove kriminalke
v zadnjem mesecu so pri za-
ložbi Mladinska knjiga izdali
več novih leposlovnih knjig,
med katerimi so tudi štiri, ki
sodijo v žanr klasičnih, oziro-
ma političnih kriminalk.
Angleška pisateljica Agatha
Christie je napisala okoli se-
demdeset kriminalnih roma-
nov, s katerimi je postala po-
pularna po vsem svetu, dobro
pa jo poznajo tudi naši bralci,
saj imamo vrsto njenih del
prevedenih, mnogo zgodb pa
poznamo iz filmskih adapta-
cij. Najnovejša prevoda sta
Mirujoči umor v kateri gospo-
dična Marple raziskuje skriv-
nostno preteklost stare hiše in
Smrt v oblakih, kjer se Hercu-
le Poirot ubada s primerom
umora v letalu. Oba romana
sta seveda nadvse napeta, od-
likuje pa ju tudi psihološka
karakterizacija likov.
Tudi Ruth Rendell je pisate-
ljica, po katerih predlogah so
posneli vrsto filmov in televi-
zijskih serij. Njene zgodbe so
sestavljene iz nenavadnih za-
pletov   in  s   presenetljivimi
zaključki, a vendarle delujejo
stvarno, kot da so vzete iz na-
šega vsakdanjega sveta. To so
tudi značilnosti enajstih krat-
kih zgodb, ki so obrane pod
naslovom Nova prijateljica.
In če so bile prej omenjene
zgodbe plod bogate domišljije,
pa za tiste, ki so opisane v
knjigi Dvojna življenja to ne bi
bilo mogoče reči. Avtor Step-
hen Koch je napisal dokumen-
tarno delo, v katerem razkriva
nekatere posebnosti dveh naj-
večjih totalitarnih sistemov v
dvajsetem stoletju - nacizma in
stalinizma. Predvsem se osre-
dotoča na slednjega, ter na de-
javnost vohunov in intelektu-
alcev v propagandni akciji
proti zahodnim silam. Podrob-
neje so opisane dejavnosti
Willija Muzenberga, genialne-
ga propagandista in njegove
metode, kako pridobiti razum-
nike iz ZDA in evropskih dr-
žav za Stalinove ideje. Mnoge
ključne podrobnosti so prvič
predstavljene javnosti, saj je
avtor uporabil vire, dosegljive
šele v zadnjih letih.
BORIS GORUPIČ
Krapi v Zibiki
Odmevna uprizoritev ljubiteijsidii igraicev
Pred dnevi je Kulturno dru-
štvo Zibika povabilo na upri-
zoritev Krapov, komedije An-
tona Ingoliča. Občinstvo je
dvorano gasilskega doma na-
polnilo do zadnjega kotička.
V komediji v treh dejanjih
so gledalci spremljali dogaja-
nje v manjšem in propadajo-
čem podeželskem mestu, v
Mirnih vodah. Tja pride pisa-
telj, da bi spoznal življenje bo-
gatih in revnih. K skrivnostne-
mu obiskovalcu, za katerega
nihče ne ve, kaj piše, prihajajo
nato različni obiskovalci, bo-
gati in revni. Vsakdo mu hiti
pripovedovati svoje želje in
potrebe, pri tem pa kritizira
tuje napake. Bistri pisatelj pa
opaža tudi vse tisto, kar mu
pripadniki višjega sloja, ki za-
sedajo vodUne položaje, želijo
prikriti. Po dveh mesecih ugle-
da knjiga luč sveta, takoj je
razprodana, na dan pa pridejo
mnoge zlorabe ter nepravilno-
sti. Komedija ima srečen ko-
nec. Revni bajtar dobi denar
za kravo, ki so mu jo krivično
odpeljali, brezposelni učitelj
okrajnega načelnika pa pre-
mestijo drugam.
Vsi sodelujoči igralci so bili
v svojih vlogah prepričljivi,
nekateri pa so odigrali celo po
Ingoličeve Krape je režirala
Helena Rančigaj, v najopaz-
nejših vlogah pa so nastopili
Branko Metličar, Janez Bele,
Helena Rančigaj, Duško Čoki,
Robi Krivec, Ljubica Bele,
Rafko Krivec in Bernarda Be-
le. Igrali so tudi Ivan Premrl,
Rihard Smole, Brigita Drame,
Miha Zlatolas, Janko Čoki,
Boštjan Čoki in Martin Fajs.
Sceno je pripravil Vlado Ran-
čigaj, šepetalka je bila Katari-
na Rančigaj, za šminko pa je
Doskrbela Bernarda Bele.
dve. Občinstvo jih je nagradilo
z burnim ploskanjem, kar so si
tudi zaslužiU.   LOJZE ČOKL
Razpis ali
povabilo?
Piše: Tadej Čate,
Pravzaprav nisem bil edini,
ki ga je zbodel tisti oglas v eni
izmed številk časopisa Delo
prejšnji teden, v katerem me-
sto Ljubljana oziroma odbor
za pripravo prireditve Evrop-
ski mesec kulture, poziva vse
tiste, ki bi se želeli tako ali dru-
gače udeležiti te vsekakor elit-
ne kulturne prireditve prihod-
njega leta. V oglasu, ki seve-
da ni zastonj, mesto Ljubljana
oziroma že omenjeni odbor po-
ziva, vabi k sodelovanju, na-
mesto, da bi razpisalo natečaj,
na katerem bi potem skupaj s
programskim odborom odbrali
tisto najboljše, kar bi Ljublja-
na lahko v okviru svoje prire-
ditve ponudila vsej Evropi.
Mimogrede, če imate kakšen
projekt, ki kolikor tolikor diši
po kulturnem, na primer, da
ste oblikovalec tistih betonskih
palčkov, kise vedno "krasijo"
to našo deželo, prijavite se in
spoznala vas bo vsa Evropa.
Morda boste pri tem še kaj za-
služili, ali pa če ste vrtičkar;
dodajte svoj piskrček k Evrop-
skemu mesecu kulture. No, ja
če se na Evropski mesec kul-
ture, na prireditev, na katero
se druga mesta in druge drža-
ve pripravljajo vsaj pet ali več
let, pripravljate dobro leto, po-
tem jasno, boste v program
uvrstili vse kar je pač mogoče
dobiti. Brez vsakršnih koncep-
tov in brez vsakršnega vna-
prejšnjega razmisleka. Žalost-
no, kajne. Hja, Ljubljana pa se
do svoje prireditve žal tako ob-
naša. Ker bi eni pač rajši v ok-
viru Evropskega meseca kul-
ture predstavili neodvisno,
drugi pa institucionalno kultu-
ro. In žal imajo slednji v me-
stu premoč. Ker, hej, na tak-
šno povabilo se v petnajstih
dneh, kolikor jih je mesto po-
nudilo na voljo vsem tistim, ki
bi se želeli prijaviti, lahko od-
zovejo samo tisti, ki že imajo
pripravljene projekte. Katerih
produkcija je tako in tako
sprotna. In pa seveda stari ter
zastareli projekti, s katerimi je
moč očarati zgolj zamudnike.
Ali pa tiste, ki jim je vseeno,
ali je projekt predstavljen v ok-
viru tako velikega vseevrop-
skega projekta, stvar amater-
ske presoje. Tudi to je žalost-
no, kajne.
Zal pa na Ljubljano tako in
tako nihče več ne računa. Ne
samo po tisti kobenhavenski
zgodbi, v kateri so predstavni,
ki Ljubljane izpadli kol re\<^
sorodniki s podeželja (kot ^
šen Ceaucescu, ko seje pripi^
zil na obisk k svojemu veliki,
mu očetu Josipu Brozu Titu rt,
njegovega Galeba, kjer ga j,
Tito sprejel v snežno heli oj
leki in s sinje modro rutk^
okrog vratu. Ceaucescu pa j
tam po palubi menda tacali
svojih gojzerjih), pač pa /nj
po tisti sramoti imenovan
"prošnja za prestavitev prin
ditve ", ki so si jo privošči
pred dvema letoma. Mimogn
de. Evropski mesec kulture \
moral v Ljubljani biti že k
1995. Si lahko zamislite, dal
takšno prošnjo naslovili tja
Bruselj še enkrat? Bojim se, i
bi prišlo celo do hudega diph
matskega zapleta. Skraih
Ljubljana se na svojo najvd
jo prireditev v svoji kultun
zgodovini, pripravlja kot m
kakšen osmorazreden festin
amaterskih gledališč. Pri a
mer rad verjamem, da bit
amaterski gledališčniki obm
šali precej bolj profesionak
kot pa profesionalci, ki jih
ta namen plačuje mesto Lji
Ijana.
Ja, javno povabilo še vek
velja in splača se ga izkoA
ti. Ljubljana, če bozmoglai
volj poguma, bo gostila ma
sikatero veliko ime iz zakld
niče sodobnih umetnosti. Kii
bodo, verjemite, z veliko vt
užitka, tako duhovnega kotil
lodčnega, rajši udeležili k
sne dobre zabave, kot pa si o;
ledali dogodke, ki jih Je:
zdavnaj povozil čas, ki sod\
bolj v nacionalno (in lokalno
dobro kot pa v širši kontd
sodobnih umetnosti, kakršne
trenutek naplavljajo Evrop
Od tistega izvirnega slovi
skega pa jim bomo lahko p
nudili žal samo nacionalne (
lokalne!) zdrahe ter vsespl
šno znano zeleno zavist. Inn
s končno nonšalantnost, kip'
veva tiste, ki naj bi proji
Evropski mesec kulture že i>
krat zvozili.
Slovo Slovenskega okteta
Ob svoji petinštiridesetlet-
nici delovanja, se je v torek,
20. februarja s koncertom v
Cankarjevem domu v Ljublja-
ni, poslovil s koncertnih odrov
Slovenski oktet. Upajmo, da
bo kmalu vzniknil nov, saj
mladih in odličnih pevcev na
Slovenskem ne primanjkuje,
pa tudi nekateri ugledni umet-
niški vodje so izrazili željo, da
bi ga vodili.
Slovenski oktet je ustanovi-
la Slovenska izseljenska mati-
ca. Ker je bilo tedaj premalo
denarja za gostovanja obsež-
nih glasbenih korpusov, so
ustanovili oktet, ki je v različ-
nih sestavah polnih 45 let nosil
po svetu slovensko ljudsko in
umetno pesem, gojil pa je pe-
smi tudi drugih narodov. Do-
slej je imel 3300 koncertov in
po vzoru Slovenskega okteta
je v Sloveniji nastalo okoli sto
novih oktetov. Nastopil je v 42
državah na vseh petih celinah
in pel pesmi v dvajsetih jezi-
kih. Največ koncertov v enem
letu je oktet imel leta 1978, in
sicer kar 122. Samo v ZDA je
Slovenski oktet nastopil dva-
indevetdesetkrat.
Slovenski oktet so umetni-
ško vodili Janez Bole, Valens
Vodušek, Darjan Božič irf na-
zadnje Anton Nanut. Dolgo-
letni predsednik okteta je bil
novinar Bogdan Pogačnik.
Edini še živeči pevec iz prve
oktetove zasedbe je Božo Gro-
šelj. Oktet je za svoje umetni-
ško delo prejel dve Prešernovi
nagradi, Drabošnjakovo na
Koroškem, Orlandovo v Du-
brovniku, Red zaslug za narod
še v času SFRJ, pred dnevi pa
ga je predsednik Republike
Slovenije Milan Kučan odliko-
val z najvišjim državnim odli-
kovanjem Zlatim častnim zna-
kom svobode Republike Slo-
venije.
Letošnjo pomlad Slovens"
oktet načrtuje še dva koncei'
v ZDA in sicer v New Vorki
da bi se poslovil od slovensl^
rojakov v Ameriki in od m«
narodnega občinstva s koiic«'
tom v palači Združenih
rodov.
Ni ga Slovenca, ki ne bi p"'
nal Slovenskega okteta, ki{
večkrat gostoval tudi na cA
skem območju. V glasbeni ki*
turi Slovencev je ravno pevs*
zelo razširjena, ker je prilji''
Ijena. V današnji poplavi P*
prečništva nam spomin '
Slovenski oktet in njegova
soka pesem zveni še bolj t«'
kočutno, še bolj plemenito. ^
bi lahko kmalu nazdravili
vemu s hvaležnim sporni''''!
na neprecenljivo dediščino-
nam jo je zapustil SlovenS"
oktet.
DRAGO MEDV^
Št. 9. - 29. februar 1996

KULTURA
rinagoslavje
Celjanov
gstela Žutič in Jure Lu-
taščiki oba Celjana, ki štu-
Lata ples v Salzburgu, sta
^agovalca sobotnega
Mednarodnega plesnega
Liunovanja v Burghause-
\. Celjska plesalca sta na-
Lpila z modernim umet-
^liim plesom s predstavo
trenutek ki je star« in s
' ojim nastopom navdušila
-jjijo in gledalce. Na tek-
movanju so nastopili ple-
jalci iz Nemčije, Švice, Av-
.triie in Danske.
US
Eesmi o
iviienju
got samozaložniški projekt
J pred kratkim izšla pesniška
birka Ivane Djesnič iz Celja z
igslovom So trenutki.
Avtorica sodi v starejšo ge-
leracijo in je upokojena peda-
loška delavka. Pesniška zbir-
■a, ki jo je izdala, je njena pr-
,a, sicer pa je svoje pesmi že
)bjavljala v Kmečkem glasu,
zdravju. Rodni grudi, Vzajem-
losti in Pesniški tribimi.
Pesniška zbirka je razdelje-
lav več vsebinskih sklopov, ki
o posvečeni doživetju različ-
lih tem. V posameznih se vra-
a v svoja otroška leta, obuja
pomine na mladost, prvo Iju-
lezen, spominja se staršev,
feč pesmi je posvečenih lepo-
am narave, obdelovanju rast-
B ter občudovanju njihovih
adov. Še posebno naklonje-
ost je mogoče zaznati do vin-
ke trte, te tradicionalne do-
lače rastline, kateri so svoje
erze posvetili že mnogi poeti,
aik, ki ga uporablja Ivana
Ijesnič je jasen in razumljiv,
)isane so njene življenjske iz-
ušnje in različna doživetja, s
aterimi se bralec lahko poi-
Dveti in jih tudi sam občuti
V\, svoja.
BORIS GORUPIC
Novačanova srečanja
z Guldonijevo komedijo Im-
presarij iz Smime, v izvedbi
gledališča Tone Čufar iz Jese-
nic, se bodo to soboto, 2. mar-
ca ob 19,30 uri na odru kultur-
nega doma v Tmovljah v Celju
pričela letošnja, že četrta po
vrsti, Novačanova gledališka
srečanja.
Gostje iz Jesenic so to Grol-
donijevo komedijo pripravili v
svoji jubilejni, 50. sezoni delo-
vanja, s tem pa je Impresarij iz
Smime doživel tudi slovensko
praizvedbo. Prevod dela sta
opravili Marina Bačar in
Alenka Bole Vrabec, scenogra-
fija je bila delo Jožeta Bediča,
kostumov Mateje Janša, izbor
glasbe pa je opravil Leon Le-
skovšek, medtem ko je bila re-
žija in dramaturgija delo Petra
Militarova.
Jeseničani so v Celju že stal-
ni gostje, saj KUD Zarja Tr-
novlje Celje, ki skupaj z Zvezo
kulturnih organizacij Celje tu-
di organizira Novačanova gle-
dališka srečanja, z njimi sode-
luje že vrsto let, tudi v okviru
Čufarjevih gledaliških srečanj
na Jesenicah. Celjsko občin-
stvo ansambel Gledališča To-
ne Čufar dobro pozna po od-
lični interpretaciji z doseda-
njih gostovanj pri nas, tako da
bo brez dvoma rado spremlja-
lo tudi njihovo letošnjo pred-
stavo.
Impresarij je predstava o
nunljivosti, ki je neizpodbiten
pogoj osmišljenja kratkotraj-
nega (bežnega), kot načina
gledališke eksistence. Minji-
vost obstoja, zaradi niza krat-
kotrajnosti pa mora biti in je
umetniško opredeljena s svo-
bodo duha.
Novačanova gledališka sre-
čanja na odru tmoveljske Zar-
je pomenijo spomin na znane-
ga dramatika, pesnika, pisate-
lja in politika Antona Novača-
na, ki je bil po rodu domačin.
točneje iz Zadobrove pri Škof-
ji vasi, kjer se je rodil 9. julija
1887. Anton Novačan je naj-
prej študiral pravo v Pragi,
kjer je diplomiral 1915. leta,
kasneje je bil celo v diplomat-
ski službi nekdanje Kraljevine
Jugoslavije, 37. leta poslanec v
takratnem parlamentu, umrl
pa je 22. marca 1951 v Posado-
su v Argentini, kamor je emi-
griral po vojni. Sedaj je poko-
pan v domači slovenski zemlji
na vojniškem pokopališču.
Novačanovo najbolj znano
dramsko delo je Herman Celj-
ski, čeprav je napisal še vrsto
drugih.
Novačanova gledališka sre-
čanja pa želijo biti tudi sreča-
nja stalno delujočih amater-
skih gledaliških ansamblov na
Slovenskem, srečanj po prin-
cipu, kot smo jih nekoč pozna-
li znotraj Zveze kulturnih or-
ganizacij Slovenije, ko so bila
le-ta res prava srečanja gleda-
liških družin pa smo jih, kdo
ve zakaj in kako kar nekako
izgubili! In v ta namen pa so
na Slovenskem tudi, poleg No-
vačanov, še Čufarjevi dnevi na
Jesenicah pa Bistriški teden v
Slovenski Bistrici in še morda
kje.
Poleg Jeseničanov bodo v
tem mesecu na srečanjih sode-
lovali še: v petek, 8. marca
Gledališče Scena 11 Slovenske
prosvetne zveze iz Celovca z
musicalom Georga Feydeauja
Pokojna gospejina mama, v re-
žiji Vinka Modemorferja ter v
soboto, 9. marca gledališka
skupina Kulturnega društva
Ponikva pri Žalcu s komedijo
Marjana Marinca Poročil se
bom s svojo ženo, v režiji Joži-
ce Ocvirk in Mire Zupane.
Morda bodo konec marca go-
stovali tudi člani Gledališča
BO iz Šmarja pri Jelšah, ki
imajo v tem času predvideno
svojo premiero in morda še
kakšna gledališka skupina.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Spomin na Jušicina
Minuli petek so v prostorih
gradu Podsreda predstavili
spominsko publikacijo, v ka-
teri je predstavljen del likovne
in literarne ustvarjalnosti Jo-
žeta Ferčiča Juškina. Leto dni
je minilo od njegove smrti.
Prijatelji, ki so poznali njego-
vo likovno, manj pa literarno
ustvarjalnost, so bili presene-
čeni, ko so spoznali tudi to
plat njegovega dela.
Ivan Mimik, direktor Zava-
rovalnice Triglav, območne
enote Celje, je lansko jesen se-
stavil odbor za izdajo spomin-
ske publikacije. Uredniško de-
lo je opravil Drago Medved,
likovno zasnovo Jože Božiček,
ki je vodil tudi realizacijo v
podjetju Okolus d.o.o., publi-
kacijo pa je tiskala Tiskarna
Novo mesto.
Jožeta Perčiča Juškina je
slikovito opisal njegov nekda-
nji sodelavec inž. Bela Bukvič:
»Jože Perčič je bil največji vo-
dar med slovenskimi bohemi
in najizrazitejši bohem med
slovenskimi vodarji.«
Juškin je slikal akvarele,
olja, uporabljal je skoraj vse
tehnike. Bil je realist, čeprav
je tu in tam »zagrešil« tudi
kakšno abstrakcijo. V poeziji
je bil občuten lirik, rad pa je
imel tudi sproščena besedila.
ki jih je pisal za instnmiental-
ne sestave. Nepozabna je nje-
gova Savinjska dolina, domači
moj kraj... Ljubil je humor in
hudomušne dovtipe.
Petkov kulturni dogodek na
podsreškem gradu je bilo
spontano in žlahtno dogajanje.
Najprej je številne zbrane v
imenu Kozjanskega parka
pozdravila umetnostna zgodo-
vinarka Helena Rozman, nav-
zoči so bUi tudi vsi sponzorji,
zatem pa je zaigral trio Kurja
koža.
Posebnega pomena je bil na-
stop okteta Studenček, pod
vodstvom Iva Kneza, ki je
uglasbil Juškinovo pesem Je-
sen in jo ob harmonikarski
spremljavi Marije Zavšek pr-
vič zapel. Nekaj Juškinovih
pesmi je interpretiral Srečo
Centrih. O celotnem projektu
izdaje publikacije je govoril
predsethiik organizacijskega
odbora Ivan Mimik, njeno
vsebinsko zasnovo pa je pred-
stavil urednik Drago Medved.
Marjan Petan, ki je povezoval
spored, je predstavil dobrega
Juškinovega prijatelja in in-
terpreta njegovih pesmi Blaža
Potočnika. S knjigo o Juškinu
je kozjanski svet še manj po-
zabljen, kakor ne bo pozabljen
njegov poet Juškin.
DRAGO MEDVED

v Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju bodo v ponede-
ljek ob 19.30, za izven, v torek
ob 11. uri pa za Abonma Gim-
nazije Celje-Center, uprizorili
predstavo Halštat. V sredo ob
11.30 pa bodo za Abonma Zdru-
ženi mladinski in izven, uprizo-
rili predstavo Smejči.
V Domu strelcev v Mali Bre-
zi nad Laškim bo v nedeljo ob
15. uri, gostovalo Mladinsko gle-
dališče Svoboda iz Trbovelj, z
Molierovo veseloigro Doktor po
sili.
V Kulturnem domu Trnov-
Ije pri Celju bo v soboto, 2. mar-
ca ob 19.30, gostoval ansambel
Toneta Čufarja z Jesenic, s ko-
medijo v petih dejanjih, z naslo-
vom Impresarij iz Smime.
V Dvorani Tri lilije v Debru
pri Laškem bo danes, v četrtek
ob 19.30, koncert Vlada Kresli-
na in ansambla Šukar.
V Dvorani Doma II. sloven-
skega tabora v Žalcu bo v sre-
do, 6. marca ob 19. uri, koncert
Adija Smolarja.
V Pop Teatru v Celju bo da-
nes ob 18. uri, koncert alterna-
tivnega ansambla Ta boljša mo-
ka iz Celja
v muzeju novejše zgodovine
si lahko do konca junija, še og-
ledate razstavo Herman Lisjak
spoznava denar. Do sobote, 30.
marca pa v Galeriji Keleia raz-
stavljajo dela iz 8. celjskih med-
narodnih slikarskih tednov.
V Likovnem salonu v Celju
je do sobote, 16. marca na ogled
razstava slikarskih del Milana
Butine.
V Optiki RR na Gledališkem
trgu je do 15. marca odprta raz-
stava likovnih del Zorana Brile-
ja-Čorija.
V Galeriji sodobne umetno-
sti Celje in Pop teatru si lahko
do 31. marca ogledate razstavo,
ki prikazuje nastanek in razvoj
Slovenskega stripa in njegove
avtorje.
V Osrednji knjižnici v Celju
bo do konca aprila odprta razsta-
va Ex-librisov, ki jo je knjižnica
pripravila skupaj z Društvom ex-
libristov Slovenije.
V knjižnici v Šentjurju do
15. marca razstavlja likovna de-
la Dušan Naglic iz Celja.
V avli hotela Dobrna je do 8.
marca odprta jubilejna razstava
Staneta Petroviča iz Celja.
V Pokrajinskem muzeju si
lahko do 30. marca ogledate raz-
stavo Gotika na Štajerskem. Na
ogled je vsak dan, razen pone-
deljka od 10. do 18., ob sobotah
in nedeljah pa od 9. do 12. ure.
V hotelu Merx si lahko do 31.
marca ogledate razstavo likovnih
del Petre Žmajde, članice Likov-
ne sekcije Februar DPD Svobo-
da Celje.
V Zdravstvenem domu v Ce-
lju razstavlja likovna dela Vla-
do Geršak.
V tovarni Etol v Škofji vasi
razstavlja Vesna Kajtna.
Union od 29.2. do 6.3. ob 16.
uri ameriški film Ace Ventura -
klic narave, ob 18. in 21. uri pa
ameriški film Vročina; Mali
Union 29.2. ob 16. uri risani film
Trnuljčica, ob 18.30 in 20.30
ameriški film Košarkašev dnev-
nik, od 1. do 3.3. ob 16.30 ame-
riški film Butec in butec, ob
18.30 in 20.30 ameriški film Ko-
šarkašev dnevnik, od 4. do 6.3.
ob 20. uri ameriški film Košar-
kašev dnevnik; Metropol 29.2.
do 3.3. ob 16.30 in 20.30 ame-
riški film Francoski poljub, ob
18.30 ameriški film Smrtonosni
poraz, od 4. do 6.3. ob 16.30 in
18.30 ameriški film Smrtonosni
poraz, ob 20.30 ameriški film
Francoski poljub. Počitniške ma-
tineje: 29.2. ob 10. uri ameriški
film Smrtonosni poraz, 1.3. ob
10. uri ameriški film Košarkašev
dnevnik in 2.3. ob 10. uri ame-
riški film Butec in butec.('A'/>?o-
podjetje Celje si pridržuje pra-
vico do spremembe programa.)
Kino Dobrna 2. ob 19. uri in
3. 3. ob 17. uri ameriški film De-
vet mesecev.
Kino Žalec 29.2. ob 20. uri,
2.3. ob 20.15 in 3.3. ob 18. uri
ameriški film Ameriški predsed-
nik, 1.3. ob 20. uri in 3.3. ob
20.15 ameriški film Poštar.
Kino Rogaška Slatina 2. in
3.3. ob 17. in 19.15 ameriški film
Sodnik Dredd.
Kino Polzela 1.3. ob 19. uri
ameriški film Nora ljubezen, 3.3.
ob 17. uri ameriški film Dolga
pot domov.
Kino Vojnik 1.3. ob 17. uri
ameriški film Mačke iz visoke
družbe.
V dvorani Župnijskega cen-
tra Sv. duh v Celju bo danes ob
18.30, predavanje dr. Metoda
Benedika z naslovom Od inkvi-
zicije do svetosti.
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju bo v ponede-
ljek, 4. marca ob 16. uri, v okvi-
ru Univerze za III. življenjsko
obdobje, osmo srečanje z naslo-
vom Slomšek in Celje.
Satira multi za Icnjižnice
Slovenske knjižnice že dalj
časa čutijo pomanjkanje de-
narja za nakupe novih knjig.
Da bi vsaj malo ublažili to sti-
sko, se je Perfekta d.o.o. iz Ce-
lja odločila, da s pomočjo slo-
venskih podjetij podari v me-
secu kulture vsem splošnoizo-
braževalnim knjižnicam nekaj
izvodov zbornika Satira multi
— multimedialno, ki ga je izdala
lani ob prvem slovenskem tri-
enalu humorja in satire Aritas.
V zborniku trideset avtorjev
(Anton Trstenjak, Vid Pečjak,
Artur Štem, Stane Jagodic,
Janja Nakrst, Lev Menaše,
Stane Bemik, Tonka Tacol,
Mirko Juteršek, Marko Terse-
glav, Janez Bogataj, Igor Tor-
kar, Janez Cvim, Matjaž
Kmecl, Majda Sirca, Vesna Tr-
žan. Roman Brilej, Niko Gor-
šič, Neja Kos, Ciril Zlobec, To-
ne Partljič, Franci Čeč, Eva Š.
Maurer, Drago Medved, p. Hi-
eronim Žveglič, Peter Lovšin,
Marjan Skumavc, Evgen Bav-
čar, Lev Detela in Mitja Mer-
šol) razmišlja vsak s svojega
zornega kota o odnosu Sloven-
cev do humorja in satire. Knji-
ge, ki jih te dni omenjena za-
ložba pošilja po pošti knjižni-
cam, so zanje odkupila nasled-
nja podjetja: Hermes Softlab
Ljubljana, Zavarovalnica Tri-
glav Območna enota Celje,
Kovinotehna Celje, Kovintra-
de Celje, Steklar Celje, Pivo-
varna Laško, Aero Celje, Nova
Ljubljanska banka Maribor,
Rudnik lignita Velenje, Rena-
ult RSL Leveč, Les Celje, Dru-
štvo ljudske tehnike Celje in
Pošta Slovenije. Ker gre za
izrazito nekomercialni knjižni
projekt, ki je namenjen pred-
vsem mladim in pedagogom,
saj so v njem prvič na tak na-
čin zbrani kratki eseji o hu-
morju in satiri, je založba za-
prosila za pomoč nekatera po-
djetja in naletela na ugoden
odziv. Tako so splošnemu le-
porečju o pomenu kulturnega
praznika dodala tudi nekaj
stvarnega. D.M.
izbrani diapozitivi o Boiiviji
Priznani mednarodni moj-
ster fotografije Vinko Skale je
v Celju znan po kar nekaj raz-
stavah umetniške fotografije, s
katerimi je požel že nešteto
priznanj in nagrad tudi na ve-
likih mednarodnih foto salo-
nih, takorekoč na vseh konti-
nentih.
Skale je že skoraj dvajset let
tudi svetovni popotnik, saj je
prepotoval po dolgem in počez
Združene države, bil je na Ki-
tajskem, v Mongoliji, Rusiji,
na Tajskem, v Burmi, Maleziji
Indoneziji, v Južni Ameriki, pa
v Peruju in Boliviji. Na vseh
teh potovanjih pa je bila z
njim seveda tudi fotografska
kamera in njegov izostreni
umetniški pogled skozi objek-
tiv. V letih 93, 94 in 95 se je na
svojih popotovanjih zadrževal
v Boliviji, vtise iz teh potovanj
in izbrane diapozitive pa je
predstavil na petkovi projek-
ciji v nabito polni dvorani Ma-
lega kina Union v Celju.
Njegovi diasi, prepolni juž-
noameriških barv, nas pope-
ljejo v prostranstva pragozda
ob porečju Amazonke, pred-
stavijo življenje med bolivij-
skimi zlatokopi pa rudarjenje
v najvišje ležečem rudiiiku
srebra na svetu v Potosi, prav
tako v Boliviji. Hkrati je pred-
stavil tudi znane bolivijske
Slovence, pri katerih se je za-
drževal, med drugim slikarko
Ejti Štih, ki živi v Boliviji že
11 let in pisatelja Pavla Štma-
ca, v Boliviji je že 40 let, ki je
tudi pri nas znan po svojih li-
terarnih delih, kot so Na divjih
rekah Bolivije, Lov za kometo-
vim repom in drugih. Njegov
vunetniški pogled skozi objek-
tiv je zaznal tako živopisno
pokrajino, kot tudi ljudi v
daljni Boliviji.
2IVK0 BEŠKOVNIK
Francoski poljub, ZDA
romantična komedija
Režija: Lawrence Kasdan, vloge: Meg Ryan, Kevin Kli-
ne, Timothy Hutton
Tako kot večina romantičnih komedij je tudi Francoski
poljub duhovita in hudourna ljubezenska pustolovščina z
igrivo zgodbo in simpatičnimi jimaki. Je zgodba o tradici-
onalnih romantičnih pripetljajih, ki se zgodijo, ko se sre-
čata med seboj povsem različna si moški in ženska, si
sprva gresta na živce, potem pa ugotovita, da se ljubita.
Francoski poljub je komedija o dami s številnimi pred-
sodki, ki jo osvaja potepuh z zadahom po česnu. Je filmska
romanca med Kevinom Klineom, očarljivim pustolovcem
'2 vselej modno pristriženimi brčicami in vedno šar-
niantno, razkuštrano svetlolasko Meg Ryan.
Zgodba filma »ni le smešna, ampak tudi pikra in sledi
najboljšemu izročilu žanra: pametni ljudje počnejo neum-
nosti iz romantičnih nagibov,« pravi režiser Lawrence
Kasdan.
Zgodba se začne odvijati v Ameriki, ko Kate (M.Ryan)
po naključju izve, da se je njen zaročenec (T.Hutton), ki bi
moral poslušati predavanja na medicinski konferenci v
Parizu, zapletel v strastno romanco s prelepo Parižanko.
Čeprav Kate ne ve, kako bo premagala svoj neizmerni
strah pred letenjem, nemudoma kupi letalsko vozovnico
Za Pariz. Kate je namreč odločena, da bo moškega svojih
Sanj dobila nazaj, imela z njim štiri otroke, živeli bodo v
lepi hiši in bUi srečni do konca svojih dni. Saj v mimo in
^ejeno dmžinsko življenje navsezadnje verjame tudi njen
Chariie, je prepričana Kate in snuje plan, kako bo raz-
krinkala lahkoživo Juliette.
Letalo poleti, nervozna Kate je v mislih pri Charliju, ko
njej prisede moški neurejenega videza, Francoz po
i^enu Luc (K.Kline). Tudi Luc se zdi nervozen. Možakar
je nedvomno vpleten v sumljive posle, meni Kate, ki ji ni
^0 pogovora z njim. Čas mineva, Kate celo ugotovi, da je
Luc na pogled privlačen moški, a ko bi vsaj ne bil takšen
^eten, si misli. Luc pleteniči, sprašuje, se vsiljuje in
Končno s svojim prenapetim ter nastopaškim vedenjem
^ravi Kate ob živce. Njun pogovor je že zdavnaj prerasel
^ divji in nekontroliran prepir o življenjskih nazorih, ko ju
^oti obvestilo, da bo letalo vsak trenutek pristalo v
Parizu. Kate si oddahne, toda... Luc, ki sedaj ve vse, kar
•^ora vedeti o njej, sklene, da te zanimive ženske ne bo
opustil kar tako iz rok. Tako se pretkano ponudi Kate, da
J\bo pomagal poiskati Charlija. Raztresena Kate sprejme
l^jegovo pomoč, vendar niti v sanjah ne pomisli, da je Luc
do ušes zaljubljen v njo... ______
Št. 9. - 29. februar 1996
KASI KRAJI IN LJUDJE

Polzela ima pogoje za občino
Na obisku ie bil minister mag. Boštjan Kovačič
Minuli konec tedna je bil na
Polzeli minister za lokalno sa-
moupravo mag. Boštjan Kova-
čič. Srečanje je na pobudo KS
Polzela organiziral Grega
Vovk, predsednik LDS Žalec
ter gostitelji Slavko Resnik,
Dana Antloga in dr. Janez
Cukjati.
V sproščenem pogovoru je
mag. Kovačič povedal, da je
približno 70 odstotkov novih
občin zaživelo in beležijo že
ugodne rezultate. Nekaj več
problemov pa imajo v tistih
občinah, ki so ostale v starih
mejah, kajti miselnost teh
struktur se le počasi prilagaja.
Služba vlade Republike Slove-
nije za lokalno samoupravo
ima zbranih 28 predlogov za
nove občine, med katerimi je
tudi Polzela, ki ima vse pogoje
za samostojno občino. V mese-
cu maju naj bi bil sprejet za-
kon o postopku za ustanovitev
občin ter o določitvi njihovih
območij. Nato pa bo parla-
ment razpisal referendum in s
tem praktično odprl pot vsem
nadaljnjim aktivnostim.
»Na Polzeli se zavedamo, da
bodo z ustanovitvijo občine
nastale določene začetne teža-
ve,« je poudaril Slavko Resnik,
predsednik sveta KS, »prepri-
čani pa smo tudi, da jih bomo
hitreje in uspešno reševali. Tu-
di skupne probleme kot so vo-
dooskrba, kanalizacija in od-
padki bomo morali še naprej
skupno reševati v dolini, ven-
dar enaki med enakimi. Vemo
pa tudi, da se bo del sredstev
naših davkoplačevalcev brez
posrednikov vrnil na to po-
dročje in bo s tem omogočena
obnova in hitrejši razvoj ko-
munalne infrastrukture.«
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi na
marčevske krvodajalske akcije
v celjski regiji. V Slovenskih
Konjicah ter na Vranskem bo
mogoče darovati kri 7. marca,
za Velenje-Šoštanj bo akcija 8.
marca, v Laškem 15., v Vitanju
21., v Podčetrtku pa 28. marca.
Dober dan zeleno
Agrina iz Žalca, znana po sloganu >Dober dan zeleno<, se že intenzivno pripravlja na prihaj
jočo pomlad.
V blagovnici Agrina nudijo po ugodnih, akcijskih cenah v času sejma Flora velik del svoje
>zelenega< programa. Cenovno ugodno ponudbo dela prodajnega programa, namenjenega cvet
carskim in vrtnarskim opravilom, pa si sejemski obiskovalci do sobote, 2. marca, lahko ogleda
in seveda tudi kupijo v dvorani D razstavišča Celjskega sejma.
35 let nove šole na Dobrni
Pred 35. leti so na Dobrni
dobili šolo, v kateri so bili pr-
vič združeni vsi razredi ose-
mletke. Pred tem je bila ose-
mletka, ki so jo na Dobrni do-
bili v šolskem letu 1958-59, v
štirih stavbah, medtem ko prvi
zametki šolstva segajo v leto
18631 z nedeljsko šolo ter v
leto 1861, ko je bila postavlje-
na prva šolska stavba.
Ob 35 letnici nove šolske
stavbe so pripravili prilož-
nostno slovesnost, na katero so
povabili vse štiri dosedanje
ravnatelje ter tri učitelje, ki so
vso delovno dobo. opravili na
osnovni šoli Dobrna. To so
Franc Horjak, Jože Sluga in
Cilka Okrožnik. Kot zanimi-
vost naj omenimo, da so pova-
bili tudi 54 nekdanjih učencev,
ki so bili vsa leta šolanja odlič-
njaki.
Naslednji dan so v telovad-
nici osnovne šole pripravili še
predstavitev celostnega šol-
skega projekta »Šola skozi
čas«. Pri projektu, ki so ga pri-
pravljali več mesecev, bolj in-
tenzivno pa zadnjih štirinajst
dni, je sodelovalo vseh 318
učencev, kolikor jih zdaj obi-
skuje šolo na Dobrni. Ob pred-
stavitvi projekta so učence pr-
vih razredov sprejeli v šolsko
skupnost. Sedanja ravnatelji-
ca osnovne šole Herta Rošer j
je bila ob tej priložnosti vese
pomoči vseh, ki so pomaga
obeležiti jubilej šole na D(
brni. T.VRA!

Izzivi za jutri
»Kako malo je treba, da Ce-
lje oživi in zaživi,« je na pustni
torek zavzdihnil marsikdo, ki
se je mudil na mestnih ulicah.
Večina pa je tudi razočarano
pomislila, da bi mesto, kakrš-
no je Celje, vendarle moralo
živeti večkrat, njegov utrip pa
bi moral biti skrbneje načrto-
van in negovan.
Pustovanje na mestnih uli-
cah je letos pripravila skupina
zagnancev, ki jim ni vseeno,
kako v mestu živimo, kdaj in
kaj se v mestu ob Savinji do-
gaja. Mestna občina Celje je v
pripravi pustovanja sodelova-
la - morda tudi kot protiutež
očitkom, da mesto letos ni
zmoglo organizirano pričakati
prihoda novega leta. A žal za-
enkrat še kaže, da v Celju kaj
več kot v spomladanskih me-
secih turističnih dnevov in
morda kakšne odmevnejše pri-
reditve v poletnem Celju, ne
moremo pričakovati.
Pa je vendarle že v okoliških
krajih dovolj zgledov, kako je
mogoče utrip oživiti in ga, lju-
dem v veselje, načrtovati tako,
da Celje ne bi več lonilo v svoji
zaspanosti in otopelosti. Nič
koliko mestnih trgov, prijet-
nih, a zdaj žal zapuščenih dvo-
rišč in atrijev, vabi - ljudje pa
so na pustni torek dokazali, da
si takšnih prireditev želijo in
jih potrebujejo.
Ocene, kakšen je bil obisk
celjskega uličnega pustovanja,
so zelo različne. Morda ne bo
pretirano zapisati, da si je ma-
ske na mestnih ulicah ogledalo
blizu 10 tisoč ljudi, natančna
ocena pa je bila prav zaradi
gneče v središču mesta nemo-
goča. Zato za prihodnje leto ne
bi bilo napak razmisliti o or-
ganiziranem mimohodu mask,
o tem, da bi mestne oblasti pač
morale vsaj za nekaj časa zau-
staviti promet skozi mestno
središče, prizorišče dogajanja
pa od radovednežev tudi fizič-
no ločiti. Tako bi imeli od pri-
reditve vsi več - maske bi se
lahko pokazale, ljudje pa bi jih
tudi dejansko lahko videli.
Čeprav gre zagnancem, ki so
se prireditve lotili, vsa pohva-
la, pa vendarle ostaja grenak
občutek, da je v Celju vse pre-
več odvisno od naključnih po-
bud. Upamo lahko le, da tudi
125-letnica Turističnega dru-
štva Celje - mimogrede, najsta-
rejšega v Sloveniji sploh — ne
bo minila v znamenju starega,
preizkušenega celjskega re-
cepta. Celjski turistični dnevi
so namreč lahko preizkusni
kamen, kako na novih, organi-
ziranih temeljih, zastaviti
oživljanje mestnega utripa.
rVANA STAMEJČIČ
Počitnice z
novinarstvom
v Zdravilišču Rogaška Sla-
tina so pripravili v drugem
tednu zimskih počitnic novo
šolarsko novinarsko delav-
nico.
V prvem tednu so se je ude-
ležili šolarji iz Ljubljane ter
Maribora, v drugem pa imajo
možnost ostali počitnikarji.
Med izobraževalnim progra-
mom, ki ga vodita Meta Omik
in Robert Bogataj, se učijo os-
novnega novinarskega znanja,
vse skupaj pa so zbrali v časo-
pisu Raziskovalec, z najrazlič-
nejšimi prispevki. Časopis so
oblikovali šolai-ji, ki so sesta-
vili uredništvo, izbrali lektorja
in fotografe.
V prvem tednu novinarske
delavnice so obiskali polnilni-
co mineralne vode, v steklarni
so si ogledali nastajanje ste-
kla, bili pa so tudi v Podčetrt-
ku in Ptuju. V Zdravilišču že
razmišljajo o poletni novinar-
ski delavnici. BJ
Popravek
v prejšnji števUki Nove-
ga tednika smo v prispevku
z naslovom Zaprli bomo
deponijo objavili netočno
informacijo. Zapisali smo,
da naj bi občina stanoval-
cem v neposredni bližini
deponije zaradi slabših bi-
valnih pogojev plačala po
milijon tolarjev. Pravilen je
podatek, da se denar zaradi
slabših bivalnih pogojev
dodeli enemu samemu sta-
novanjskemu objektu v ne-
posredni bližini, s tem da
ni konkretno določeno, ko-
mu. Za netočno informaci-
jo se krajanom opravi-
čujem.        IRENA BAŠA
Nove dobrote iz ust Deje Mušič
Trgovsko podjetje Žana iz Žalca je znova pripravilo zanimivo j
degustacijo, ki jo je dodatno popestrila Deja Mušič. Minulo]
soboto se je tako v PC Lena v Levcu zbralo veliko število
Dejtnih oboževalcev, kupcev, degustatorjev in mimoidočih.
Glavna atrakcija, poleg zvezdnice karaok, so vsekakor bili
slastni suhi jabolčni krhli, obliti s čokolado, ki jih uvaža
podjetje Pretenzija iz Maribora. Zbrana množica je lahko poiz-
kusila tudi poltrajne in trajne izdelke Kraljevih mesnin in
žlahtno kapljico iz Vina Brežice. Kot v vseh Zaninih akcijah,
tudi tokrat ni manjkala Droga, s svojo odlično kavo Barcaffe in
raznovrstnimi sadnimi čaji. j
V levški Leni se je minulo soboto nagnetlo veliko ljudi. Za
izredno vdušje je poleg degustatorjev (tudi »dvomih preizkuše-
vafev« v izvirni izvedbi) poskrbela predvsem Deja Mušič.
Št. 9. - 29. lebruar 1996

NASI KRAJI IN LJUDJE
PO upokojitvi na konec sveta
^medicini so Hn Nam Sterle velika ljubezen iudl potovanja - Ne le na tule, tudi Slovenijo pozna kot lasien žep
pj. Nada Sterle, splošna
jjavnica v celjskem zdrav-
^tvenem domu, letos beleži
5jjjiintrideseto leto zdravni-
ikega poklica in se, kot sama
yavi, počasi pripravlja na
Upokojitev. Pravzaprav je po
p\em že kar nestrpna, saj
l,Q konec prihodnjega leta
papočil čas, ko se bo lahko
ijjpravila na >konec sveta<.
Ob medicini so namreč njena
velika ljubezen potovanja in
j^^iv, ki jo čaka takoj po
upokojitvi, je pot v Avstrali-
jo in Novo Zelandijo, ki sta
^njo eden od dveh koncev
jveta.
Že sama ambulanta dr.
Sterletove priča o njeni veli-
)ji potovalni strasti, saj je
jad pisalno mizo obešen
zemljevid sveta. Za paciente
[norda nekoliko nenavaden
pogled, Nada pa pravi, da se
v kratkih predahih med
enim in drugim bolnikom ob
pogledu nanj sprosti. »Pomi-
slim na dežele, ki sem jih
prepotovala, ali pa na tiste,
ki jih še želim spoznati, in
takoj sem spet sveža in spo-
čita,« pravi in našteva dele
sveta, ki jih je že prepotova-
la. Bele lise na zemljevidu
sveta, ki so tudi za popotni-
co, kakršna je Nada, še ne-
odkrite, tako ostajajo v Av-
straliji, v centralni Afriki in
v nekaterih evropskih deže-
lah; denimo Skandinaviji,
Albaniji in morda še kje.
Zanimivo je, da ob števil-'
aih potovanjih po svetu tudi'
tomačih krajev ni zanemari-;
Dr. Sterletova pravi, da je
Jlovenijo spoznala po dol-
{em in počez, le Bela Krajina
n predeli okoli Metlike ji še
^tajajo.
Al hribih olcoii
Dobrne
otroška leta je Nada pre-
živela v Zrenj aninu, po štu-
diju na zagrebški medicinski
fakulteti pa je prišla v Celje,
kjer je stažirala v splošni
bolnišnici. »Moja prva služ-
ba je bila na Dobrni in iz teh
časov se najbolj spominjam
številnih dežurstev, vse hri-
be v okolici Dobrne sem pre-
hodila,« pripoveduje in do-
daja, da je zadnjih nekaj let,
kar ne dežura več, delo kar
nekoliko lažje. Dobrih dvaj-
set let je kot splošna zdrav-
nica tudi članica komisije za
splave in v šali pove, da bo
kljub temu, da so se v tem
času menjali že trije speci-
alisti ginekologi, vztrajala
do upokojitve. Sicer pa ima
svoj poklic izjemno rada in
brez pomislekov zatrdi, da bi
življenje še enkrat rada pre-
živela samo kot zdravnica.
»Utruja me le administraci-
ja, a žal tudi brez tega ne gre
v našem delu,« se nasmeji.
Doktorica Nada je na Do-
brni preživela tri leta, zatem
pa je prišla v celjski zdrav-
stveni dom. Med svojimi pa-
cienti je še vedno znana kot
zdravnica >z medicine dela<,
saj je poldrugo desetletje
skrbela za bolnike v Mencovi
obratni ambulanti. Velik del
teh pacientov je ostal >nje-
nih< tudi po uvedbi izbire
osebnega zdravnika, v pre-
cejšnji meri pa jih dopolnju-
jejo še ljudje iz sodniških in
novinarskih krogov ter ne-
nazadnje celoten ansambel
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Celje.
Oder, film, slilce...
»Gledališki ansambel sem
>prevzela< po svojem možu v
začetku osemdesetih let,
zdaj pa se že tako dobro poz-
namo, da velikokrat poskr-
bim tudi za kakšnega gostu-
jočega igralca. Zgodi se na-
mreč, da je treba hitro ukre-
pati, saj je predstava že čez
uro ali dve in škoda bi bilo,
da bi odpadla,« Nada odkrije
še eno ljubezen svojega živ-
ljenja.
Gre namreč za umetnost -
od gledališkega odra, filma
do slikarstva - ki ima v nje-
nem življenju posebno me-
sto. Skorajda ni gledališke
predstave, ki si je ne bi ogle-
dala, bila je zvesta gledalka
vseh filmov nekdanjega Ted-
na domačega filma, največ
časa in pozornosti pa ven-
darle odmerja slikarstvu. »S
slikarstvom sem začela ne-
načrtno, po možu so mi v
stanovanju ostale različne
barve, čopiči, terpentin,
platna... Nisem vedela, kaj
bi s tem, pa sem intuitivno
začela slikati. Zdaj se od
svojih pejsažev ne morem
več ločiti. Ampak vse, kar je
v teh letih nastalo, je le zame
in za prijatelje. Nikoli ne bi
razstavljala, čeprav so me k
temu že nagovarjali, moje
slike so zelo ženske, smisel
za barvo in perspektivo
imam, in čeprav se za damo
to ne sliši preveč vzpodbud-
no, mi terpentin diši bolj kot
vsak parfum,« pravi Nada,
ki ima lastno >razstavišče<
kar v svojem stanovanju. »V
eni sobi so samo moje slike, v
drugi nekaj mojih, nekaj mo-
ževih, v tretjem prostoru pa
so stene prekrite z deli dru-
gih umetnikov,« pravi. Trije
ločeni prostori, trije ločeni
intimni svetovi in eden od
njih je odraz Nadinega živ-
ljenja.
»Življenja, ki se je od dru-
gih vendarle nekoliko razli-
kovalo. V mladih letih se
sprva nisem odločila za spe-
cializacijo, saj smo mladi
zdravniki takrat na speciali-
zacijo odhajali v skupinah.
Ko so eni specializirali, smo
drugi pač več delali in morda
mi je tudi zaradi tega ostala
splošna medicina najbližja.
Potem, z leti, ko so kolegi
kombinirali svoje delo z dru-
žinskim življenjem in vzgojo
otrok ter gradili svoje hiše,
sva midva z možem ostajala
najemnika v družbenem sta-
novanju, svoj prosti čas in
prihranjeni denar pa name-
njala potovanjem. In tudi
zdaj, pred upokojitvijo, osta-
jam v istem življenjskem rit-
mu,« pravi Nada, ki ne more
razumeti, da je nekaterim
ljudem lahko dolgčas.
Kondicija in zdravje
»Sama tega občutka ne
poznam, prej bi rekla, da mi
za vse, kar bi rada postorila,
časa zmanjkuje. V Celju, ki
je z leti postalo >moje< mesto,
imam številne prijatelje in
znance, veliko jih je tudi
med mojimi pacienti. Ob po-
tovanjih in slikanju, vsaj
upam, bom v prihodnjih le-
tih le našla nekaj več časa
tudi za branje. Kar precej
knjig, ki bi jih srčno želela
prebrati, me čaka doma, še
več pa je takšnih, ki jih
imam zaenkrat le v glavi,«
pravi in dodaja, da prosti čas
v veliki meri izkorišča tudi
za hojo. Pa ne le za kratke
sprehode po mestnih ulicah
ali v parku, peš pot do Pe-
trovč je namreč za Nado ne-
kaj takšnega kot za večino
nas tistih nekaj deset metrov
ploščadi ob Savinji. »Tako
poskrbim za kondicijo, ki mi
v mojih letih še kako prav
pride na potovanjih,« na-
smejano pravi in izda, da zna
za razliko od prenekaterega
zdravniškega kolega biti tu-
di disciplinirana pacientka.
»Že dolgo ne kadim več, po
operaciji žolčnika pa sem se
pred dobrim letom odpove-
dala tudi kavi in pivu, če-
prav prej brez kave nisem
zmogla začeti novega dne,«
se spet nasmeje.
In slednje, prijazen na-
smeh ter optimizem, s kate-
rim hodi po svoji življenjski
poti, sta morda tudi najbolj
značilni za splošno zdravni-
co iz ambulante št. 15 osnov-
nega zdravstvenega varstva
Zdravstvenega doma Celje.
IVANA STAMEJČIČ
S sestro Milko Pantoš je dr. Nada Sterle nerazdružljiva vse od
odprtja Mencove obratne ambulante pred poldrugim deset-
letjem.
REČENO (ne)$TORJIHO
Si prišei
na počitnice?
Piše: Zoran Peveo
Naslovno vprašanje izraža
radovednost ali, lahko bi rekli,
negotovost o tem, zakaj je nek-
do nekam prišel. Sicer je očit-
no, da je nekam prišel, ni pa
zanesljivo ali je prišel na po-
čitnice ali zaradi česa drugega.
Iz celotne misli tudi ni razvid-
no, kdo to vprašanje zastavlja.
Besede bi lahko izgovoril zna-
nec znancu, prijatelj prijate-
lju, morda celo receptor neke-
ga hotela gostu. Zadnje je ven-
darle nekoliko manj verjetno,
saj ne verjamem, da bi hotelski
delavec tikal gosta. Ni sicer
jasno ali je vpraševalec moški
ali ženska, zanesljivo pa je, da
je ogovorjeni moški. Vsekakor
pa je res, da je možno sklepati,
da se pogovor odvija v nekem
prijetnem kraju, kamor se po-
navadi odhaja na počitnice. Iz
nadaljevanja bomo videli, da
je to navsezadnje nepomemb-
no. Glede na to, da tisti, ki
vprašuje, pričakuje odgovor,
moramo seveda tudi mi izpe-
ljati misel do konca. Odgovor
na vprašanje Si prišel na po-
čitnice, nam je vsem verjetno
precej poznan: Ne Boris, na
Barcaffe! Govorimo torej o
oglasu, ki ga predvajajo na ra-
zličnih programih naše televi-
zije. Glavna akterja reklamne-
ga spota pa sta znana sloven-
ska smučarja. Eden od obeh
živi v Ameriki, zato je propa-
gandno sporočilo več kot jasno
. - kava Barcaffe je tako dobra,
da se zaradi nje splača priti
celo iz Amerike. Ker v glav-
nem nisem pretirano vnet uži-
valec tovrstne pijače, moje
mnenje ne more biti niti pritr-
dilno niti odklonilno. Lahko
pa vzbudi pomisleke o tem,
koliko proizvodov premoremo
Slovenci, zaradi katerih bi se
splačalo priti iz Amerike k
nam, da bi jih kupili. Da ne bi
bleknili kar tako v tii dni, mo-
ra biti razmislek o tem pošten,
kritičen in nikakor površen.
Večina nas seveda še ni bila v
Ameriki pa si vendar lahko
predstavljamo kako dolga in
naporna je pot. In kaj? Ali je
sploh še potrebno napisati, da
menda lahko na prste ene roke
naštejemo izdelke, za katere se
nam sploh splača potruditi do
prve nekoliko bolje založene
trgovine v lastnem mestu, da
bi jih kupili. Ali pa se vendarle
morda motim? In potem lahko
zopet govorimo o tem, da je za
nas Slovence, že nekako pri-
slovno res, da je vse, kar je
tuje, boljše od našega. Še naj-
bolj res pa je zagotovo to, da je
naš nakup kvalitetnega izdel-
ka, uvoženega ali domačega,
odvisen predvsem od tega ko-
liko cvenka je v naših žepih.
Prav zaradi tega bomo Sloven-
ci verjetno v veliki večini še
kar nekaj časa najraje kupo-
vali doma. Slovenci iz Ameri-
ke pa bodo lahko še naprej
snemali reklamne spote o slo-
venskih izdelkih ali pa priha-
jali v domovino na kakšno
skodelico kave - z malo ali ve-
liko začetnico.
Obnoviii so dom Svobode
v Grižah razmišljajo tudi o lastni zdravstveni postali
V soboto, 24. februarja, so si
obiskovalci v domu Svobode v
Grižah ogledali Partljičevo
komedijo Oskubite jastreba.
Ponovitev predstave članov
domačega društva bo še v za-
četku marca, kulturna priredi-
tev pa je le ena od številnih
aktivnosti, ki se jih v tem času
lotevajo člani griške Svobode.
Za uspešno delovanje dru-
štva je treba najprej začeti pri
temeljih, so sklenili v Grižah
in se lotili temeljite obnove
članstva. Na seznamu je zdaj
520 članov, oblikovali so nov
statut društva, o delu v prete-
klosti in načrtih pa bodo spre-
govorili na letni konferenci, ki
bo predvidoma marca.
Poleg tega so delno zaključi-
li z obnovo doma Svobode,
kjer so del prostorov namenili
krajevni skupnosti, del prosto-
rov so dali v najem podjetju
Sigma Nova, v pritličju doma
pa urejajo še prostore, kjer bo
poslej delovala Hranilno kre-
ditna služba. Za krajane bo to
dobrodošla novost, saj v tem
kraju doslej ni bilo nobene
bančne ustanove. V domu so
uredili tudi centralno ogreva-
nje in približno 70 kvadratnih
metrov veliko garderobo, ki bo
služila zlasti dramski skupini
in vsem ostalim nastopajočim.
Dokončna obnova doma
Svobode bo trajala še nekaj
naslednjih let, letos pa name-
ravajo v Grižah urediti še be-
tonsko ploščo nad dvorano,
kar bi jim potem omogočilo
obnovo podstrešja in s tem
pridobitev dodatnih 200 kva-
dratnih metrov prostora. Ko
bodo zagotovili denar, bodo
lahko v teh delu doma uredili
društvene prostore, morda
pevsko sobo ali knjižnico.
Čimprej pa bi radi v Grižah
dobili tudi svojo zdravstveno
ambulanto. Približno 3 tisoč
ljudi je po oceni krajanov do-
volj veliko zaledje, da zdravni-
ku zlepa ne bi zmanjkalo dela.
Ambulanto so v teh krajih
imeli pred približno 30 leti, z
ukinitvijo rudnika pa je bila
ukinjena tudi zdravstvena po-
staja. O organizaciji zdrav-
stvene postaje v Grižah se že
pogovarjajo z žalskim zdrav-
nikom dr. Alojzom Kobalom,
ki namerava odpreti zasebno
ambulanto. Če je ne bo odprl v
žalskem zdravstvenem domu,
mu bodo Grižani radi ponudili
prostor v svojem kraju. F>rav
tako bi se v Grižah radi dogo-
vorili za občasno zobozdrav-
stveno ordinacijo. IB
Drobiž za iuknje
' Med prebivalce Zgornje
Savinjske doline, vsaj tiste,
W uporabljajo cesto Ljubno-
Luče, je ponovno udarila
strela. V letošnjem republi-
škem proračunu je za obno-
vo ceste ponovno namenjen
^obiž, borih 93 milijonov
tolarjev.
V tolažbo (ali posmeh) ne-
kateri državni poslanci na-
vajajo, da je iz sredstev tako
imenovanega protokola za
Rekonstrukcijo ceste name-
''jenih še 150 milijonov to-
larjev iz proračuna za pri-
hodnje leto. Ta sredstva v bi-
stvu pomenijo možnost skle-
panja pogodb in tudi izvaja-
nja del v letošnjem letu, pla-
čilni rok pa je začetek pri-
hodnjega leta.
»Kdo bo junak, ki bo pod-
pisal ta protokol,« se sprašu-
je župan občine Luče Mirko
Zamemik. »Končno, tudi če
bi s tem protokolom uspeh in
če bi poslanci podprli pre-
razporeditev sredstev, ostaja
vprašanje, kaj bo potem s ce-
sto v letu 1997.«
US, Foto: E. MASNEC
^s<a med Ljubnim in Lučami je ponekod enaka, kot je bila pred petimi leti po usodni poplavi.
Sf. 9. - 29. februar 19^ i
NASI KRAJI IN LJUDJE

Do uspeha le s starši
Marinka Nlarovt s Polzele — Magistrica menedžmenta v Izobraževanju
Marinka Marovt, ravnate-
g"ica Osnovne šole Vere
lander Polzela, je ena iz-
med dvanajstih kandidatov,
ki so uspešno končali študij
menedžmenta v izobraževa-
nju na manchesterski mctro-
politanski univerzi v Veliki
Britaniji. Ob našem obisku
smo Marinki Marovt, ki je
ena izmed prvih končala ta
študij zastavili nekaj vpra-
šanj.
Zakaj ste se odločili za
študij menedžmenta v izo-
braževanju?
Razpis Zavoda za šolstvo
in šport Slovenije mi je po-
menil svojevrsten izziv, saj
tovrstnega študija v Sloveni-
ji še ne poznamo. Hkrati me
je navdušila tudi misel, da
osvežim in dopolnim svoje
znanje angleškega jezika, saj
sem v osnovi profesorica an-
gleškega jezika.
Izmed 67 prijavljenih kan-
didatov vas je bilo izbranih
le 12?
V ožji izbor smo se uvrstili
po uspešno opravljenih inte-
ligenčnih testih in po preiz-
kusih aktivnega znanja an-
gleškega jezika ter računal-
ništva; pred komisijo pa je
bilo potrebno predstaviti
svojo inovacijo s področja
vzgoje in izobraževanja.
In kako je potekal vaš tri-
letni študij?
.....M^gjjst^fei jtvidij ie^ote-.
kal v treh fazah. V vsaki je
bilo potrebno izdelati po tri
obsežne raziskave, ki so po-
vezovale angleško teorijo
menedžmenta v izobraževa-
nju s slovensko prakso.
Kaj ste zbrali za magistr-
sko nalogo?
Raziskala sem strese na
slovenskih šolah. V svoji dol-
goletni praksi sem se prepri-
čala, da je delo učitelja zelo
stresno, kar je potrdila tudi
moja raziskava. V nakazanih
rešitvah sem poiskala nači-
ne, kako preprečiti stresne
situacije, jih ublažiti ali pa
jih celo preusmeriti v ustvar-
jalno delo.
Kakšen je vaš pogled na
osnovno šolstvo sedaj, ko ste
spoznali tudi šolstvo v Veliki
Britaniji?
Med svojim študijem sem
spoznala le nekaj britanskih
šol in bi težko dala natanč-
nejšo oceno, gre za bolj splo-
šen vtis. Deistvo ie. da im&
Velika Britanija že več sto-
letno tradicijo, medtem ko v
Sloveniji šele iščemo prave
poti. V britanskih šolah je
veliko več reda, tudi pedago-
ški pristop je drugačen, v
Britaniji že velja pedagoški
marketing, šole se borijo za
učence, kajti več učencev po-
meni tudi več denarja. Mno-
go tesnejše je sodelovanje s
starši, ki imajo pomembnej-
šo vlogo kot pri nas in so
neposredno vključeni v
vzgojno izobraževalni pro-
ces. Doma morajo delati z
otrokom in o tem tudi poro-
čati. To bo v prihodnosti naj-
brž tudi naloga naše šole.
Kaj se vam zdi pri delu
ravnatelja najpomembnejše?
Ravnatelj mora imeti vizi-
jo, vedeti mora, kaj hoče do-
seči. Pomembno je, da mu
učitelji zaupajo in sledijo.
Ključni elementi pri našem
delu so starši. Kjer starši so-
delujejo z učitelji, tam je tu-
di uspeh.
In kakšni so vaši načrti za
prihodnost?
Pridobitve študija želim še
naprej prenašati v prakso,
kar ni težko, saj vodim odli-
čen tim učiteljev, ki jih odli-
kuje strokovnost, ki so se
pripravljeni spreminjati in
iskati nove poti.
T. TAVČAR
Uspešni žalsici planinci
v žalski OŠ Petra Šprajca-
Jura so se sestali planinci, čla-
ni žalskega planinskega dru-
štva in gostje na rednem obč-
nem zboru. Društvo šteje več
kot 500 članov, v posebno za-
dovoljstvo si štejejo, da je med
njimi veliko mladih. V svoji la-
sti imajo dva planinska domo-
va in sicer na Bukovici in
Šentjungertu.
Poročilo predsednika dru-
štva Janeza Meglica govori, da
so vse zastavljene naloge opra-
vili sto odstotno, ponekod so
naredili celo več. Prav tako so
uspešno delovale sekcije, oba
odseka in mnoge komisije.
Posebno delovni so mladi, ki
so se udeležili številnih poho-
dov, izletov in orientacijskij^
tekmovanj. Pripravili so tudi
dve izmeni planinskega tabora
na Pokljuki. Posebno ponosni
so na oba svoja domova. Na
Bukovici so dom dolga leta
gradili, sedaj so končno dobili
tudi stalni priključek elektrike
in opravili vrsto zaključnih
del. Na Šentjungertu pa so la-
ni dom na novo prekrili in za-
menjali celotno ostrešje, kar je
predstavljalo za društvo velik
finančni zalogaj, ob skromni
pomoči občine in drugih. Pla-
ninci so pri tem opravili kar 2
tisoč prostovoljnih delovnih
ur. V programu dela za letos so
zajete že vse tradicionalne pri-
reditve, ki jih društvo organi-
zira, skrb za oba domova in
številne obiskovalce, pridobi-
vanje in vzgoja podmladka itd.
Na zboru so sprejeli nova pra-
vila društva, za predsednika
pa ponovno izvolili Janeza
Meglica, ob koncu pa poslušali
predavanje Matica Jošta o Hi-
malajski odpravi. Pripravili so
tudi razstavo planinske
opreme.
TONE TAVČAR
Izposodili več deset tisoč knjig
v Občinski matični knjižnici v Žalcu si je lani 34.950 bralcev
izposodilo 79.616 enot knjižnega gradiva. Od tega je bilo največ
romanov in knjig za domače branje.
Novih članov so lani vpisali 383, kar je nekaj manj kot leto
poprej. Novih knjig so nabavili 4500, za 6 krajevnih knjižnic (v
Preboldu, na Polzeli, na Vranskem, Braslovčah, Šempetru in
Grižah, ter pet izposojevališč na Ponikvi, Petrovčah, Galiciji,
VVZ Žalec in VVZ Polzela) pa okrog 800 knjig.
V občinski matični knjižnici so imeli lani pet predstavitev
knjig, tri okrogle mize, razgovore, 17 srečanj z mladimi, kvize,
ure pravljic in sedem razstav.
Srečanje savinjskih vinogradnikov
Jutri, v petek, se bo v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah
ob šestnajstih pričel drugi redni občni zbor Društva savinjskih
vinogradnikov.
Obravnavali bodo poročila o delu društva v preteklem letu ter
sprejeli sklepe in program dela za letos, objavili pa bodo tudi
rezultate ocenjevanja vzorcev vin lanskega letnika, podelili
priznanja, ter pripravili poizkušnjo vin, ki jih bodo ocenjevali.
Na občni zbor vabijo vse člane Društva savinjskih vinogradni-
kov in ostale vinogradnike. N.-M. S.
Ibornik mladih raziskovalcev
Na velenjskem gradu so pretekli teden a\i;orji in sodelavci
predstavili Zbornik Raziskovalnega tabora Bele vode 95, ki ga
je ob pomoči območne enote Republiškega zavoda za zaposlova-
nje izdal Inštitut za ekološke raziskave Erico Velenje.
V zborniku so predstavljena posamezna področja in izsledki
raziskav, s katerimi so se ukvarjali mladi raziskovalci. Tako je
predstavljeno delo in raziskave arheološke, biološke, etnološke,
geografske, geološke, gozdarske, likovne, novinarske in rudar-
ske skupine, skupine za geotermalno energijo, za kemijo okolja,
za ljudski ples in glasbo ter za novejšo zgodovino. Skupno je na
letošnjem taboru sodelovalo 51 mladih raziskovalcev, ki so jim
pomagali mentorji iz različnih področij. Zbornik je uredila
Marta Svetina. US;
Občni zbor
GD Leveč
v soboto je bil občni
zbor Gasilskega društva
Leveč, na katerem so
obravnavali realizacijo
načrta za prejšnje ter
predstavili načrt dela za
prihodnje leto. Člani GD
Leveč so lani osvojili štiri
pokale na tekmovanjih,
sicer pa v okviru društva
deluje tudi športno dru-
štvo in tri sekcije, kamor
so vključeni bodoči ga-
silci.
Občni zbor so zaključili
s sprejetjem novega sta-
tuta društva v želji, da bi
lahko kmalu kupili novo,
kombinirano vozilo.
I. TOLIČ
V spomin
v spomin
Tomo Peršič
Sredi februarja letos nas
je pretresla žalostna vest,
da je nenadoma umrl Tomo
Peršič iz Šmartnega ob Pa-
ki. Komaj 59-letnemu je
odpovedalo srce. Preveč je
v mladih letih trpelo v hudi
vihri druge svetovne vojne.
Samostojni podjetnik
Tomo Peršič se je rodil v
kraju Sijekovac pri Bosan-
skem Brodu, 1. decembra
1936. leta. Med drugo sve-
tovno vojno je bil še otrok
in skusil je mnogo hudega.
Izgubil je mater in dom,
očeta pa je zaneslo nekam
daleč v Rusijo, od koder se
je vrnil šele leta 1959. Kot
vojna sirota, še ne 10 let
star, je Tomo po koncu
druge svetovne vojne prišel
v Slovenijo. Najprej je bil
še z drugimi sirotami krute
vojne nameščen v skupnem
domu vojnih sirot v Kam-
niku. Od tam je prišel k
družini Zavratnik v Krnico
pri Lučah v Savinjski doli-
ni. Kot najstnik se je prišel
učit za kovinostrugarja v
Kovinsko podjetje Gore-
nj e-Tobi. Od hiše do hiše je
takrat iskal stanovanje,
dokler ni prišel k Brinov-
škovi Zalki v Gorenju. Tu
je spet našel dom in zavet-
je. V Gorenju si je našel tu-
di ženo, Praprotnikovo
Zvonko. Poročila sta se leta
1964. Še pet let sta potem
stanovala pri Brinovško-
vih, kjer se jima je rodil sin
Peter. Pozneje že v novi hi-
ši, pred vasico Rečica ob
Paki, se jima je rodila še
hčerka Urška. Nanjo je bil
oče Tomo silno navezan.
Varen dom in toplino je na-
šel pri Peršičevih tudi ne-
čak Zvone. Tomo je bil sil-
no dober človek. Vsakemu
je rad pomagal, če je le mo-
gel. Bil je v mnogih organi-
zacijah kot vodilni član, in
povsod si je zelo prizade-
val, da je delo dobro teklo.
Zelo je bil priljubljen pri
ljudeh, to se je videlo pri
njegovem slovesu, ko je
prišlo toliko ljudi, da so se
komaj razvrstili na zasne-
ženo Šmarsko pokopališče.
Tudi od njega so se govor-
niki poslovili z izbranimi
besedami v zahvalo za nje-
govo delo.
Sedaj ga nič več ne bomo
videvali v obvezni modri
delovni obleki, pri njegovi
lepi in veliki hiši. Ne bomo
ga več srečevali vsega na-
smejanega, ko bi nam želel
stisniti roko v prisrčen
pozdrav! Mimo naj počiva
v Šmartnem ob Paki ob
svojem krušnem očetu Za-
vra tniku.
Franček
Klančnik
»Franci Klančnik note
piše, komponira, muzici-
ra...« Tako nam je pred
mnogimi leti predstavil or-
fanistovega Francka iz
'martnega ob Paki tam-
kajšnji učitelj Oskar Huda-
les. Zares, tako je bilo
Frančkovo življenje do ne-
kaj let pred njegovo smrtjo
16. februarja letos. Zdaj je
vse to preteklost, zapisana
le še v našem spominu.
Ravno na pustno nedeljo
smo našega Francka po-
spremili na njegovi zadnji
poti. Mnogo nas je bilo in
malokatero oko je ostalo
suho. V cerkvi sv. Martina
mu je med mašo v slovo ču-
dovito lepo zapela cerkve-
na pevka Obatova Zala pe-
sem, ki jo je prej vedno pel
Franček s svojim žametnim
glasom. Sedaj ga ni več! Še
dolgo pa se ga bomo spomi-
njali občani in farani
Šmartnega ob Paki in tudi
mnogi Savinjčani, ki so ga
poznali.
Franček Klančnik se je
rodil 4.2. 1910 v Šmartnem
ob Paki. Svojo muzikalnost
in ljubezen do lepe melodi-
je in pesmi je gotovo prine-
sel s seboj na svet. V začet-
ku tridesetih let je šel v
Ljubljano na orglarsko šo-
lo in konzervatorij. Tam je
študiral pri profesorju
Slavku Ostercu harmonijo,
pri profesorici Trostovi
klavir in pri prof. Stanku
Premrlu orgle. Takrat pa so
bili zelo težki časi, in svoj
študij v Ljubljani je moral
prekiniti zaradi pomanjka-
nja sredstev. Leta 1932 je
prevzel mesto organista v
Šmartnem od očeta Fran-
ca. Od njega se je naučil še
mizarske obrti. Že leta
1934 je začel skladati in
uglasbil je mnogo cerkve-
nih pa tudi posvetnih pe-
smi. Prevzel je vodstvo me-
šanega pevskega zbora, ki
ga je vzorno vodil dolga le-
ta. Poleg tega je mlade pev-
ce združil v mladinski pev-
ski zbor Grlica. Ta je več-
krat nastopal po Savinjski
in Šaleški dolini, pa tudi v
Ljubljani. Pri cerkvenem
zboru je bil poleg mešane-
ga zbora še Mladinski
cerkveni zbor, ki se mu je
po domače reklo >a mali
cerkveni pevci<. Pri teh sem
pela tudi jaz in neizbrisni
so spomini na mnoge pev-
ske vaje, ko nas je prav
očetovsko učil, kako naj
pojemo, da bo čim lepše
zvenelo. V Šmartnem ob
Paki si je izbral tudi živ-
ljenjsko družico Vido, s ka-
tero sta po koncu druge
vojne vzorno skrbela tudi
za cerkev in opravljala še
zvonarske Dosle. Franček
je bil polnih 64 let organist
v Šmartnem ob Paki. Za
vse to dolgoletno delo se
mu je ob slovesu zahvalil
tudi gospod župnik z izbra-
nimi besedami. Ob odpr-
tem grobu sta se od njega
ganljivo poslovila župan
Ivo Rakun in predsednik^
kulture Martin Hrastnik.  '
Za svoje dolgoletno delo
je'prejel številna priznanja,
med temi leta 1994 repu-
bliško Gallusovo listino za
življenjsko delo. Kar 12-
krat se je s svojimi pevci
udeležil Pevskega tabora v
Šentvidu pri Stični.
Franci, počivaj mirno
tam, kjer si ustvarjal in ži-
vel s svojimi pevci, prijate-
lji in farani!
VERA AMENIČ-OBV
Št. 9. - 29. februar 1996
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
lHlož, ki je rešil Razkrižje
\Z,iin Horvailč s Polul le prelel državno odlikovanje za delanje pred 50 leti
§4 let je konec januarja
Jopolnil Ivan Horvatič s Po-
lul, človek, ki je pred petde-
ptimi leti usodno vplival na
'ijlikovanje meje med Slove-
^jo in Hrvaško. Za dejanje,
1^ je bilo v takratnih razme-
zelo pogumno, je pred
^atkin* prejel odlikovanje -
•gjtni znak svobode Repu-
liljlte Slovenije za zasluge
varovanju in obrambi
^ovenske kulture, jezikovne
jp državne integritete.
Menavadno dejanje, s ka-
terim je takrat tvegal, da ga
Ijodo označili za nacionali-
jta, je odločilno vplivalo na
življenje prebivalcev Raz-
Ijjižja. S Simonom Kutnja-
liom sta se namreč 12. junija
1946 na skrivaj odpravila v
geograd in se pri takratni
kontrolni komisiji za določi-
tev meja med republikami
pritožila, ker je bila v na-
sprotju z željami prebivalcev
sprejeta odločitev o priklju-
čitvi Razkrižja k Hrvaški.
Slovenci, ki so bili v veči-
ni, so bili v tistih krajih ob
meji po vojni izpostavljeni
raznim pritiskom in grož-
njam, tudi Horvatič je bil ne-
kaj časa zaprt v Čakovcu, če-
prav je bil medvojni aktivist,
po vojni pa odbornik nove
oblasti. Razkrižanom so ta-
krat (tako kot tudi nedavno)
maševali duhovniki v hrva-
škem jeziku in pritiskali na
vernike, naj se odpovedo
svoji narodni zavesti. Grozi-
lo jim je, da jim vzamejo tudi
slovenske učitelje. Ob ne-
poznavanju razmer in proti-
slovenskem ravnanju oblasti
se je tako oblikoval predlog
o priključitvi območja Raz-
križja in Robadja k Hrvaški.
Ljudje so bili zaradi tega ze-
lo razburjeni in Hor\'atič, ki
je bil po vojni tajnik krajev-
nega ljudskega odbora, je bil
odločen, da se mora uresni-
čiti volja ljudi.
S Kutnjakom sta v Beo-
gradu   poiskala   Kardelja.
Sprejel ju je njegov tajnik
Janez Stanovnik, se spomi-
nja Horvatič. Dosegla sta, da
so poslali novo komisijo, ki
je v vaseh ugotavljala, na ka-
teri strani meje bi ljudje radi
živeli. Razkrižje je bilo tako
dodeljeno Sloveniji, Štrigo-
va pa Hrvaški. Zato se Hor-
vatiča upravičeno drži slo-
ves, da je rešil Razkrižje.
V šestdesetih letih se je
Ivan Horvatič z družino pre-
selil v Celje, na Polule. Da-
nes je že 25 let upokojen. Po-
koj je dočakal kot direktor
samopostrežne restavracije
Gaberje. Skupaj z ženo Bar-
baro in sinom Lenartom živi
mimo upokojensko življenje.
Nekoliko mu peša zdravje,
vendar je še vedno rad na
tekočem z vsem, kar se doga-
ja, zato veliko bere. Rad ima,
da ga obiščejo ostali štirje
otroci z družinami, vesel pa
je tudi, ko se ga spomnijo
njegovi nekdanji sovaščani.
Pred letom ga je obiskala de-
legacija iz Razkrižja in mu
izročila spominsko darilo,
kar priča, da njegovega po-
gumnega dejanja ne bodo
pozabili, pa čeprav od takrat
mineva že pol stoletja.
T. CVIRN
Medijske zvezde v Žalcu
v soboto, 2. marca, bo ob 18. uri v Žalcu slovesna
podelitev pr\-ih slovenskih Medijskih zvezd.
Napovedujejo atraktiven večer, ki ga bosta vodila Nata-
ša Dobelšek in Bogdan Barovič, v spremljevalnem pro-
gramu pa bodo nastopili Damjana Grolavšek, Simona
Vodopivec in Alfi Nipič z muzikanti, za vedro razpolože-
nje pa bo poskrbel Moped Show.
Priznanje Medijska osebnost leta 95 bo prejel Marjan
Meglic, priznanje za najboljšo televizijo Pop TV, za naj-
boljši radio Radio Celje, za naj radijsko oddajo Moped
show, za naj TV oddajo Poglej in zadeni, naj časopis leta
95 so Slovenske novice, naj tednik pa Nedeljski dnevnik.
PLANINSKI KOTIČEK
Konjiški planinci zborovali
Prejšnji petek je bil v avli OŠ Ob Dravinji v Slovenskih
Konjicah letni zbor Planinskega društva Slovenske Konjice.
Udeležilo se ga je okoli 150 planincev, pregledali pa so lansko
poslovanje ter sprejeli program izletov za letos.
Že marca jih čaka pohod iz Vitanja na Stenico ter do Konjic,
aprila se bodo povzpeli na Žavcarjev vrh in na Polhograjske
dolomite, maja na Golico in na Paski Kozjak. Junija bodo
priredili izlet na Snežnik, ob dnevu državnosti pa pohod družin
na Stolpnik. V drugi polovici leta bodo krenili na Storžič, s
Krnice na Kriške pode in v Vrata, na Pohorje, priredili kosta-
njev piknik na Čemšeniški planini in se udeležili pohoda od
Litije do Čateža. V decembru (na dan državnosti) pa bodo znova
pripravili zimski pohod na Stolpnik. (TASK)
Ka Snežnik
Planinsko društvo Železničar in planinska sekcija Izletnik
Celje, vabita vse ljubitelje pohodništva, da se v soboto, 9. marca,
z odhodom ob 6. uri z Avtobusne postaje Celje (lokalno postaja-
lišče), udeležite pohoda na Snežnik, od doma na Sviščakih.
Za vzpon na vrh Snežnika je potrebna popolna zimska
oprema, udeležba pa je na lastno odgovornost. Povratek v Celje,
je predviden okrog 19. ure. M.M.
Konjičani na Slovaškem
Konjiški otroci in učitelji
bodo te dni gostovali v mestu
Hlohovec na Slovaškem. Pred-
stavili bodo delovanje svoje
šolske knjižnice, z recitalom
pa literarne ustvarjalce iz svo-
jega kraja in Slovenije.
Slovesnosti se bosta udele-
iila tudi pisatelj Franček Ru-
in konjiški župan Janez
Jazbec. Vzporedno s to pred-
stavitvijo bo v Hlohovskem
muzeju razstava stotih knjiž-
iiili del konjiških literatov in
ilustratorke Marije Prelog ter
najboljših otroških risb in gla-
sil učencev osnovne šole Ob
Dravinji. V okviru spremljajo-
čih prireditev pa so pripravili
tudi srečanje slovaških in slo-
venskih knjižničarjev, na ka-
terem jim bo knjižničar Pri-
mož Krivec predstavil organi-
zacijo knjižničarstva v Slove-
niji.
Slovaškim otrokom bodo
Korijičani pokazali pohorske
običaje in etnografske pred-
mete, značilne za kraje med
Pohorjem in Konjiško goro.
Konjiški otroci, ki bodo prebi-
vali pri slovaških družinah pa
si bodo v gosteh ogledali Hlo-
hovski observatorij in letoviš-
če Pieštanv. Potovanje bo pla-
čala konjiška občina, projekt
pa sta finančno podprla tudi
Ministrstvo za šolstvo in šport
ter Unescova komisija za Slo-
venijo pri Ministrstvu za zna-
nost in tehnologijo.
Gostovanje bo izkoristila
tudi konjiška gospodarska
zbornica, ki pripravlja sreča-
nje slovaških in slovenskih go-
spodarstvenikov, predstavila
pa bo tudi svojo račimalniško
mrežo.
MIRA GORENŠEK
Zbor GD Velenje
Pretekli teden so delo v lanskem letu na občnem zboru
ocenili gasilci iz prostovoljnega GD Velenje, ki bodo pri-
hodnje leto obeležili 100-letnico svojega dela.
Lani so gasilci iz Velenja marsikaj postorili. Sami so pri
izdelavi nove strehe na domu opravili več kot 2 tisoč
udarniških ur, v sušnem obdobju so prepeljali več kot 55
tisoč litrov pitne vode, na pomoč pa so priskočili v 83
primerih, največkrat so reševali pred požari ali pa poma-
gali pri težjih prometnih nesrečah. GD Velenje šteje 102
člana, nekaterim so lani podelili tudi diplome za dolgo-
letno delo. L o.
Dom Je v ponos
Tako pravijo šoferji in avto-
mehaniki, člani ZŠAM Žalec,
ki so imeli v soboto redno let-
no skupščino.
Skupščina je bila v njiho-
vem domu pri avtopoligonu v
Ločici ob Savinji, med gosti pa
sta bila tudi Stane Inkret, se-
kretar republiške zveze in Loj-
ze Čobec, predsednik regijske-
ga združenja. Skupščino so
pričeli z nastopom društvene-
ga pevskega zbora, ki šteje 22
pevcev in ga vodi Mija Novak
(na sliki).
Kot so povedala poročila,
posebno poročilo predsednika
žalskega združenja Iva Serdo-
nerja, so v preteklem obdobju
glavno skrb in delo namenjali
svojemu domu, avtopoligonu,
organizaciji raznih prireditev,
med najbolj koristne sodi go-
tovo tekmovanje osnovnošol-
cev na temo »Kaj veš o pro-
metu«.
Lani so se udeležili evrop-
skega srečanja stanovske or-
ganizacije na Bledu, razvili pa
so tudi nov društveni prapor.
V razpravi so gostje pohvalili
delo združenja, ob koncu pa
podeliU priznanja. Plaketo to-
varištva so prejeli: Anton
Skomšek, Ivan Juhart in Alojz
Rojšek, zlato značko Renato
Stemad, Martin Lanišnik, Ru-
di Pilko, Franc Pusovnik in
Franc Likeb, srebrno značko
Stanko Novak in priznanja
Drago Mam, Venčeslav Vaši,
Marjan Tratnik Martin Ste-
iner ter Janez Jelen.
TONE TAVČAR
Zreb pri Faturjeviii
Do torka se je za 24. izlet
100 kmečkih žensk na morje
prijavilo 1467 kandidatk.
Večino prispelih dopisnic s
kuponi in zahtevanimi po-
datki smo že razdelili po ob-
činah, kjer bomo upoštevali
prejšnjo razdelitev, tako da
bomo žrebali za nekdanje
občine Šentjur, Šmarje, La-
ško, Žalec, Celje. Slovenske
Konjice, Mozirje in Velenje,
ter dodali še nekaj dopisnic
kandidatk izven celjskega
območja. Tudi letos bodo
imele v dveh Izletnikovih av-
tobusih največ mest potnice
iz šentjurske in šmarske ob-
čine. Žrebanje bomo opravili
v petek, 1. marca s pričet-
kom ob 18. uri na kmečkem
turizmu pri Faturjevih v
Slatini pri Ponikvi. V pro-
gramu bosta nastopila vo-
' kalna skupina Trs iz Socke
in Duo Gold, pokrovitelj pa
je župan občine Šentjur Jurij
Malovrh. Izžrebali bomo 98
potnic, kajti dve mesti sta že
oddani in sicer Alojziji Po-
točnik iz Skomarij, ki se je
prijavila prva in Jožici Hri-
bemik iz Pepelna, ki se je
prijavila kot tisoča.
Reportažo z javnega žre-
banja pri Faturjevih bomo
objavili v programu Radia
Celje v petek ob 20,30, ko
bomo prebrali tudi imena
vseh srečnih potnic. Spisek
ženske kmečke stotnije, ki
bo potovala na morje 29. in
30. marca v Postojnsko jamo
in Lucijo pri Portorožu, pa
bomo objavili tudi v prihod-
nji številki Novega tednika.
Želja in upanj je veliko,
prostora pa samo za sto sreč-
nic. Vendar bo akcija, ki je
med najstarejšimi v Sloveni-
ji, trajala tudi v bodoče...
TONE VRABL
^^^orji Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
hlBškl almanah
Pretekli teden so v velenjski knjižnici slo-
^sno pospremili na pot tretjo številko Alma-
j,^^ občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob
, L'eto.šnii almanah so pripravili v Trim T.eam
o.o. s sodelavko, izdala ga je založba Naš
čas, v knjigi pa so zabeleženi vsi najpomemb-
nejši dogodki iz lanskega leta, predstavljena so
gospodarska gibanja, varstvo okolja, zdrav-
stvo in sociala, kultura, turizem, mediji, verske
skupnosti, vzgoja in izobraževanje, šport, dru-
štva in zanimivosti.
US, Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Št. 9. - 29. februar 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Med Sv. Emo in Rogašico Slatino
Zlati »aa^ Marije In Franca Černoše Iz Kamene
Marija in Franc Černoša sta bila pred
dnevi znova pred oltarjem. Po petdesetih
letih sta si izrekla svoj drugi »da«, tokrat z
zlatom ovenčanega. Skupnega pol stoletja
zakonskega življenja sta preživela na pri-
bližno deset hektarjev veliki kmetiji, v svetu
med Rogaško Slatino ter Sv. Emo, čisto bli-
zu Sekirnikove gorce...
Ko smo ju obiskali, sta bila pod vtisom
čudovitega zlatoporočnega slavja. Kako ne
bi bila! Na predvečer so jima na domu zape-
li pevci cerkvenega pevskega zbora iz Roga-
ške Slatine, zjutraj sta pohitela k matičarju
v Rogaško Slatino, nato k cerkveni poroki
pri Sv. Emi, slavili pa so v Olimju, pri so-
rodnikih Mrazovih, na turistični kmetiji.
Tam se je z njima veselilo kar štirideset
svatov. Veselja ni bilo ne konca, ne kraja, ko
sta se vrnila v domače Kamence je bilo na
uri že šest zjutraj. Pa še nista šla spat, saj je
bilo spet veselo...
Zlatoporočenec izhaja s kmetije v Ka-
mencah kjer vso skupno pot živita ter dela-
ta, zlatoporočenka pa je iz Jerčina pri Sv.
Emi. V Kamencah sta ustvarjala vseh pet
skupnih zlatih desetletij. Veliko sta garala,
saj je bilo včasih v kmetijstvu precej ročne-
ga dela. Malo prostega časa sta imela, le za
družinske praznike so si ga lahko vzeli. Zla-
toporočenka še vedno prizadevno gospodi-
nji ter dela na zemlji, zlatoporočenec pa ima
zadnjo zimo hujše težave z revmo.
V mladih letih je bil v partizanih, med
terenci, kjer je trpel kar dve zimi. Veliko
hudega je doživel, ob neki priliki je bil tudi
ranjen v koleno. V njegovem partizanskem
času je bila posebej boleča izguba dveh so-
tovarišev, Plevčaka in Samca, ki sta padla v
cvetu mladosti, tik pred koncem vojne...
Franc Černoša je vojno preživel, leto dni
po njej pa sta z Marijo šla pred oltar.
S sedemnajstimi otroci
Čemoševa sta se med pogovorom spomni-
la svojih otroških let. Težko se je živelo
takrat, vse je bilo bolj dobro kot je danes
meso, se spominja Marija Černoša. Včasih
mesa niti vsako nedeljo ni bilo na mizi.
Danes pa so ljudje pogosto preveč prevzet-
ni, opaža.
Franc Černoša je opozoril na zanimiv
družinski krog, iz katerega izhaja. Na tej
domačiji, v Kamencah, sta njegova starša
imela kar sedemnajst svojih otrok! Prva je v
otroških letih vzela davica, petnajst pa jih je
odraslo. V šolo, k pouku se jih je odpravilo
po pet naenkrat, potem ko so se navsezgodaj
okrepčali s kakšno koruzno juho ali zelje))
krompirjem, mama pa je vsakemu dal^
seboj še kos kruha.
Čemoševi sb bili daleč naokrog naj štev
nejša družina, sicer so imeli ljudje po tri|
štiri otroke. Dobro so se razumeli, potem)
so odšli po svetu, pa so se radi vračali
staršem, skupaj zapeli. Vsi so se poročili
izjemo sestre, ki živi na otoku Rabu ter je
skoraj šestdeset let redovnica. Franc je o«
na domačiji, njegovi bratje ter sestre pa
odšli v Olimje, Sevnico, Šentjur, Šmarje pf
Jelšah, Rogaško Slatino, na Skrbnik...
toporočenčev brat Anton, ki živi v Šentjv
ju, drugi najstarejši, je star 94 let, sestra,
je v Lazah pri Litiji pa bo kmalu 90. U
devet bratov in sester še ima.
Na zlatoporočenkinem domu, pri Mli))
ričevih v Jerčinu, pa se je rodilo »le« p
otrok...
Sreča v Kamencali
življenje v Kamencah je bilo včasih te
ko, ker sta zlatoporočenca zelo navezana;
dom, pa ga ne bi zamenjala za nobeno pa;
čo na svetu. Veliko mladih je iz te 1«
okolice odšlo v druge kraje, obžalujeta. O
pa sta skupaj srečna v Kamencah, štiri kfl
metre proč od Rogaške Slatine. Ob ces
kjer so pridobili asfaltno cestno prevle
pred tremi leti.
Z zlatoporočencema živi njim nasledn
najmlajši sin Gusti. Najstarejši sin, Alojz,
v Mestinju, Jože je nesrečno umrl, tretji s
Franc pa živi pri Sv. Trojici nad Rogaš
Slatino, tudi blizu. Tri vnuke imata ter «
ga, dve leti starega pravnuka. Veliko za
mivega jim lahko povesta, celo iz partizj
skih časov, pa o zlatoporočenčevih lovsk
dogodivščinah, marsikaj.
Lani, za 80. rojstni dan, so se Frai
Černoše posebej spomnili njegovi dolgole
lovski prijatelji iz Rogaške Slatine. V hii
predsobi nam je na zidu s ponosom poka
njihovo spominsko darilo, ob katerem
trofeja lepega srnjaka, ki ga je pred dolgii
leti ustrelil kar v domačem gozdu. Lovec
bil že nekaj časa pred drugo svetovno voji
leta 1963 pa se je vključil med slatins
lovce. Na jagi je bil nazadnje pred dvei
letoma, ko je bil star 78 let.
Potem smo nazdravili na biserno p
roko...
BRANE JERANK
Zlatoporočenca Černoša, s sinom Gustijem. Veliko zanimivega sta povedala o nekdanji družini s
sedemnajstimi otroci, partizanskem času, lovskih dogodivščinah...
Z dobro voljo je vse lažje
Jože PIrh Iz Celja kljub Invalidnosti nikoli nI obupal
Pirhov Jože iz Celja je ja-
nuarja dopolnil 80 let, njego-
va Marija pa jih bo marca
imela 75. Ob sta čila in dobre
volje, zlasti Jože je veseljak
in se rad šali. Ko ga znanci
sprašujejo, kako da je še živ,
jim hitro pojasni, da bog
zanj nima prostora, hudič ga
pa noče. Vendar njegovo živ-
ljenje ni bilo vselej tako za-
bavno.
Pred tremi leta sta z Mari-
jo praznovala zlato poroko
in pri tem ugotavljala, kako
hitro so minila leta. Od ta-
krat,, ko sta se spoznala, pa
do današnjih dni, ko pravita,
da jima ničesar ne manjka,
sta morala premagati marsi-
katero težavo. Jože je doma z
Dolenjske, v Šmarjeških To-
plicah je bil rojen, pa je mo-
ral med vojno bežati. Grozilo
mu je, da ga bodo zaprli, saj
ga je nekdo izdal, da name-
rava v partizane. Pot ga je
zanesla v Celje, kjer je spoz-
nal Marijo. Že mesec dni po
poroki so ga poklicali v nem-
ško vojsko in hčerka Marica
se je rodila ravno tisti dan,
ko so njega poslali na rusko
fronto. Tam je izgubil nogo,
toda vsaj vrnil se je. Po vojni
si je dve leti prizadeval, da bi
dobil službo, in to so bili tež-
ki časi, saj je delala samo
Marija. Takoj po vojni se je
zaposlila v Aeru. Nekdanji
nemški vojaki pa niso bili
dobro zapisani in kar precej
truda je bilo potrebnega, da
je tudi Jože dobil službo.
Najprej je bil devet let vratar
v Aeru, nato pa 17 let kurjač.
Jožetu nič ni bilo pretežko.
Čeprav brez ene noge, se je
vsega lotil. Za prvo pokojni-
no, ki si jo je po petnajstih
letih izboril iz Nemčije, je
kupil zemljo, m družina se je
leta 1970 selila v novo hišo
ob Cesti v Lokrovec. V njej
Pirhova sedaj živita skupaj s
sinom Danielom in njegovo
družino. Zase pravijo, da so
prava Aerova družina, saj
sta tam zaposlena tudi sin in
snaha Anica, hčerka in zet
pa sta tam dočakala pokoj-
nino.
Danes sta Marija in Jože
zadovoljna s svojim življe-
njem. Čeprav jima ni več tre-
ba gledati na vsak tolar, sta
vajena skromnega življenja.
Vendar morata sedaj, v na-
sprotju z leti, ko še za mleko
niso imeli, paziti, da se od
preveč dobrega ne zredita.
Komaj čakata, da bo zime
konec in da bosta spet začela
delati okoli hiše. Veliko pri-
delajo doma, Jože se pohvali,
da je lani imel 300 litrov do-
mačega vina. Ob četrtkih p
kar ne moreta dočakati, ^
pride poštar z Novim tedni
kom. Zal ga dostavi šele po
poldne, kar Jožeta zelo moti
Tudi sicer se jezi, da so ni
njihovem koncu slabo povf
zani z mestom, saj tam mim'
avtobus ne vozi.
V tedniku Jože najpi*
prebere stran s šaljivci i^
pregleda, kdo je umrl in kd'
se je poročil. Marija pride »'
vrsto šele zvečer ali nasle<i
nje jutro, če ji ga medtem i"
odnesejo »ta mladi«.
Maja si bosta privoščiJj
dopust na morju, če bos''
zdrava. Pa ni bojazni, da
dopust padel v vodo, saj Jo^"
pravi, da ga smeh »gor drži*
In tega mu očitno še ne ^
zmanjkalo. .
TATJANA CVW
Čistilnica v Elkroju
Zgornja Savinjska dolina je bogatejša za novo kemično čistilnico, ki so jo pred kratkim uradno
odprh v nazarskem Elkroju. Čistilnico so odprli v okviru podjetja IP, ki je v matičnem podjetju že
eno leto, v njem pa so zaposlene delavke, ki težje opravljajo svoje delo. V Elkroju, kjer so samo
lani v razvoj vložili približno 2 milijona mark, so prepričani, da kemična čistilnica sodi k
njihovemu delu, poleg tega pa jih je k gradnji navedlo tudi pomanjkanje tovrstnih uslug v Zgornji
Savinjski dolini.
Foto: CIRIL SEM
Vabilo na Jožefov sejem
Vse bliže je 19. marec, ko bo na Jožefovem sejmu v Petrovčah spet praznično in veselo. V svojo
druščino vabijo vse rokodelce: kolarje, mizarje, kovače, pletarje, lončarje in druge, da predstavijo
svoje izdelke.
Kmečke žene bodo v dvorani razstavljale in prodajale prave domače dobrote. Novo ali rabljeno
kmetijsko mehanizacijo lahko prodajate sami, aU pa posredovanje zaupate trgovcem Kmetijske
zadruge Petrovče. Prijave sprejemajo po telefonu 063/708-173 ali 708-258. EP
it. 9. - 39. februar 1996
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Tretja liga ni zanimiva?
finalu območne kegljaške lige celjski klubi Izletnik, Ko¥lnotehna, Sttojkovina In
fetrol - Oif^ kluba sta se že oUpoifoHala napreilo¥anJu_
[Va najvišji ravni se bo keg-
IjaŠko prvenstvo zaradi pri-
' av na svetovno prvenstvo
L 19. do 26. maja v Pragi)
(toni!alo že v soboto, v območ-
ijgj pa se po predtekmova-
„iu v dveh enakovrednih sku-
pjnah začenja končnica.
V konkurenci za naslov prva-
|,g so ostali štirje celjski klubi
in najboljši bo dobil pravico do
nastopa v kvalifikacijah za po-
polnitev tretje lige-vzhod.      \
izletnik: edini z ^
lanskimi izkušnjami
Edini so drugič zapored v
l^ončnici, v predtekmovanju so
zbrali največ točk in na prvi po-
gled Je Izletnik favorit za na-
slov. Toda sredi sezone so os-
tali brez Boštjana Hrastnika in
vodja ekipe Mirko Kolmanič
največ možnosti za končni us-
peh pripisuje Kovinotehni.
izletnik in Stroj kovina igrata
svoje tekme ob sredah, Kovi-
notehna ob petkih (vsi ob 15.
uri), Petro! pa ob sobotah
(18.30)._
"Boju za naslov se seveda ne
odrekamo. Biti prvi je največji
mik športa in zato bomo neka-
tere dvoboje poskušali prestaviti
na soboto, da bi lahko igral tudi
Hrastnik," pravi Kolmanič, kije
posebej zadovoljen s sponzor-
jem. Po lanski sezoni so ostali
brez Topiča in tudi brez enega
boljših igralcev odlično štarta-
11. Za vse Je bila njihova serija
zmag celo manjše presenečenje,
toda formo so znali obdržati in
ikle v predzadnjem krogu jih Je
liaustavila Pivovarna Laško.
Najboljši posameznik Je znova
Andrej Fideršek (razmerje
zmag in porazov 13-1), ki je gle-
de na povprečje celo igralec za
prvo ligo in je po lanskih kvali-
fikacijah zavrnil ponudbo za
prestop h Konjicam. "Kovino-
tehna je zaradi večjega izbora
igralcev v rahli prednosti, naše
moštvo pa Je še vedno kombi-
nacija treh mladih in večje sku-
pine starejših kegljačev. Nasto-
pi med tednom nam zelo ustre-
zajo in so za vse prava sprosti-
tev, zato o kvalifikacijah sploh
ne razmišljamo," ocenjujejo v
taboru najboljše ekipe skupine
A.
Kovinoteiina: prvi
favorit
Lani je Kovinotehna brez
končnice ostala samo zaradi po-
raza z Rogaško za štiri keglje, v
novo prvenstvo je štartala s po-
razom in nato do konca ni več
doživela neuspeha. Odlično Je
odigrala predvsem drugi del in
za mnoge je celo prvi favorit fi-
nal foura.
Po poškodbi seje v ekipo vr-
nil Peperko, pomembna okrepi-
tev je Kajta, udarni del moštva
pa predstavlja še Vok. "Podob-
ne rezultate smo pričakovali in
sprejemamo vlogo največjega
favorita za naslov prvaka. Ima-
mo izenačeno ekipo, naši rezul-
tati se gibljejo okrog 4900 po-
drtih kegljev in eden naših ci-
ljev je tudi napredovanje v me-
dregijsko ligo," samozavestno
pravi vodja ekipe Veljko Ok-
lobdžija. V primerjavi z lansko
sezono imajo tri nove igralce in
vrsto enakovrednih zamenjav,
ki so osnova za veliki optimi-
zem. "Imamo pet igralcev, ki so
v območni ligi v vsakem trenut-
ku sposobni dobiti dvoboj, Iz-
letnik pa ima enega, največ dva
kegljača takšnega kalibra. Moš-
tvo je sorazmerno mlado in
perspektivno, tudi zato razmiš-
ljamo o višji ligi, toda za ena-
kovreden boj bi potrebovali še
dva kvalitetna igralca. Najprej
Je seveda na vrsti končnica, v
kateri bosta o prvaku odločala
dvoboja z Izletnikom in rahla
prednost je na naši strani," na-
poveduje Oklobdžija.
Strojkovina: boljša
Jesen
Jesenski del je bil veliko bolj-
ši (pet zmag in poraz), v nada-
ljevanju paje Strojkovina osvo-
jila polovico manj točk in konč-
nico sije zagotovila šele z zma-
go v derbiju zadnjega kroga s
Pivovarno Laško, s čimer Je do-
bila priložnost za izenačitev naj-
večjega uspeha - 3. mesta.
"Ekipe so močnejše kot lani,
povprečja najboljših so okrog
4800 podrtih kegljev in rezul-
tati so za našo raven lige zelo
solidni. Imeli smo tudi nekaj
sreče, mnogi dvoboji so se raz-
pletli nam v prid in v drugem
delu prvenstva smo šele peta
ekipa skupine A," pravi Mar-
jan Ferk, ki je skupaj z Zdrav-
kom Bučkom in Demitrijem
Koštomajem najboljši igralec
Strojkovine. Visoki zmagi v
dvobojih z neposrednimi tekme-
ci za vrh lestvice iz Laškega
(7:1, 6:2) sta dokaz o zasluženi
uvrstitvi v mini ligo četverice in
končnicaje tudi zadnji cilj moš-
tva, ki je lani v povsem enaki
zasedbi nastopalo pod imenom
Žična. Finalisti so v zanimivem
položaju, vsi nastopajo v Golov-
cu in prednost domačega keg-
ljišča je tako izničena. "Odlo-
čale bodo malenkosti, v veliki
meri tudi dnevno razpoloženje
posameznikov. Največ možno-
sti za naslov ima Kovinotehna,
pri nas pa za medregijsko ligo
ni posebnega zanimanja, še
manj denarja," meni kapetan
Strojkovine.
Petroi: največji
uspeli
Natanko pred desetletjem je
bil ustanovljen klub Petroi, ki
Je objubileju dosegel najvidnej-
ši uspeh. Pred nekaj sezonami
so se okrepili z nekaterimi igral-
ci razpadlega tretjeligaša Ingra-
da in takrat se je začel njihov
vzpon, ki bi se sčasoma moral
nadaljevati s prebojem v kvali-
tetnejšo konkurenco.
Za uvrstitev od S. do 8. mesta
P. Laško, Kovinar, Konjice II
in Rogaška, od 9. do 12. me-
sta Avto Celje, Ljubno, Kvit
in Obrtnik ter za 13. mesto
Demit in Komcel.
Končnico so potihem priča-
kovali in uspelo Jim Je z odlič-
nim drugim delom, v katerem so
bili le enkrat poraženi in so na-
domestili zaostanek štirih točk.
Največje pokazal Maks Lipov-
šek (10-1), vendar tudi drugi
stopnjujejo formo in so se že us-
talili pri rezultatih nad 800 keg-
ljev. "Lani smo bili praktično
brez treninga, letos pa se nam
termin ne pokriva s tekmami in
napredek je logičen. S Kovino-
tehno smo obakrat izgubili, to-
da razlike niso velike in v konč-
nici lahko vsakogar premaga-
mo. Naše so steze od pet do
osem, na katerih se niti približ-
no ne bo možno približati rezul-
tatu okrog 4900 kegljev in vsak
dvoboj bo pravi derbi. Vse Je
možno, tudi naslov prvaka za
našo ekipo, čeprav bi se potem
znašli v težavah in bi morali poi-
skati dodatne sponzorje. Toda
tretja liga nas po seriji dobrih
rezultatov vse bolj mika," meni
vodja moštva Cveto Tauzes.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Moška ekipa CP Celje bo tudi v naslednji sezoni prvoligaš. Stojijo (z leve): Cene, Brglez, Mileč,
Sivka, Lešnik; čepijo: Klinar, Topič, Gobec (predsednik), Salobir, Vodeb.
PANORAMA
Košarka
A-1 liga
Moški - 3. krog: Litostroj-
KS Polzela 96:103 (39:47); Til-
ler 30, Zaletel 22, Petranovič
18, Jagodnik 13, Stavrov 9, Ko-
bale 5, Rituper 4, Rovšnik 2;
Rogaška-Satex 82:100 (46:4.-?);
Urič 17, Novakovič 16, Miču-
novič LS, Jurkovič 12, Petrovič
10, Mesič 7, Kosovec 3, Krivec
2; Interier-Idrija 103:66, BWC-
Olimpija 103:86. Ponovljena
tekma 1. kroga: lnterier-BWC
76:73. Vrstni red: Olimpija28,
Interier, Idrija 27, Satex 26, KS
Polzela, Rogaška 2.'?, Litostroj,
BWC 23.
Za uvrstitev v A-1 ligo - 3.
krog: Pivovarna Laško-Krka
79:72 (34:37); Tovornik 27,
Vujovič 14, Gole 13, Govc 11,
Starovasnik 8, Blagotinšek, Je-
^, Šoštarič 2; Comet-Repub-
Jka 70:72 (40:28); Nerat 20,
Plevnik 13, Šporar 11, Benič
•0. Železnikar 9, Sivka 4, Lu-
enc 3; Helios-K. Zidar 89:84,
Uija-Triglav 80:63. Vrstni
j"«!: Pivovarna Laško, Helios,
^- zidar, Litija, Republika 5,
■^rka, Triglav 4, Comet 3.
Ženske - 5. krog: Ježica-Ce-
Ije 81:47 (44:30); Obrovnik 12,
fTše, Potočnik 10, Polutnik 9,
^asič3,Ramšak2, Germ l;lli-
[Jja-Unior Atras 87:78 (47:37);
Jačič 38, Temnik 20, Groleger
\ Sporar 6, Slatenšek .5, Ribič
Maribor-Odeja .52:6.'>. Vrst-
ic' red: Jezica 29, Celje 27,
^«leja, Maribor 21, Ilirija 20,
^"lor Atras 17.
^2 liga
,. ^JoSki - 3. krog: Ježica-Ce-
IJ« 80:53 (4.5:2.5); Jurak 16, Gra-
•"^vec 13, StraSek 10, Kitek 6,
Ribezi, Gregi, Hochkraut, Dža-
kovič 2; Koper-Slivnica 69:78,
Ilirija-Olimpija ml. 96:91, Za-
gorJe-Loka 84:68. Vrstni red:
Ilirija 29, Zagorje, Jezica, Sliv-
nica, Loka 28, Koper 22, Celje
21, Olimpijaml. 19.
B liga
Moški - 3. krog: Plima-Go-
rica 103:76 (54:35); Cencelj 34,
Štahl 23, Gradin, Karlovčec 12,
Ivačič 10, P. Goltnik 9, J. Golt-
nik. Pur 2; Kemoplast-Borovni-
ca 85:76 (44:35), Janče-Radov-
Ijica 75:85, Brežice-Radio Po-
stojna 107:96, Maribor-Snežnik
96:66. Vrstni red: Radovljica
21, Brežice, Plima, Kemoplast
19, Borovnica 18, Janče 16,
Snežnik, Radio Postojna 14,
Gorica 13, Maribor 12.
Za uvrstitev od II. do 20.
mesta: Tolmin-Elektra 61:71
(37:38), Parklji-Kamnik 77:76,
Vrhnika-Hrastnik 86:63, Porto-
rož-Bistrica 64:66, Medvode-
Branik 84:64. Vrstni red: Bi-
strica 19, Portorož 18, Hrastnik,
Elektra 17, Parklji, Kamnik,
Vrhnika, Medvode, Tolmin 16,
Branik 14.
C liga
Moški - 7. krog: Rogla-Je-
senice 86:60 (44:26); Šmid 22,
Šrot 21, T. Pučnik, Temnik 16,
Orož II, M. Pučnik 2; Raden-
ci-Cerknica 91:82, Lenart-Šen-
čur 2:0 bb, Vič-ČrnomelJ 79:75.
Vrstni red: Radenci, Rogla 18,
Jesenice 17, Cerknica 16, Le-
nart 15, Vič 13, Šenčur. Črno-
melj II.
Za uvrstitev od 9. do 14. me-
sta - 5. krog: Podčetrtek-Anho-
vo 82:61 (43:31), Rudar-Gro-
suplje 93:71, Ruše-Žiri 109:83.
Vrstni red: Podčetrtek 13, Ru-
dar 12, Anhovo II, Žiri, Gro-
suplje, Ruše 9.
Rokomet
l.iiga
Moški - 18. krog: Celje Pi-
vovarna Laško-Krško 32:21
(16:10); Stefanovič 10, Pun-
gartnik 5, Šafarič, Puc 4, Vu-
grinec 3, Ivandija, Tomšič, Leve
2; Gorenje-Prevent 20:17
(11:9); Plaskan 6, Semerdijev 4,
Cater, Ilič 3, Cvetko 2, Krejan,
Ojsteršek 1; Akripol-Rudar
23:20, Litija-Jadran 23:27, Ko-
delJevo-Fructal 19:22, Dobova-
Slovan 20:19. Vrstni red: Ce-
lje Pivovarna Laško 33, Dobo-
va 23, Gorenje 22, Slovan 19,
Jadran 18, Prevent, Akripol 16,
Krško, Kodeljevo, Rudar 15,
Fructal 14, Litija 10.
Ženske -17. krog: Krim-Ve-
grad 25:22 (12:8); Semerdijev
7, Bižiene, Oder 5, Kranjc, Ste-
vanovič 2, Vujovič 1; Žalec-Po-
Ije 37:21 (19:9); Randl II, T.
Dolar 6, Popovič 5, Zidar, Hu-
dej 4, Kline 3, Derčar 2, Majer-
le I; Burja-Olimpija 18:32, Pi-
ran-Kočevje 22:12, Izola-Mli-
notest 30:22, Branik prost. Zao-
stala tekma 16. kroga: Vegrad-
Izola30:23 (14:12); Bižiene 10,
Oder 9, Semerdijev 4, Ibralič,
Vujovič 3, Rodič I.
Vrstni red: Krim (+) 30, Ve-
grad 24. Olimpija (+) 22, Bur-
ja, Piran (+) 15, Žalec 14, Bra-
nik, Izola (+) II, Mlinotest 10,
Kočevje (+) 4, Polje 2.
Il.iiga - vzliod
Moški - 16. krog: Gorenje B-
Celje Pivovarna Laško B 27:30
(14:14); Pajovič 13, Lesjak,
SantI 5, Juvančič 3, Pečovnik,
Bon 2; Radeče-Polet 28:22, Po-
murka-Dol 27:28, Sevnica-
V.Nedelja 26:23, Drava-Krog
29:23, Brežice-Ormož 19:28.
Vrstni red: Radeče 26, Pomur-
ka 21, Gorenje B 20, Drava,
Sevnica 19, Dol 17, Ormož 16,
Celje Pivovarna Laško B 14, V.
Nedelja 13, Polet 12, Brežice 8,
Krog 7.
Pokal Slovenije
Četrtfinale: moški - prva
tekma: Šešir-Celje Pivovarna
Laško 17:24 (9:14); Stefanovič
7, Vugrinec, Pungartnik, Puc 4,
Ivandija, Tomšič 2, Šafarič 1;
Gorenje-Slovan 27:21 (15:6);
Plaskan, Semerdijev 8, Ilič 5,
Cvetko 3, Čater, Krejan, Ocvirk
l;Fructal-Prevent26:18(lI:9),
Jadran-Krško 26:18.
Nogomet;
i. liga
19. krog: Maribor-Publikum
2:2 (2:2); Kamberovič (8, 18),
Rudar-OIimpija 1:3 (1:1); Ek-
mečič (44), Gorica-Primorje
1:1, Beltinci-Mura 2:0, Izola-
Korotan 1:1. Vrstni red: Gori-
ca 38, Mura 32, Olimpija 28,
Rudar, Publikum 26, Maribor,
Primorje, Beltinci 25, Korotan
24, Izola 7.
Kegljanje
i.iiga
Moški - 16. krog: Tekstina-
CP Celje 8:0 (5503:5133; izgu-
bili: Salobir 869, Vodeb 853,
Lešnik 881, Klinar 848, Topič
848, Cene 834), Fužinar-Rudar
2:6, Hidro-Proteus 3:5, Kon-
struktor-Iskra6:2, Brest-Gradis
3:5; 17. krog: CP Celje-Kon-
struktor 4:4 (5284:5305; zma-
gali: Salobir 883, Vodeb 882,
Lešnik 886, Mileč 861; izgubi-
la: Sivka 880, Cene 892), Brest-
Fužinar 5:3, Gradis-Tekstina
7:1, Iskra-Hidro 7:1, Proteus-
Rudar 2:6. Vrstni red: Iskra 31,
Konstruktor 26, Rudar 22, Pro-
teus 21, Gradiš 18, Tekstina 15,
CP Celje 11, Hidro, Brest 9, Fu-
žinar 8.
Ženske - 16. krog: Gorica-
Miroteks 1:7 (2391:2470; zma-
gale: Tkalčič 419, Šeško 409,
Grobelnik 380, Kardinar 453,
Petak 433, izgubila: Lesjak
376), Izola-Rudar 7:1, Korotan-
Adria 5:3, Konstruktor-Triglav
5:3, SI. Gradec-Gradis 6:2; 17.
krog: Miroteks-Konstruktor7:l
(2540:2366; zmagale: Tkalčič
432, Šeško 406, Grobelnik 421,
Kardinar 448, Petak 460, izgu-
bila: Lesjak 373), SI. Gradec-
Izola 5:3, Gradis-Gorica 7:1,
Triglav-Korotan 6:2, Adria-Ru-
dar 6:2.
Vrstni red: Miroteks 34,
Adria 22, Gradiš 21, Konstruk-
tor 19, Rudar, Triglav, Gorica
15, SI. Gradec 11, Izola, Koro-
tan 9.
II. liga
Moški -15. krog: Žalec-Lju-
belj 4:4, Gradiš II-Hrastnik 1:7,
Kamnik-Radenska 8:0, Adria-
Litija 2:6, Slovan-Kočevje 6:2.
Vrstni red: Litija 23, Hrastnik
21, Ljubelj 18, Slovan 16, Kam-
nik 15, Kočevje 14, Radenska
13, Adria 12, Žalec 11, Gradiš
II 9.
Ženske - 15. krog: Proteus-
Miroteks II 6:2 (2427:2408;
zmagali: Špoljar 424, Ratajc
388, izgubile: Stajic 370, Košir
405, Razlag 418, KoštomaJ
403), Gradiš II-MTT6:2, Kam-
nik-Brest 6:2, Krško-Miklavž
6:2, Slovan-Kočevje 1:7.
Vrstni red: Proteus 21,
MTT, Kočevje 17, Miklavž,
Kamnik, Brest 16, Gradiš II 15,
Miroteks II 14, Slovan II II,
Krško 7.
lit. iiga-vzilod
Moški - 15. krog: ŠoštanJ-
MTT 7:1, Korotan-Konjice 6:2,
Čmomelj-Rudar II 6:2, Dravo-
grad-Konstruktor II 5:3, K. ko-
lo-Miklavž 3:5. Vrstni red:
Dravograd 24, Rudar 22, Šo-
štanj 20, Konjice 19, Korotan,
Črnomelj 14, Miklavž 13, MTT
12, Konstruktor II 10, K. kolo
2. ,
Ženske -11, krog: Komcel-
Nafta 6:2 (2208:2146; zmaga-
le: Salamon 361, Oblak 378,
Ramšak 374, Cilenšek 375, iz-
gubili: Jeranko 368, Kovačič
352), Trebnje-Miroteks III 8:0
bb, K. kolo-Impol 0:8 bb, Šo-
štanj prost.
Vrstni red: Miroteks III (+)
14, Šoštanj, Trebnje 12, Impol
10, Komcel (+) 9, K. kolo (+)
6, Nafta 3.
Območna liga
Moški: 14. krog - skupina
A: Kovinar-Ljubno 8:0 bb,
Strojkovina-P. Laško 6:2, Izlet-
nik-Demit 7:1, Avto Celje prost.
Skupina B: Rogaška-Komcel
7:1, Kovinotehna-Konjice II
7:1, Obrtnik-Kvit 6:2, Petroi
prost.
Končni vrstni red - skupi-
na A: Izletnik 22, Strojkovina
15, P. Laško 13, Kovinar, Avto
Celje 9, Ljubno, Demit 7; sku-
pina B: Kovinotehna 21, Petroi
16, Konjice II 15, Rogaška 14,
Kvit 8, Obrtnik 6, Komcel 4.
Odbojka
I.iiga
ženske, od 5. do 8. mesta v
l.A - 6. krog: Zg. Savinjska-
CelJeO:3(-3,-l4,-10), Gorica-
Kočevje 3:0. Končni vrstni
red: Celje 28, Zg. Savinjska 14,
Kočevje 6, Gorica 4.
Moški, l.B - 20. krog: To-
golšica-Fužinar 3:0 (2, II, 8),
Zirovnica-Brezovica3:0, Izola-
Črnuče 3:0.
Končni vrstni red: Fužinar
30, Izola 28, Topolšica 26, Čr-
nuče 22, Žirovnica 14, Brezo-
vica 0.
if. 9. - 29. februar 199^
ŠPORT
1«
Drugačen pogled čez mrežo
Oilbojkatska tekmovanja poslej po novem? - Začenja se aruglkrog končnice, to a a
morebitne novosti lig so še vetino samo pretilo g I
v Mariboru je bila sinoči
prva finalna tekma pokalne-
ga tekmovanja za odbojkari-
ce med Branikom in branilka-
mi lanskega naslova Celjem,
že v soboto pa se bo začel dru-
gi del končnice državnega pr-
venstva, ki bo v prihodnje
morda doživelo nekaj spre-
memb. Novi tekmovalni si-
stem je že dlje časa priprav-
ljen, saj se nad sedanjim pri-
tožujejo mnogi klubi.
Na osnovi pripomb je tekmo-
valna komisija pripravila pred-
log za naslednje sezone, pri če-
mer bi nekatere novosti začele
veljati že jeseni. Zaradi dvotir-
nosti med domačim prvenstvom
in interligo (letos samo v moški
konkurenci) naj bi v prihodnje
imeli enotno prvo ligo z deseti-
mi klubi, ki bi odigrali dvokrož-
no prvenstvo. Po rednem ligaš-
kem delu bi se najboljša četve-
rica v štirikrožni končnici pote-
govala za naslov prvaka, preo-
stalih šest klubov pa bi v ligi z
dvokrožnim sistemom igralo za
obstanek.
Drugi ligi bi bili razdeljeni na
vzhodno in zahodno skupino. V
obeh bi bilo po deset klubov, v
tretjih ligah pa bi igralo po dva-
najst klubov. O novih tekmoval-
nih sistemih bi vrh Odbojkarske
zveze Slovenije moral sklepati
že pred mesecem dni, vendar je
še vedno status quo in v konč-
nico bodo klubi štartali z za-
megljeno perspektivo. Če bi ob-
veljale spremembe, bi imeli žen-
ski ekipi Celja in Zgornje Sa-
vinjski že zagotovljen obstanek,
moštvo Topolšice bi bilo dru-
goligaš, kjer bi igrala tudi Šem-
peter in morda celo Celje. Toda
reorganizacija je v zraku in ta-
ko je položaj pred začetkom
končnice nekoliko drugačen.
V dvokrožni ligi za uvrstitev
štirih ekip v 1 .A žensko ligo ima
najboljše izhodišče Celje, nekaj
zaloge so si nabrale tudi Savinj-
čanke z nekdanjima reprezen-
tantkama Czurdo in Kislinger-
Lešnikovo in oboji bi morali biti
pri vrhu lestvice. Vrstni red:
Celje 6, Zg. Savinjska 4, Kočev-
je in Krim po 2, Gorica in Lju-
tomer po 0.
V moški ligi se je odbojkar-
jem Topolšice znova za malen-
kost izmuznila priložnost za boj
za vstop med najboljše in zato
morajo v ligo za obstanek v l.B
ligi, ici je namenjen samo dve-
ma ekipama. Vrstni red: Topol-
šica 6, Črnuče 4, Žirovnica 2,
Brezovica 0.
V pričakovanju odločitev
OZS je tekmovanje v nižjih li-
gah za dva tedna prekinjeno, saj
se po vsej državi igrajo območ-
ni turnirji prvenstva mlajših ro-
dov. V mladinski konkurenci je
zastopnik celjske regije Šempe-
ter, ki bo zaradi pretesne dvo-
rane sobotni turnir pripravil na
Gomilskem. Savinjčani so že
med najboljšo osmerico in v
konkurenci z Žužemberkam in.
Kamnikom upajo celo na uvr-
stitev v finale.
ŽELJKO ZULE
JEotojJEDl MASNE^^
Mladinska ekipa Šempetra s trenerjem Pulkom.

V derbiju -34
Derbi ženskega dela košar-
karskega prvenstva bi moral
biti v Ljubljani, toda prvaki-
nje so gladko opravile s Ce-
Ijankami (81:47), ki so imele
kar 18 skokov v napadu, a
vseeno doživele katastrofo.
Polom so opravičevale s poš-
kodbami štirih igralk, vendar
je bila tudi Jezica oslabljena
brez Krivičeve in Topaloviče-
ve.
Celjanke so obupno metale
trojke (2:1 .'>) in se v drugem pol-
času nikakor niso znašle proti
conski obrambi, kar se je poz-
nalo tudi pri delnem izidu 6:25.
Poraz so doživele tudi Konji-
čanke, ki so bile prav tako na
robu katastrofe, a so s serijo
16:0 še izvlekle znosen zaosta-
nek devetih točk. Po polovici li-
gaške končnice so praktično že
znani udeleženci evropskih po-
kalov in brez pokala Ronchetti
po pričakovanju ostaja Unior
Atras.
V A-1 moški ligi je po treh
tekmah neporažena samo KS
Polzela. Na Kodeljevem je bil
znova najboljši Tiller, veteran
Petranovič pa je menda znova
pokazal nekaj svojih značilnih
prijemov. Še bolj burno je bilo
v Konjicah, kjer je postojnski
košarkar Prevodnik ob odhodu
z igrišča udaril domačega tre-
nerja Tolja, na parketu seje hi-
pu znašlo nekaj deset ljudi, to-
da sodnika Turk in Dovč ter de-
legat Gaube niso nič videli! Ta-
ko so vsaj zapisali v poročilo s
tekme.
Konjičani so po visokem
vodstvu s 30:13 doživeli tesen
poraz. Pokopal jih je Petrovič,
kije s krila zadel vseh osem me-
tov za tri točke, zadnjega samo
tri sekunde pred koncem. V te-
žavah so bili tudi Laščani z ne-
razpoloženim Tovornikom
(trojke 1:11), toda odločila je
borbenost in v Treh lilijah so os-
tali brez dveh reklamnih pano-
jev. Prvega je z glavo(!) prebil
Vujovič, drugega Smodiš, kije
nogo iz desk izvlekel šele ob po-
moči soigralcev.
Za sedmo in osmo tehnično
napako trenerju je Triglav
kaznovan z rekordnih 854.400
tolarjev. Osnovna kazen je
protivrednost 50 DEM, vsaka
naslednja tehnična pa se
podvaja in deveta bo
Kranjčane v tolarjih stala že
12800 nemških mark._
Celje tudi z vrnitvijo Juraka
še naprej izgublja, možna nas-
protnika v končnici Kemoplast
in Plima pa zmagujeta. V Šent-
jurju je Madžarac dosegel 7>5
točk, v Preboldu so priložnost
dobili tudi igralci s klopi. V C
ligi je končnica že na polovici,
Rogla pa je še edina neporaže-
na in že tik pod vrhom. Podče-
trtek si je obstanek že zagoto-
vil, v D ligi pa so mladi Žalčani
dobili derbi s Ptujem in po po-
lovici končnice spet vodijo.
Šentjur dočalcal Euro premiere
Po tednu dni priprav je košarkarska reprezentanca Slove-
nije sinoči v šentjurski dvorani Hruševec (na sliki med trenin-
gom) z Madžarsko odigrala peto tekmo v okviru kvaliflkacij-
ske skupine C za uvrstitev na evropsko prvenstvo 1997.
Med kandidati za tekmo, s katero seje končal prvi del kvalifi-
kacij, sta bila tudi Jagodnik in Zaletel (oba KS Polzela), Zdovc pa
je zaradi poškodbe dogajanja opazoval le z roba igrišča. Repre-
zentanti so bili s Šentjurjem zadovoljni, ob koncu bivanja so vods-
tvu doniačega Kemoplasta zaželeli uvrstitev v A-2 ligo in nakaza-
li možnost, da bi tudi v prihodnje še gostovali v Hruševcu.
Pivovarji vodijo
Najnižja zmaga v tej sezoni proti Krki (79:72) je že
pozabljena. Laščani bodo v soboto v Treh lilijah priča-
kali Helios (19.00) in v sredo gostovali pri Iskri Litusu.
Dvoboja zA-1 ligašema bosta veliko povedala, proti Dom-
žalčanom bosta sodila Ljubljančana Fekonja in Gojkovič. Na
drugo gostovanje v boju za vstop v A-1 ligo, v Litijo, se
organizirano odpravljajo Green bottles, prijave pa še dan pred
tekmo zbirajo v Špici. Tekmo boste lahko negosredno sprem-
ljali na valovih Radia Celje. Trener Andrej Žagar je načrto-
val nocoj prijateljsko tekmo v gosteh, saj Tri lilije zaseda
Vlado
Kreslin, vendar do dokončnega dogovora ni prišlo. Ritem
bo popestrilo nekaj dopoldanskih treningov. Gole in Govc
sta zdaj zdrava."Bolezni igralcev so kulminirale v Sežani,
kjer nam ni pomagalo izredno bodrenje kakšnih sto naših
navijačev. V Litiji bomo seveda skušali presenetiti. Vse zma-
ge doma in ena zunaj - to je prav gotovo recept za napredo-
vanje. Nasprotnike dobro poznam, saj sem jih vodil v prejš-
nji sezoni. Vojak Šiško prihaja zdaj le na tekme, morebitna
vrnitev Narata iz ZDA pa nas ne bi smela ovirati. Veliko jim
pomeni visoki Vulič, kise dobro znajde na zunanjih položa-
jih," je misli razpredal Žagar.
Najboljše še izbiraj^
Razglasitev najboljših športnikov so v minulih dneh opK
vili tudi v Rogaški Slatini in Žalcu, kjer so predstavili
zultate tradicionalnih, že 32. športnih iger in razdelili še vm
priznanj. J
V Rogaški Slatini so nagra-
jenci košarkarski reprezentant
Ivica Jurkovič, teniška igralka
Alja Pak in košarkarsko moš-
tvo Donata. Posebna priznanja
so dobili še avtomobilist Vlado
Očko, kolesarji Rogaške kot
najboljša rekreacijska ekipa ter
perspektivni Športniki in funk-
cionarji.
V Žalcu sta med športnicami
največ glasov dobili rokometa-
šica Vanja Dolar in lokostrel-
ka Jožica Emeršič, med poj^
mezniki je najboljši mladi sniu
čar Nejc Lovec in med ekipa,^
košarkarji KS Polzele ter sn^
carji Gozdnika. Z zlatima pij
ketama ZTKO Žalec sta bila oj
grajena Dušan Šemrov in Ma,
tin Štorman, s posebnimi prj;
nanji karateisti in rokometajj
ce Žalca, lokostrelci Polzelej,
strelci Juteksa, zmagoval^
športnih iger pa je Pekarstv,
Roter iz Sentruperta.

Decimeter do Atlante I
Anja Valant je na mladinskem dvoranskem prvenstva
drugič izboljšala državni rekord v troskoku in se s 13,631
zelo približala normi za nastop na olimpijskih igrah v Atlant
ki je 13,75 cm in jo je potrebno izpolniti na prostem v obdobji
med 25. majem in 11. julijem.
Valantova še naprej bolj vztraja pri skoku v daljavo, toda bolj
še rezultate dosega v troskoku, v katerem je lani imela peti mlj
dinski rezultat na svetu. "V Ljubljani sem prvič nastopila samo
troskoku, bila sem spočita in občutek imam, da lahko dosežem S
boljši rezultat," pravi celjska atletinja, ki je absolutni rekord i;
boljšala za sedem cm in seje v primerjavi z lansko zimo popravil
za poldrugi decimeter. Na ljubljanskem prvenstvu je prvakinjapj
stala tudi Tina Matul v šprintu s 7,73 in Varja Govedič v dalja\
s 753 cm. J
Straškova v Pulju 1
Renata Strašek si je v nedeljo v Kopru samo ogledala zin
sko državno prvenstvo v metih in je nato skupaj z mladinski
ma reprezentantoma Sebastjanom Groskom in Elizabeto Ran
dželovič ter trenerjem Jožetom Kopitarjem odpotovala na em
tedenske priprave v Pulj.
V Istri bo celjska ekipa metalcev kopja večino treningov opn
vila na prostem in po operaciji tetive bo Straškova prvič vadila
kopjem. Pred koncem aprila pridejo v poštev samo nastopi v mel
krogle in diska, ki bosta za olimpijsko kandidatinjo v prihodnj
samo dopolnilni panogi. V Kopru je zimski članski prvak v meti
kopja postal TerSek (Papirničar) z 69,78 m, med mlajšimi bIi-
dinci je bil najboljši Konec s 53,12 m, bronaste kolajne pa\
osvojili Grosek z 61,08 m, Randželovičeva z 48,22 m in v sm
nju krogle Stepišnik (vsi Kladivar) s 13,54 m.
Petek, 1.3.
Košarka
Žalec: Žalec-Lovrenc (11.
krog D moške lige, 19.30).
Sobota. 2.3,
Kegljanje
Medvode: Hidro-CP Celje
(18. krog 1. moške lige, 15); Pre-
valje: Korotan-Miroteks (18.
krog 1. ženske lige, 13); Litija:
Litija-Žalec (16. krog 11. moške
lige, 16); Slovenske Konjice:
Konjice-Krilato kolo (16)
(15. krog 111. moške lige, 15);
Impol-Komcel (13.30), Celje:
Miroteks 111-Šoštanj (12. krog 111.
ženske lige, 10).
Košarka
Polzela: KS Polzela-Olimpija
(19.30), Ljubljana: Litostroj-
Rogaška (4. krog A-1 moške li-
ge, 17); Laško: Pivovarna Laš-
ko-Helios(19),
Kranj: Triglav-Comet (4. krog
lige za A-1, 20); Celje: Celje-Ko-
per (4. krog A-2 moške lige, 19);
Maribor: Maribor-Celje (7. krog
I. ženske lige, 18); Radovljica:
Radovljica-Kemoplast (18.30),
Borovnica: Borovnica-Plima
(19), Šoštanj: Elektra-Vrhnika
(4. krog B moške lige, 18).
Nogomet
Ljubljana: Vevče-Šentjur (16.
krogli, lige, 15).
Odbojka
Laško: Celje-Krim (1. krog
končnice za obstanek, 13.30).
Rokomet
Laško: Celje Pivovarna Laške
Akripol (16), Hrpelje: Jadran
Gorenje(19. krog I. moške lige'
Velenje: Vegrad-Piran (obe 19
Ljubljana: Olimpija-Žalec (1'
krog 1. ženske lige, 17); Velenji
Gorenje B-Pomurka (17. krogi
moške lige, 17).
Nedella. 3,3.
Kegljanje
Celje: Miroteks Il-Krško (H
krog 11. ženske lige, 10.30); Mi
ribor: Konstruktor Il-Šoštai
(16. krog 111. moške lige, 15.1.^
Košarka
Zreče: Rogla-Šenčur (11. kro
C moške lige, 17).
Nogomet
Celje: Publikum-Korotan,V(
len je: Rudar-Izola (20. krog 1
ge); Šmartno ob Paki: Er
Smartno-Koper (16. krog II.
vse 15).
Rokomet
Laško: Celje Pivovarna LaSl^
B-Brežice (17. krog II. moškeli
ge. 11).
Sreda, 6.3,
Košarka
Rogaška Slatina: Rogašk'
KS Polzela (5. krog A-1 mo5k
lige); Slovenske Konjice: C"
met-K. zidar (obe 19), Litija: L'
tija-Pivovarna Laško (5. krog '
gezaA-1, 19.30); Ljubljana:!
rija-Celje (5. krog A-2 moške"
ge, 20);
Nogomet
Ajdovščina: Primorje-Pu^*
kum, Ljubljana: Olimpija-Ru^
(prvi polfinalni tekmi pokala,''^
15).
it. 9. - 29. februar 1996

ŠPORT
Zalcaj večni dvomi?
^a¥na rekorderka ¥ su¥anju krogle Nataša Erja¥ec z novo
(glinI ko lit starimi težavami - ¥ečno nezaupanje oitgo¥ornlli
pržavne rekorderka v suvanju krogle iNa-
\2i Ei*j3^^<^ ^ Stockholmu drugič v svoji
l^^jeri nastopila na velikem dvoranskem tek-
ovanju. Po lanskem 9. mestu na SP v Barce-
fni bo prvič med udeleženkami EP v dvorani
. i^aŠčanka (nekaj zadnjih let nastopa za
Olimpijo) pričakuje vidno uvrstitev.
"Prvič v pripravljalnem obdobju nisem imela
težav Predvsem se želim za finančno pomoč zah-
aliti Pivovarni Laško in vsem donatorjem iz Laš-
Lga, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki iz-
[jpljšali moje finančno stanje in mi s tem omogo-
jjli boljše pogoje za treniranje," je uvodoma po-
sedala vselej zgovorna Nataša Erjavec.
Kako je bilo s pripravami?
Rezultati so celo nekoliko boljši od pričako-
vanj. Treba je vedeti, da sem spremenila tehniko
metanja. Prej je bilo večinoma vse odvisno od
^oči trupa in roke, zdaj pa sem pri suvanju vklju-
jjlaJe delo nog, kjer imam pravzaprav še največ
jj2erve. Seveda je pri vsaki spremembi potrebno
nekaj časa za osvojitev novosti in do maja se bom
povsem ustalila. Za zimsko sezono nisem imela
posebnih tekmovalnih načrtov, dvorana je zame
le prehodno obdobje in priprava za Atlanto.
Na mitingu v Ljubljani si kroglo sunila 17,97
na dunajskem šesteroboju pa komaj 16,60
m. Na AZS so menda posumili v tvojo priprav-
ljenost.
Na Dunaju sem imela težave zaradi spolzkega
kroga. Vso zimo treniram na leseni podlagi, v
Avstriji pa sem tekmovala na betonskem krogu.
Sprememba se je poznala pri tehniki izmeta, ki
se mi je kar podirala. Pride takšen dan, toda že
naslednji dan sem na treningu suvala prek 17,.50
m. Morda se sliši nerazumljivo, a podlaga vpliva
na hitrost. Beton je hitrejši od lesa, ljudje z AZS
pa so se spomnili, da bi morala še enkrat potrditi
normo za dvoransko EP. Odločili so se dva ted-
na pred odhodom na Švedsko; kot da nimam do-
volj težav s tekmovanji, kijih pozimi ni in ni.
Drži se te smola z rezultati, kajti vselej mo-
raš dodatno dokazovati svoj rezultat.
Preprosto si ne morem privoščiti slabega re-
zultata, zato sem vedno pod pritiskom. Funkcio-
narji nenehno spreminjajo norme in pravila, kar
me izčrpava in bojim se, da me bo gonja pripe-
ljala do tega, da bom vse začela sovražiti. Nihče
\z ne vpraša v kakšnem položaju sem. Večina
lititlov ima ob sebi skupino ljudi, team, jaz pa
m sama s seboj. Trener in svetovalec je Ivan
Ivančič, ki živi v Zagrebu in zato večino trenin-
gov opravim sama. Še sreča, da z menoj dela psi-
holog Maks Tušak, toda počasi začenja izgublja-
ti motiv za delo.
Načrti za Stockholm?
Seznam udeleženk še ni znan, zato je težko na-
povedovati. Želim si mete preko 17,50 m, tek-
movanje pa bo zelo nenavadno. Predtekmovanje
bo dopoldne, finale že ob 14. uri. Ne bo časa za
premor, velik je predvsem psihični in ne toliko
telesni napor. Morda se celo zgodi, da nas bo pre-
malo prijavljenih in bodo kvalifikacije odpove-
dane.
Glavni cilj so vsekakor olimpijske igre, mar
ne?
Zadnje čase se spet nekaj govori, da so rok za
potrditev norm skrajšali, da so celo določili sez-
nam tekem. Menda dosežkov s slovenskih tek-
movanj ne bodo upoštevali, kar je degradacija,
še zlasti sodnikov. Moj rekordni met 17,97 m bi
lahko "podaljšali" na 18 metrov, a niso in tako
dokazujejo svoje poštenje. Normo bom potrdila,
Atlanto si zaslužim in če se bodo govorice ure-
sničile, bom prekinila športno kariero. Imam vi-
sokošolsko izobrazbo in ni me strah prihodnost.
LIDIJA ČUKLJEVIČ
Foto: EDI MASNEC
Smuk za
Belega zajca
v nedeljo, 3. marca bo-
do NT&RC, RTC Golte in
Smučarski klub Gozdnik
Žalec zopet pripravili tra-
dicionalni smuk za Belega
zajca na Golteh.
Tudi tokrat bo smuk na
običajni progi, to je s .star-
tom na vrhu vlečnice Stari
stani, cilj pa bo ob vznožju
vlečnice Morava. Tako bo-
do udeleženci prevozili okoli
1100 metrov in premagali vi-
šinsko razliko 206 metrov.
Na progi praktično ne bo
vratic, in je primerna za vse
smučarje, razen za popolne
začetnike. Udeleženci smu-
ka bodo, odvisno v kakšnem
času bodo presmučali progo,
prejeli zlate, srebrne ali bro-
naste kolajne. Najboljši v
posameznih kategorijah pa
bodo prejeli še praktične na-
grade. Prijave bodo spreje-
mali do 10.30 ure v hotelu
na Golteh, prijaviti pa se bo
mogoče tudi na startu, ki bo
ob 11.uri. Štartninazato tek-
mo je 300 SIT, tekmovalci
pa bodo razen medalje pre-
jeli še okrepčilo na cilju in
enolončnico.
Gamsi in
Zlatorogi na
Ifolesu
z marcem se po vsej državi
začenja celoletna športno-turi-
stično kolesarska akcija 2x20
gorskih vzponov po Sloveniji.
Za celoten vzhodni del države
je izhodiščno mesto Celje, za
štajerske gorske cilje pa so
opredeljeni Logarska dolina,
Robanov kot, Rogla, Paski Koz-
jak, Črnivec, Mali Rakitovec,
Geoss in Sleme.
Akcija se bo končala 30. sep-
tembra, kolesarji pa bodo vzpone
lahko opravljali povsem samo-
stojno. Organizatorji se zanašajo
na pošten odnos udeležencev do
sebe in drugih, saj bodo komisij-
sko ugotavljali in preverjali samo
dosežke kolesarjev, ki se bodo po-
tegovali za najvišje lovorike. Sku-
paj je v štirih pokrajinah zajetih
40 gorskih ciljev, poleg Celja pa
so izhodišča še Kranj, Postojna in
Novo mesto. Posebne lovorike so
gams, zlatorog, družina na kole-
su, vihamik, grča, encian in pla-
ninka, medtem ko bodo medalje
delili za različno število vzponov.
Sedež akcije je pri Dežmanovih
na Kokrici, tel. (064) 218-956.
Judoisti v Anliaro
Tudi v svojem tretjem nastopu v evropskih pokalih bodo judoi-
sti Ive Reye morali na gostovanje. Po Nijmegnu in Berlinu je Ce-
ljanom žreb namenil dvoboj z Ankaro, ki bo 1. junija. Turki so se
v zadnjih letih močno okrepili z ruskimi borci in zanje tekmujeta
tudi nosilca bronastih kolajn z zadnjega svetovnega prvenstva De-
mirel in Tataroglu.
Žlvlc sedmi na Igrali OPA
Na pionirskih igrah OPA v smučarskih skokih je Milan Živic
na prvenstvu v Franciji zasedel 7. mesto, kar je doslej ena najbolj-
ših velenjskih uvrstitev. Serija državnih prvenstev seje nadalja-
vala v Tržiču s tekmo za dečke do 9 let, na kateri je 12. mesto
zasedel Tadič (Ljubno), velenjsko zastopstvo paje bilo z ekipo
začetnikov bolj v ozadju. Zanimiva tekma je bila tudi v Mislinji,
kjer so ekipno tekmo za memorial dr. Stoporka dobili Velenjčani
pred domačini in Ljubenci. Murko (Ljub) je bil drugi, kombinato-
rec Kaligaro četrti, pravi podvig paje uspel pionirju Zorku, kije z
68 metri izboljšal rekord skakalnice.
Gol iz risanite
Start spomlailanskega tlela nogometnega
pr¥enst¥a zZupano¥lm sprehodom Iz
kazenskega prostora - V nedeljo druga
liga, ¥ sredo za pokal
Velenjsko generalko za pol-
fmale pokala je v zadnjih mi-
nutah nekoliko srečno dobila
Olimpija, moštvo Publikuma
pa je tretjič zapored nepora-
ženo zapustilo Maribor, po-
tem ko je reprezentančni vra-
tar Zupan pri prvem golu na-
redil veliko neumnost.
Mariborčani so bili v nedo-
voljenem položaju, kar je stran-
ski sodnik signaliziral, glavni
Hvalic pa z gibom roke potrdil
odločitev in v skladu s pravili
pustil prednost, ker je žoga že
bila pri Zupanu. Celjski vratar
seje z žogo mirno sprehodil iz
kazenskega prostora, zakrivil
igranje z roko (na srečo ni bil
izključen) in Mariborčani so iz
prostega strela izenačili ter na-
to ulovili še drugo celjsko vods-
tvo.
Velenjčani so doma doživeli
že četrti poraz. Odločilno je bi-
lo staro pravilo: če gola ne do-
sežeš, ga dobiš. V 85. minuti je
bil Ekmečič le nekaj metrov od
ljubljanskih vrat in neoviran
zgrešil podajo s strani, v nas-
protnem napadu pa se je zatre-
sla domača mreža. Tragični ju-
nak je bil Pranjič, kije na ogre-
vanju obnovil poškodbo hrbtnih
mišic in je v igro vstopil šele
sredi drugega polčasa. Pri dru-
gem golu Olimpije se je v ka-.
ženskem prodoru nepotrebno
odločil za podajo, pri tretjem pa
se je žoga od njegovega telesa
odbila v vrata.
V nedeljo zaradi rumenih kar-
tonov za Publikum ne bo smel
igrati Romih, pri Velenjčanih
pa bo manjkal samo kaznova-
ni Sillo.
Publikum in Rudar bosta v
nedeljo gostila zadnjeuvrščeni
ekipi Korotana in Izole. Po-
membnejši bo dvoboj za Celja-
ne, saj so jeseni obakrat izgubi-
li s Korošci in imajo skrajno
neugodno medsebojno bilanco,
ki odloča o razvrstitvi v prime-
ru enakega števila točk. Oboji
že vse bolj razmišljajo tudi o
polfinalu pokala, ki bo na spo-
redu naslednjo sredo.
mm ¥ DM
Publikum-Korotan 4 1-1-2 7:7
1994/95-0:0, 3:1; 1995/96-2:3,2:3.
Rudar-lzola 10 5-2-3 15:13
1991/92-0:0, 1:5; 1992/93- 1:0, 1:1; 1993/94-1:3,
1:0; 1994/95-1:2, 3:1; 1995/96- 1:0,5:1.
Po prvenstveni zmagi Ob je-
zeru je Olimpija v rahli psiho-
loški prednosti, vendar sta bila
oba trenerja vseeno zadržana.
"Ekipi sta enakovredni, favori-
ta ni in odločala bo sreča. Tako
kot v Velenju," je ocenjeval
možnosti ljubljanski strategNa-
doveza, ki v pokalu ne more ra-
čunati na kaznovanega Novaka.
Velenjčani upajo na ponovitev
jesenskega izida (1:1), nadalje-
vanje tradicije si želijo tudi na
Skalni kleti.
Druga liga po jesenskem de-
lu: Železničar JLj) 33, Nafta
32, Črnuče 29, Šentjur, Rudar
(T) 26, Piran 24, Koper 21,
Domžale 20, Naklo, Železničar
(Mb), Drava 19, Era Šmartno
18, Mengeš 15, Vevče 12, Ra-
deče, Zagorje 9.
V Ajdovščini so po dvakrat
remizirali in izgubili, v Celju
proti Primorju poznajo samo
zmage. "Sreda je še daleč, ved-
no razmišljamo samo o nasled-
nji tekmi," je že znana trener-
ska fi-aza in tokrat toliko bolj ra-
zumljiva. Celjani predzadnjemu
mestu in kvalifikacijam za ob-
stanek bežijo še samo za dve
točki, Korošci pa so med ted-
nom zamenjali trenerja in v ve-
čini primerov sprememba krat-
koročno pomeni uspeh.
ŽELJKO ZULE
na kratko
Soriška planina: na ženskem
slalomu za FIS je v konkurenci
mlajših slovenskih smučark zma-
gala Barbara Koštomaj (Unior),
ki sije uspeh zagotovila z najbolj-
šim časom druge proge.
Žalec: v povratni četrtfinalni
tekmi pokalnega tekmovanja za
rokometašice Žalec-Branik 25:24
(12:13; Hudej 11, Randl 6, Po-
Povič 3, Derčar, Zidar 2, Kline
1) V polfinale seje uvrstil Bra-
nik z 48:46.
Žalec: v 7. krogu D moške li-
ge v košarki Žalec-Ptuj 57:53
(34:30), Gorenja vas-Duplek
'4:85, Toplice-Pragersko 66:79,
Vipava-Lovrenc 59:45. Vrstni
fed: Žalec, Duplek 18, Ptuj 17,
''ragersko 16, Gorenja vas 15,
Hlice 13, Vipava 12, Lovrenc
11.
Ljubljana: v 14. krogu vater-
polskega DP Tivoli-Posejdon
'4:8(5:1,3:2,3:3,3:3), Triglav-
^oper 10:4, Ljubljana-Maribor
Portorož prost. Končni vrst-
red: Triglav, Ljubljana 20,
^oper 16, Maribor 15, Portorož
''Tivoli 4, Posejdon 0.
, Celje: vil. krogu DP v ma-
'^11 nogometu Ključarovci-Ju-
f^ntus 5:3 (Zendianovsky 2, Do-
fnc), Poetovio-Rogič 2:2, Šar-
}«k-Carioce 2:4, Alples-Hlapi
'^^ Marmor-Bronx 11:3. Vrst-
[' red: Juventus 27, Roeič 25,
fjarmor 22, Carioce 21, Sarbek
1^'Ključarovci, AIples 16, Poe-
'°^'o 12, Bronx 3, Hlapi 0. Na-
^'ednjo tekmo bo Juventus igral
.Petekob21.30 vSTŠproti Poe-
jtoviu.
Tarcento: na mednarodnem
vjfnirju v judu zmage mladink
Jareksove (do 48 kg), Lotričeve
p 56 kg) in Jernejčeva (do 61
rž), druga je bila med članicami
Žolnirjeva (do 61 kg) in tretje
med članicami Lotričeva (do .56
kg) ter med mladinkami Freceto-
va, Šustrova (obe nad 61 kg, vse
Sankaku).
Žalec: na skupščini Karate
zveze Slovenije so izrekli nezaup-
nico predsedniku Robertu La-
vriču in selektoru Ljubu Javorš-
ku, strokovnjaki pa bodo opravi-
li pregled finančnega poslovanja
za nekaj zadnjih let. Volilna
skupščina zveze bo 16. marca.
Ljubljana: Šahovska zveza
Slovenije je z zlato plaketo za de-
lo nagradila enega najstarejših
klubov v državi - Celje.
Šentjur: na februarskem hitro-
poteznem šahovskem turnirju
zmaga Jazbinška 10,5 pred Biš-
čanom 10, Plahuto 9,5, Gazvodo
9, Toromanovičem 8,5 itd. Po
dveh turnirjih vodi Jazbinšek 24,
sledijo Plahuta 21, Gazvoda 18,
Djaci 16 itd. (D. P.)
Šentrupert: v smučarskem
tekmovanju v treh disciplinah za
pokal Šentjurperta je zmagal
Kocman. Na tekmi v Gorici so v
posameznih starostnih kategori-
jah zmagali Kocman, Marot in
Pertinač. (V.M.)
Evropsko združenje klubov
Peruničič je za dve leti po-
daljšal pogodbo z evropskim
Elgorriago in tako je propad-
la možnost njegovega priho-
da v Celje. Med tujimi okre-
pitvami je znova najbolj ak-
tualno krilo in vse kaže, da je
Jelčič v rahli prednosti pred
Filipovim.
Celjska zasedba za novo se-
zono bo dokončno podobo do-
bila v naslednjih dveh tednih, v
pričakovanju kongresa EHF (od
22. do 24. marca v Atenah) in
morebitnih sprememb pokala
prvakov pa so vse bolj aktivni
tudi najboljši klubi. Zasedanja
v Barceloni so se udeležili pred-
stavniki iz desetih držav - Ce-
ljani so se opravičili zaradi za-
sedenosti z Dnevom slovenske-
ga rokometa - in sredi maja bo
v Budimpešti ustanovljeno
evropsko združenje klubov.
Sinoči so bile povratne tekme
pokala, žreb polfmalnih pa-
rov pa bo jutri v Ljubljani.
Klubi so pripravili svoj pred-
log bodočega ustroja pokala pr-
vakov, s katerim bi celo prido-
bili dva termina. Po kvalifika-
cijah bi bile štiri skupine s po
štirimi klubi, zmagovalci pa bi
igrali final four s polfinalom in
finalom. Med predlogi je tudi
zimski prestopni rok, tako da bi
igralci v evropskih pokalih v eni
sezoni lahko igrali za dva klu-
ba, večina pa se zavzema, da bi
bila evropska in svetovna pr-
venstva na vsaka štiri leta. Ž.Z.
Št. 9. - 29. februar 1996
NOVI TEDNIK
INTERVJU
Razprodan
do leta 2000
Pogovor z Igorjem Karlovškom, scenaristom nove televizijske nanizanke
Dosje J.K.
Televizija Slovenija je 14. fe-
bruarja začela predvajati izvir-
no slovensko nanizanko Dosje
J.K.. Scenarij za serijo, ki jo za
zdaj sestavljajo le tri epozode in
ki ima zelo ugleden programski
čas predvajanja, je napisal Rade-
čan Igor Karlovšek.
Karlovšek, ki je po poklicu prav-
nik, ima za sabo že kar nekaj pisa-
teljskih uspehov, uspešen pa je tu-
di kot pisec scenarijev. V ospredju
njegovih romanov so aktualne te-
me, ki so ljudem blizu, saj jih do-
bro poznajo iz prvih strani časopi-
sov in dnevnih političnih dogod-
kov. To so divja privatizacija, ne-
zakonit odliv denarja iz države, ne-
zakonito uvažanje orožja, goljufi-
je in boj za oblast. Značilnost Kar-
lovškovih romanov je tudi prepoz-
naven domač okus in kritiki ga
uvrščajo v sam vrh slovenske ža-
nrske literature. Igor Karlovšek de-
la v pravu že petnajst let. Po kon-
čanem študiju se je najprej zapo-
slil na Višjem sodišču v Celju, od
leta 1983 je kot vodja splošno-ka-
drovskega sektorja delal v podjet-
ju Radeče Papir, od lani pa je za-
poslen v Celju, v odvetniški pisar-
ni svoje žene.
Delo ustvarjalcev prve krimi-
nalke na slovenski način gotovo
ni bilo lahko, saj so naši gledalci
vajeni predvsem tovrstnih ame-
riških izdelkov in je torej ocenje-
vanje nanizanke nehote podvrže-
no primerjanju s tujimi nadalje-
vankami. Kakšnih ocen ste bili
doslej deležni?
Poklicalo me je veliko ljudi, ki
so mi povedali, daje nadaljevanka
zanimiva, daje gledljiva, predvsem
pa, da jim je všeč, ker smo se konč-
no tudi pri nas lotili takšnega ža-
nra. Primerjave z ameriškimi na-
daljevankami res ne vzdržijo in
prav to, daje v naši nanizanki veli-
ko slovenskega, da v njej ne gre le
za tekanje in streljanje, je mojim
dosedanjim kritikom všeč. Zanimi-
vi so jim tudi igralci, saj so vsi po
vrsti znani in uveljavljeni in po pr-
vih odmevih imam vtis, da ljudje
Dosje J.K. radi gledajo. Gre hkrati
za nanizanko in nadaljevanko. Za
nadaljevanko zato, ker posamezne
samostojne epi^de kot nekakšna
rdeča nit povezuje zgodba o inš-
pektorju Janezu Kovaču, ki so ga
zato, ker je preveč drezal v gospo-
darski kriminal, s spletko odstra-
nili s policije, njegov naslednik pa
postane njegov bivši podrejeni.
Kovačeva zgodba, ki je po moje
najbolj zanimiva v tretji epizodi, se
vleče in razpleta čez vseh šest de-
lov in zato upam, da bo televizija
kmalu posnela še četrto, peto in še-
sto nadaljevanje, saj bodo drugače
gledalci prikrajšani za celotno
zgodbo, pa tudi dramaturško to ne
bi bilo v redu. Ker se vsaka epizo-
da ukvarja z drugim zločinom, je
serija tudi nanizanka. Videli smo
Ugrabitev, ki sem jo dal na zače-
tek zato, da bi tako kruto dejanje,
kot je ugrabitev otroka, pritegnilo
h gledanju nadaljevanke. Umor, ki
pa ni le klasična kriminalna zgod-
ba, saj je v njej veliko psihološke-
ga, in zgodbo o vlomilcih, ki pa ima
več poudarka na osnovni. Kovače-
vi zgodbi. Mislim, da bo nanizan-
ka iz epizode v epizodo bolj rasla
in jo bodo gledalci spremljali z ved-
no večjim zanimanjem. Po moji
presoji je najbolj reprezentativna
druga zgodba, saj v njej tudi v epi-
zodnih vlogah nastopa vrsta zna-
nih igralcev, s trenutno najbolj po-
pularno slovensko igralko Natašo
Barbaro Gračner na čelu.
Dosje J.K. je pravzaprav prva
domača produkcija izrazito kri-
minalnega žanra. Ker je bil sce-
narij zanjo naročen, je bilo vaše
delo gotovo težaško.
Lahko bi napisal scenarij, ki bi
bil tehnično brezhiben, vendar ne
bi nikoli ugledal luči sveta. Ker ne
bi bilo materialnih ali kadrovskih
možnosti, ali pa režiser ne bi videl
tistega, kar vidim jaz. Zato se mo-
je sodelovanje pri tej nadaljevanki
ni končalo s tem, ko je bil scenarij
napisan, ampak sem še naprej so-
deloval z režiserjem Antonom To-
mašičem, dramaturginjo Nino Sou-
vanovo in z vodstvom umetniške-
ga programa. To je imelo veliko
dobrih, pa tudi slabih posledic. Sla-
ba je bila na primer ta, da bi mora-
la biti prva epizoda Ugrabitev ve-
liko daljša, tudi p)Osnetega materia-
la je bilo za cel celovečerni film,
pa je na koncu zgodba pristala le
na 4.5 minutah. Veliko je bilo treba
rezati, kar pa glede na to, da smo
se učili prav vsi po vrsti, saj Slove-
nija doslej še ni imela kriminalne
serije, niti ne čudi. Zlasti na začet-
ku je bilo veliko strahu in nezau-
panja, vodstvo televizije je med
snemanjem celo razmišljalo, ali na-
daljevanko sploh pokazati. Vesel
sem, da je serija le prišla na televi-
zijo, saj je veliko mojih del na ža-
lost obležalo v predalu. Upam tu-
di, da se bo serija dobro prijela in
da bodo naslednje epizode še bolj-
še, saj si bo le tako lahko tovrstni
žanr, narejen doma, končno utrl pot
na našo nacionalno televizijo. Tu-
di režiser Tomašič mi je že na za-
četku dejal, da v primeru, če bo na-
daljevanka padla, ne bom zafrknil
le sebe, ampak tudi vse ostale, saj
televizija dolgo časa ne bo več ho-
tela snemati kriminalk.
Za sabo imate kar nekaj pisa-
teljskih uspehov, tudi scenarijev
ste napisali že veliko in jih tudi
ponudili televiziji, vendar ste mo-
rah na to, da so se vam odprli vra-
ta, čakati dolgo. Pravzaprav vam
je to uspelo šele takrat, ko je sce-
narij naročila televizija sama.
S televizijo sem začel sodelova-
ti že leta 1989 s filmskim projek-
tom Senzor. Narejena je bila že
snemalna knjiga, vendar za kaj več
ni bilo denarja. Mislim, da sem pač
moral plačati svoj davek, ker nisem
Ljubljančan. Prepričan sem na-
mreč, da bi bilo povsem drugače
in bi sprejeli moj projekt in ne od
nekoga drugega, če bi živel v Ljub-
ljani, blizu virov financiranja. Za-
radi prvega neuspeha nisem obu-
pal in sem napisal še dva scenari-
ja, ki sta bila prav tako odkupljena
in pripravljena za snemanje, ven-
dar jih nikoli niso posneli. Vmes
sem pisal še filmske scenarije, ki
so vsi po vrsti, kamorkoli sem jih
poslal, dobivali prve nagrade. Tu-
di moj zadnji scenarij za film, ozi-
roma za televizijsko dramo, je že
lep čas na televiziji in bi ga, če bi
se držali vseh dogovorov, morali
videti že lani, za obletnico samo-
stojnosti. Obstaja torej zelo velika
verjetnost, da tudi tega filma ne bo-
do nikoli snemali, vendar bom dal
vse od sebe, da bi vendarle ugledal
luč sveta. Scenarij je narejen po
knjigi Klan, ki je bila lani uvršče-
na v ožji izbor za nagrado Kresnik
za najboljši slovenski roman. Imam
še en filmski scenarij, po knjigi Ro-
doljub, ki pa bije usodo z drugimi
scenariji na filmskem skladu, da bi
ga posneli leta 1997. Nič ne poma-
ga, da je bil scenarij že potrjen kot
najboljši in da je dobil celo prvo
nagrado na natečaju ministrstva za
kulturo. Prednost imajo pač cenej-
ši.projekfi, zato se bojim, ali bo iz
Rodoljuba sploh kaj nastalo. Poleg
moje vztrajnosti ima veliko zaslu-
go, da mi je na televiziji končno us-
pelo, tudi urednik Cankarjeve za-
ložbe Andrej Blatnik. Leta 1994 so
izšle kar tri moje knjige in Blatnik
je nekoč vprašal televizijce, zakaj
ne snemajo "Karlovška, ki piše do-
bre in zanimive kriminalke". Po-
tem so me poklicali in dogovorili
smo se za pet epizod. Sprva sem
imel zamisel, da bi napisal scena-
rij po vzoru ameriške nadaljevan-
ke Zakon v L.A.. Sem pač pravnik
in sem želel narediti nekaj s sodiš-
ča, vendar je prevladalo mnenje, da
bi bila takšna nadaljevanka prema-
lo dinamična in da bi bila krimi-
nalna serija, ki bi se večinoma do-
gajala na policiji, veliko boljša. Ta-
ko je nastal scenarij za nanizanko
Dosje J.K. Tri epizode so posneli
lani, še dve ali tri pa naj bi ugleda-
le luč sveta letos. Upam, da se bo
snemanje novih nadaljevank res za-
čelo 27. aprila, vendar se lahko
zgodi še marsikaj. Na televiziji je
pač tako, da se zamenja le en člo-
vek, pa vse skupaj obtiči v nekem
predalu.
Ste sodelovali pri snemanju na-
nizanke?
Žal nisem, ker sem takrat pisal
roman Polnočna loža, vendar sem
ves čas sodeloval z režiserjem.
Pravna stroka ni le tema vaših
romanov, ampak je tudi vaš po-
klic. Ste bili najprej pravnik in
šele potem pisatelj, ali je bilo
obratno?
Pisatelj sem že dalj časa kot prav-
nik. Pisal sem že v osnovni šoli,
svoje prispevke pa sem prvič začel
objavljati v Brstičih, glasilu celj-
ske gimnazije. Krajša dela, ki so
nastajala predvsem v času študija,
sem objavljal v številnih literarnih
revijah, prvo daljše delo, roman
Bazen, sem napisal leta 1987, izš-
lo pa je leta 1990. To sicer ni bil
moj prvi roman, saj sem že leta
1977 napisal daljše prozno delo Po-
letna noč, ki je izhajalo v nadalje-
vanjih v Mladini. Po letu 1987 sem
vsako leto napisal po en roman,
vendar jih niso sproti objavljali. So
pa zato leta 1994 izšli kar trije mo-
ji romani: že omenjena Klan in Ro-
doljub ter Navzdol in naprej, lani
pa je prišel na knjižne police še ro-
man Polnočna loža. Čeprav zase tr-
dim, da sem le povprečno ploden
pisatelj, mi očitajo, da imam za slo-
venske razmere preveč romanov.
Pri nas se namreč knjig ne da hitro
prodajati. Založniki bi zato radi, da
bi pisal ix)časneje, na primer novo
knjigo le vsaki dve leti. Ljudje ved-
no manj kupujejo knjige, tudi
knjižnice imajo vse manj denarja.
Pripravljen imam spet nov roman,
vendar dvomim, da bo izšel že le-
tos. Založniki se me že kar ustraši-
jo, ko me vidijo, saj vedo, da sem
zopet prinesel nekaj novega. Ro-
man Polnočna loža je bil natisnjen
v 2 tisoč izvodih, kar je precej za
Slovenijo, prodanih pa je le 329
knjig. Zato povsod, kjer le morem,
apeliram na bralce, naj kupujejo
moje knjige, saj jih bo le tako lah-
ko v prihodnjih letih še več.
Vsebina vaših romanov je
izredno aktualna, saj gre pri ve-
čini za zgodbe iz zakulisja poli-
tičnih in gospodarskih peripetij
in afer v Sloveniji. Ali torej zgod-
be v vaših knjigah temeljijo na re-
sničnih dogodkih?
Zamisel se mi porodi pri mojem
delu, saj se kot odvetnik vsak dan
srečujem s kriminalom. Poleg te-
ga je bilo v zadnjih letih v Sloveni-
ji toliko afer, ki niso bile do konca
raziskane in pojasnjene, in to je od-
lična priložnost da jih predelam v
literaturo in pojasnim po svoje. Se-
veda ne gre za predelavo resničnih
stvari in dogodkov, ampak le za
asociacije. Vse zgodbe v mojih ro-
manih so izključno plod moje do-
mišljije, le tu in tam vključim kaj
biografskega ali avtobiografskega.
Držim se pravila, da v svoje zgod-
be nikoli ne vpletem najbolj sve-
žih dogodkov ali karkoli iz svoje-
ga dela, čeprav želim v svoje knji-
ge ujeti duh te družbe in posamez-
nika v njej. Očitno je v meni neka
sila, ki me žene, da v svojih roma-
nih odkrivam številne nepravilno-
sti in nepoštenosti. Pri tem imam
pred očmi vedno majhnega člove-
ka, kot žrtev nekih družbenih sil-
nic, in seveda vprašanje, kako mu
pomagati. Takšna moja usmeritev
se najbolje vidi v romanu Bazen,
ki obravnava prejšnji sistem in na-
cionalno vprašanje. Zgodba govo-
ri o priseljencih v Revirjih in po ro-
manu sem napisal tudi scenarij,
vendar so mi ga leta 1988 zavrnili,
češ da ni zanimiv, ker da je nacio-
nalno vprašanje pri nas rešeno za
vse večne čase. Za moje romane so
značilni trije stilistični elementi;
socialni in pravičniški, odnos po-
sameznik - družina in sovražno
okolje, ki ga obdaja, tretji strlistič-
ni element pa je prepletanje več raz-
ličnih zgodb, ki se na koncu roma-
na slečejo v eno in se razrešijo.
So vaše pisateljske ambicije
večje od poklicnih?
Na px)klicnem področju si želim
mirni tempo dela z ne preveč stran-
kami, imam pa velike pisateljske
in filmske ambicije. K sreči imam
razumevajoče ženo, ki v glavnem
sama nosi breme najine odvetniš-
ke pisarne. Samo pisateljevanju pa
se ne bom posvetil, ker za kaj tak-
šnega v Sloveniji ni pogojev, saj
knjige, vsaj moje, izhajajo prepo-
časi. Zato bom menjaje pisal knji-
ge in scenarije. Kot sem že ome-
nil, naj bi letos posneli še tri epizo-
de za nadaljevanko Dosje J.K., na-
slednje leto pa bi zgodbo o inšpek-
torju Kovaču zaključili še s šesti-
mi novimi nadaljevanji. Drugo le-
to bo izšel nov roman, ki bo prav-
zaprav nadaljevanje Polnočne lo-
že, potem naj bi fX)sneli še dramo
oziroma film najprej po romanu
Klan, ki obravnava divje lastninje-
nje, in nato še po romanu Rodo-
ljub, kjer pišem o ilegalnem uvozu
orožja v Sloveniji. Če se bo vse to
Št. 9. - 29. februar 1996
REPORTAŽA
20,21
kakšno
Jnih od-
Ivensko
>
1, Čistih
ietku zgo-
iščejo, ga
Sitijej«' ne
livdolo-
iznamuje
lero tem,
; odzoveta
Posa-
,ešan.ie za-
pri nas do-
,01 je naj-
no zadnji,
odločiti, bi
pam pa ve-
ja tudi mo-
V knjigarni
Je ne kupi.
iiidi Rodo-
e 1.200 to-
^ nadalje-
;|(njige po-
;ot petnajst
knjig, ven-
i sem pisa-
la televiziji
nanizanko
I, da bi po
iri nas čim
tudi film,
šle bolje v
da ima te-
p akcijskih
idaljevank,
sama nare-
i plačevali
[Radeč in
mačehov-
prihajajo
jete, da se
m status
(k^\foenega
v Slo-
lozna le kak-
lorej popx)l-
1 iz Radeč,
ete Trojice,
žoe izredno
nosti, saj na
mu roma-
iti deset se-
k v časo-
avdobnem
a\tor napi-
|o. Povsem
anju scena-
lenar in gre
oritu. Moja
viziji je tra-
idar sem se
naučil. Zž-
'j na televi-
ii vztrajno-
" nanizanki
na televizi-
'ndar pa bo
j^o tK)do na-
Ce bodo
'Judi mene
Povedati pa
'^seh mojih
Na ni po-
;ieh dneh,
predvajati
'jetna vaše
Jestransko
Jtik mojih
^d\a otro-
}^ katere si
J^nja ne bi
^užina, v
''^a se uči-
fpaj drži v
'e eden od
^ne celice
odpove-
^ pa odvet-
'^TlHAR
Fant, ki le
v plesu našel pol
Seaemnajstletnl Marko Peperko Iz Celja že deset let pleše pri plesnem Forumu Celje
Marko Peperko je fant se-
demnajstih let. Je Celjdn, dijak
Srednje tehniške šole, že deset
let pa se ukvarja tudi s plesom.
Začel je pri Plesnem forumu
Celje, kamor sta ga, kot sedem-
letnega kratkohlačnika z neiz-
merno energijo, ki jo Je bilo po-
trebno nekam usmeriti, vpisa-
la starša.
"Ko sem bil majhen, nisem
imel nič pametnega za početi in
tako sem pač skakal okoli. Takrat
sta me starša enostavno vpisala v
Plesni forum, kjer plešem Še da-
nes. Dolga leta sem bil edini fant,
potem se jih je priključilo še ne-
kaj, sedaj pa sem spet sam," zač-
ne Marko, simpatični svetlolasec,
s pripovedjo, ko se nekega nedelj-
skega popoldneva srečava ha
zvezdi pred celjskim Metrojem.
Pove, da nima veliko časa, ker
mora potem na trening nogome-
ta. Ker ga čaka punca. Ker je ju-
tri šola...
Eden redkih fantov je, ki se uk-
varjajo s plesom. Njegovi vrstni-
ki menijo, da je ples "stvar de-
klet", pojasni. "Fantje ne vidijo
razlogov, zaradi katerih naj bi se
ukvarjali s plesom. Ne razumejo
lepote, ki jo lahko pridobiš skozi
ples. Med plesom s psiho zdru-
žuješ telo, usklajuješ svoje gibe,
kretnje, kar je popolnoma pove-
zano z občutki, razmišljanjem...
to paje nekaj najlepšega, kar lah-
ko dosežeš," pravi Marko.
V letu 1995 je na Opusu, dr-
žavnem prvenstvu v avtorskem
plesu, s solo točko osvojil prvo
mesto. "Bil sem edini fant, ki je
nastopil, moja točka pa je pote-
kala v popolrii tišini. Imam na-
mreč močan notranji občutek, kar
začutijo tudi ljudje, ki me med
plesom gledajo."
Prva "prava" predstava, s ka-
tero seje spoprijel, ko je prišel k
Plesnemu forumu, je bila Rocke-
reta, ki je, pravi, ostala tudi naj-
globje zasidrana v njem. "To je
bila prva predstava, za katero sem
se moral res učiti, in nikoli je ne
bom pozabil," pravi. Spominja se
vseh predstav, vlog, ki jih je od-
plesal. V vsaki je pustil del sebe
in vsaka točka, vsak gib pravza-
prav, je izoblikoval še delček več
njega, njegovih občutenj in spoz-
nanj...
Najbolj mu je, ob podpori star-
šev, ki mu pomeni zelo veliko, pri
tem pomagala Goga Stefanovič
Erjavec, ki ga usmerja in sprem-
lja že vse od prvih plesnih kora-
kov. Leta 1990 je nekaj časa so-
deloval še s Savo Malenšek in
tudi od nje seje, pravi, veliko nau-
čil. "Ob njej sem začutil, koliko
moraš pravzaprav narediti, kako
razvito mora biti tvoje telo za so-
dobni ples. Ves ta čas paje tu tu-
di Goga in če ne bi bilo nje, ne bi
bil takšen kot sem."
Načrti za prihodnost, način živ-
ljenja, razmišljanja - pri Marku
je vse tako ali drugače povezano
s plesom. "Dokler bo to mogoče,
bom plesal, ostal bom pri Gogi,
kakšnih prevelikih načrtov pa si
še ne upam delati. Končati mo-
ram šolo, tuje še vojska... Zato
bodo morali načrti še malo poča-
kati," pravi Marko, vendar potem
vseeno izda, daje po končani os-
novni šoli razmišljal o tem, da bi
se vpisal na baletno šolo v Zagre-
bu. Ker pa ima mesto, v katerem
se je rodil izredno rad, se mu je
zdelo to predaleč. Zaenkrat si na-
mreč ne more predstavljati, da bi
živel kje drugje kot v Celju.
In kako mu uspeva vse druge
obveznosti usklajevati s treningi?
"Če imaš reden termin, ko prideš
iz šole, narediš nalogo in veš, da
imaš potem trening, to ni težko.
Na vajah pa se tako ali tako spro-
stiš in pozabiš na šolo," pravi z
nasmehom na obrazu. Sploh pa;
ob plesu ima rad tudi vse ostale
športe in tako seje zadnji dve leti
intenzivno ukvarjal tudi z rola-
njem, vendar sije ob tem poško-
doval kolena, zaradi cesarje mo-
ral s tem športom prenehati. Ne
more pa si predstavljati, da bi lah-
ko prenehal plesati.
To, da gaje Matjaž Farič po-
vabil k sodelovanju pri predstavi
Romeo in Julija, Marku veliko
pomeni. "Moški so lahko dosti
boljši učitelji plesa kot ženske,"
meni. "Res paje tudi, da se lahko
moški plesalci hitreje uveljavijo."
Sodobni ples, s kakršnim se uk-
varja Marko, je najbolj razvit v
ZDA, kjer je tudi dovolj balemih
šol, tako da tam z izobraževanjem
ni težav. "Ko prideš v tujino, si
najprej zadržan, zaprt in zdi se ti,
da se ne boš mogel uveljaviti. Ko
pa ugotoviš, da gre za drugačne
ljudi, za drug način življenja, se
kar hitro sprostiš, saj so zunaj, še
posebej v ZDA, ljudje mnogo
bolj odprti," pove in omeni svo-
jega nekdanjega "plesnega kole-
ga" Tadeja Brdnika, s katerim
sta skupaj trenirala pri Plesnem
forumu. "Tadej seje odločil, od-
šel v Nevv York, in se tam uvelja-
vil. Če se odločiš, da boš nekaj
storil, to lahko narediš."
V Sloveniji so uveljavljene raz-
lične tehnike plesa, saj se sloven-
ski plesni pedagogi izobražujejo
v tujini. "Ker je Slovenija majh-
na, se lahko kot plesni pedagog
izpopolniš v eni tehniki, dobiš'
stalno skupino in potem ves čas
delaš v tej smeri," pravi Marko.
Ples je nedvomno stvar, ki mu
pomeni največ. "V plesu sem na-
šel pot, ki mi je dala lep in po-
memben del življenja... in zelo
veliko srečo sem imel, da seje to
zgodilo," pove z nasmehom, ki se
na njegovem obrazu prikaže ved-
no, ko omeni kar koli v zvezi s
plesom, s predstavami, ki jih je
odplesal, odigral, za katere je va-
dil, se ob njih učil...
Potem se posloviva. Utrujen je
zaradi Zgodbe o plesu, novega
projekta, ki so ga pripravili v Ple-
snem forumu. Mora še na trening
nogometa. In prihodnji dan je šo-
la.
Odide, kot je prišel. Prijeten,
preprost, zadovoljen s seboj.
Kljub temu, da živi naporno, da
je njegovo življenje zapolnjeno
z obveznostmi, iz njega veje lep
občutek. Občutek, daje, kljub le-
tom, v katerih večina njegovih
vrstnikov razmišlja drugače in o
drugih stvareh kot on, našel svoj
notranji mir. "Verjel bi lahko le
v Boga, ki bi se ra2aimel na ples,"
je nekoč zapisal Nietzsche. Mar-
ko je svojega Boga že našel.
NINA M. SEDLARj
Marko Peperko, fant, ki se je našel v sodobnem plesu.
Spomin na začetke v Plesnem forumu.
Šff. 9. - 29. februar 1996
PISMA BRALCEV

ODMEVI
Metod Dragonja,
podaljšana roka?
Na pisanje neobstoječega
gospoda M. Šnebergerja ne bi
odgovorila, če bi obravnavalo le
mene osebno, kajti globoko sem
vzvišena nad načinom blatenja
ljudi, še zlasti, če to počne bo-
lan duh ali neizmerna hudobija
in zavist, kar je skoraj isto. Za-
radi takih spisov bom še naprej
noči preživljala v mirnem span-
cu. Kdor se želi ukvarjati z me-
noj, naj to mirno in javno poč-
ne in pri tem pokliče na pomoč
še celo mojo družinsko zgodo-
vino. Pri tem si naj nabavi naj-
močnejšo luč za razkrivanje
mojega komunističnega podtal-
nega delovanja, ki bi mi ga na
vsak način rad pripisal. Očitno
je bilo z menoj nekaj narobe, da
me komunistični režim ni pože-
lel, čeprav sem bila nekoč mla-
da in še lepa povrhu. Tudi moj
volilni rezultat mi ne jemlje kre-
dibilnosti pri ljudeh, ki pozna-
jo zakonitosti življenja, kjer je
vedno nekdo pr\'i in nekdo zad-
nji. Za mnoge postane zlasti
moteče, ko zadnji začne prehi-
tevati po levi ali desni tiste, ki
so pred njim, še zlasti, če živijo
v prepričanju, da bodo prvi za
vekomaj. Gotovo tudi nisem bi-
la v volilnem boju ljudem tako
poznana kot tisti, katerih obra-
zi in imena so se nam smejala
iz medijev celih 50 let. Ned-
vomno pa vestno izpolnjujem
svojo poslansko dolžnost še zla-
sti do volivcev SLS, ki so svoj
glas nevede prepustili anonim-
ni poslanki, s svojim aktivnim
delom v Državnem zboru ter
poštenim odnosom do njih, ka-
kor tudi do ostalih državljanov,
ne glede, kako blizu so mi in
jaz njim.
Mimogrede se tudi zahvalju-
jem piscu za velik pomen, ki mi
gaje pripisal pri kadriranju no-
vega ministra za gospodarstvo.
Prav potruditi se bom morala,
da me ne preraste plevel napu-
ha. Doslej sem bila prepričana,
da se moja moč odločanja kon-
ča pri enem samem glasu v par-
lamentu in enem doma v druži-
ni, vendar gospod očitno več ve.
Če ne ve, si pa izmisli kot npr.,
daje Lek svoje obveznosti na-
prtil davkoplačevalcem na hr-
bet. Res pa so to storila števil-
na slovenska podjetja, med ka-
terimi Leka ni. Torej obvezno-
sti Leka niso v javnem dolgu,
zato Lek ni potreboval ne botra
ne botre. Resnično pa družba že
leta ustvarja javni dobiček, od
katerega daje državi, kar ji gre,
delničarjem pa tudi. Slovenci si
lahko samo v sanjah goreče že-
limo več takih podjetij, ki pa žal
ne zrastejo sama pa sebi. Nez-
nanje, nedelo, kraja premoženja
in plače iz proračunskega de-
narja jih gotovo ne ustvarjajo.
In koga moti minister Drago-
nja?
Gotovo ne tistih državljanov,
ki se zavedamo, da Slovenija
potrebuje usposobljenega, od-
ločnega in uspešnega gospodar-
skega ministra. Dosedanje re-
ference in priznanja, ki jih mi-
nister Dragonja ima, vlivajo
največjo stopnjo zaupanja, da
bo kos tej zahtevi, nezavidljivi
nalogi, pa najsi bo rdeč, črn,
brezbarven ali celo prozoren!
Smrt hudobiji in zavisti, do-
bro Slovencem in prisrčen poz-
drav g. "Šnebergerju"!
METKA KARNER
LUKAČ,
poslanska SLS v
Državnem zboriL
IprejelT
Primož Popek na
OŠ Hudinja
Na osnovni šoli Hudinja smo
imeli 9. februarja kulturni dan.
Obiskal nas je pisatelj Primož
Suhodolčan, sin pisatelja Leo-
polda Suhodolčana. Pred obi-
skom pisatelja je v telovadnici
potekal kviz (o vsebini knjige,
o pisatelju...) med učenci 6. raz-
redov.
Pisatelj je na zelo duhovit na-
čin predstavil svojo knjigo Ko-
šarkar naj bo! Učenci smo bili
nad obiskom Primoža zelo nav-
dušeni, saj smo ga "zasuli" z
vprašanji. Pisatelj ima mnogo
vzdevkov: Popek, Suhi, Piki...
Vsak torek z Mirjam Lapajne na
Koroškem radiju vodi oddajo
Popek. Osnovna šola Hudinja
predlaga še vsem ostalim osnov-
nim šolam v Sloveniji, da čim-
prej povabijo Primoža Suhodol-
čana. Zagotovo jim bo polepšal
dan.
NOVINARSKI KROŽEK
OŠ Hudinja
Nujna pomoč
države
Območni odbor sindikata ke-
mične, nekovinske in gumarske
industrije celjskega območja po-
vezuje 15 pravnih subjektov z
okrog 6000 delavci oziroma po-
vezuje preko 4000 članov sindi-
kata te dejavnosti. V odbor je
vključen tudi Sindikat podjetja
Steklarne Boris Kidrič Rogaška
Slatina.
V zadnjem času posebno po-
zornost namenjamo težavam v
Steklarni Boris Kidrič.
Mnenja smo, da je potrebno
ob nakopičenih problemih, s ka-
terimi se v zadnjih letih sreču-
jejo v Steklarni, zadeve reševati
strpno in razumno, tako s strani
zaposlenih kot vodstva podjet-
ja. Vseskozi je bil to tudi moto
sindikalnih aktivnosti v podjet-
ju-
1. Sindikat podjetja in vods-
tvo sta že maja lani sklenila so-
cialni sporazum, s katerim seje
sindikat zavestno odločil za 15
odstotkov nižje plače, kot bi jih
sicer zaposleni morali prejema-
ti po kolektivni pogodbi dejav-
nosti.
2. Delavcem je podjetje še
vedno dolžno izplačati regres za
letni dopust v povprečju v viši-
ni 17 odstotkov.
3. Sindikat podjetja je vedno
podprl vse notranje ukrepe za iz-
boljšanje poslovanja, ki jih je
pripravilo vodstvo podjetja.
Ukrepi so že dali določene re-
zultate.
4. Zadnja akcija sindikata
podjetja je bila enouma preki-
nitev dela v mesecu januarju le-
tos (večinsko izglasovana in za-
konsko napovedana) in sicer z
edinim namenom, da vodstvo
sprejme dodatne sanacijske
ukrepe za preprečitev najhujše-
ga. Pri tem je bila postavljena
zahteva, da vodstvo opozori in
v pomoč vključi tudi vse odgo-
vorne institucije v Republiki
Sloveniji.
Že v lanskem letu smo preko
ZSSS organizirali protestni shod
z zahtevo stimulirati neto izvoz-
nike. Posebej smo izpostavljali
tudi Steklarno Boris Kidrič Ro-
gaška Slatina, saj pretežni del iz-
voza namenja na ameriško tržiš-
če. Nekaj denarja iz tega naslo-
va je Steklarna prejela.
Tako kot vodstvo je tudi sin-
dikat razočaran nad odločitvijo
vlade, da v subvencioniranje ne-
to izvoznikov niso več vključe-
na podjetja te dejavnosti, se pra-
vi tudi ne Steklarna, ki je eden
največjih izvoznikov v Sloveni-
ji-
Zaradi navedenih problemov
Območni odbor opozarja Vlado
in Ministrstvo za gospodarstvo
RS, da resno in z vso odgovor-
nostjo pomagata Steklarni pri
premostitvi nakopičenih težav.
Po informacijah vodstva ne gre
za to, da bi država podjetju ne-
kaj poklonila, ampak bi že opro-
stitev določenih prispevkov ter
izdaja ustrezne garancije za na-
jetje kredita pripomoglo do te-
ga, da se normalizira poslovanje
in ohrani podjetje.
Območni odbor je zaskrbljen
za nadaljnjo usodo Steklarne, saj
obstoja bojazen, da bi zaradi
osamljenosti problemi v Steklar-
ni privedli do najhujšega, to je
uvedbe stečajnega postopka.
Pričakujemo učinkovito ukre-
panje in pomoč.
MARJAN MIRNIK,
predsednik območnega
odbora sindikata KNG Celje
Nesprejemljivo
odstranjevanje
spomenikov
Spoštovani dr. Dimitrij Ru-
pel, župan Mestne občine Ljub-
ljana!
Iz sredstev javnega obvešča-
nja smo izvedeli, da je bila
Mestnemu svetu predložena
zahteva, da se iz središča mesta
odstranita spomenika Edvarda
Kardelju in Borisu Kidriču. Me-
nimo, daje taka zahteva nespre-
jemljiva. Pripravili sojo verjet-
no le najbolj vneti zagovorniki
kolaboracije, ki si že dolgo pri-
zadeva, da bi opravičila svoje
ravnanje v obdobju okupacije,
čim bolj oblatila borce za svo-
bodo in zmanjšala pomen na-
rodnoosvobodilnega boja. Pred-
log za odstranitev spomenikov
je potemtakem le še en nov
poizkus, da bi odstranili in iz-
brisali vse, kar nas spominja na
najtežje in najpomembnejše ob-
dobje dolgotrajnega boja slo-
venskega naroda za svoj obstoj.
svobodo in samostojnost, na
čas, ko je velika večina Sloven-
cev, tudi po zaslugi E. Kardelja
in B. Kidriča, stopila na stran
velike in zmagovite protihitler-
jevske koalicije in prispevala
pomemben delež k zmagi nad
nacizmom. Na to smo lahko
upravičeno ponosni. Prav zato
se tudi ne moremo sprijazniti s
poizkusi potvarjanja zgodovine
in širjenja neresnic, ki namesto
sprave, strpnosti, razumevanja
in združevanja sil v naporih za
hitrejši vsestranski gospodarski,
socialni, kulturni in demokratič-
ni razvoj mlade samostojne dr-
žave Slovenije, obujajo te stare
razprtije, netijo revanšizem in
sejejo sovraštvo med ljudmi.
Prav zato se tudi borci in drugi
udeleženci boja proti okupator-
ju pridružujemo protestom proti
okupatorju pridržujemo prote-
stom proti takemu nerazumne-
mu početju. Obsojamo in zavra-
čamo ga v prepričanju, da bi bi-
lo za bodočnost Slovenije in
prebivalce našega glavnega me-
sta veliko bolj koristno in po-
trebno, če bi mestni svetniki
svoje znanje, energijo, čas in de-
nar, namesto za potvarjanje zgo-
dovine in odstranjevanje spo-
menikov, trosili za reševanje
mnogih drugih neprimerno bolj
pomembnih gospodarskih, eko-
loških, komunalnih, socialnih,
kulturnih in drugih problemov
Ljubljane.
Priporočamo, da prizadeti o
tem še enkrat temeljito razmi-
slijo v upanju, da bodo v Mest-
nem svetu pri končnem odloča-
nju vendarle prevladali razum,
strpnost, razsodnost ter načelo
zvestobe resnici in poštenju.
Izvršni odbor
Združenja borcev in
udeležencev NOB Celje
Razpravi o
pokojninah na rob
Zadnji čas delajo nekateri ve-
lik "vihar" okrog predloga klu-
ba SDSS za poštenejše urejanje
pokojnin. Delo je dne 25. 1.
1996 na strani 7 pod naslovom
"Predvolilni balončki" objavilo
odgovor gospe Marije Vodišek
in Vere Ban. Iz objavljenih po-
datkov sem opazil nekaj številk,
ki zaslužijo trezno presojo upo-
kojencev in komentar.
Predlog SDSS je, da se naj
uveljavi pokojnina v razmerju
1:3,38, dočim je dejansko 1:5,5.
Če pa upoštevamo najnižjo po-
kojnino 38.500 SIT, pa znaša to
razmerje 1:4,72.
Gospoda Delaka in Železni-
ka iz DeSUS-a sprašujeta o zne-
sku, ki bi ga pridobili s predla-
ganim znižanjem najvišjih po-
kojnin. Napravil sem grob izra-
čun, ki pokaže sledeče številke:
vseh naštetih izjemnih pokoj-
nin je 47.389. Če odštejemo 10
odstotkov tistih pokojnin, ki so
verjetno upravičene ali zasluže-
ne, dobimo končno številko
42.651, kar je 9,5 odstotka (zao-
kroženo) od skupnega števila
450.000 upokojencev. S to šte-
vilko se običajno dela izračune.
V tistih 10 odstotkih, ki sem jih
odbil, sem upošteval predvsem
pokojnine za dahavske procese,
sodniške pokojnine, po zvezni
zakonodaji, izjemne pokojnine,
predvsem umetnikov in podob-
no.
Tudi število izjemnih pokoj-
nin na osnovi NOB se mi zdi
pretirano. Večina borcev, kate-
re poznam, je delala preko 34
let in bi jim kot neupravičen del
pokojnine lahko šteli samo do-
datek za čas prebit v NOB. Tu-
di meni bi pred 15 leti pripadal
ta dodatek v višini 30 odstotkov,
pa ga nisem potreboval, ker je
zadoščal invalidski dodatek.
Izračun zneska, ki bi ga pri-
hranili, če bi zmanjšali največ-
je pokojnine:
januarja 96 so le-te znašale
206.000 SIT. Izračun pokaže,
da pri 10-odstotnem zmanjšanja
ene pokojnine dobimo 20.600
SIT.    .
Pri 42.651 pokojninah bi d
bili znesek 848.610.600
kar bi zadoščalo, da se 45.0(
najnižjih pokojnin poveča
19.625 SIT in bi dol^ili znej
skupne pokojnine 57.600 ^
ter razmerje 1:3,2. Torej
mo, da v skupni masi pokoju
obstaja možnost izračunavan
v dobro ali slabo v kori.st nj
nižjih in najvišjih pokojnin,
mu ustreza predlog SDSS in niji
hovega kluba. Osebno meniij
da bi razmerje 1:4 ustrezalo
merju med najnižjo in največ
pokojnino s tem, da bi bila m
nižja pokojnina manjša od p
navedene številke 57.600 SIT
bi naj bila okrog 42-43 tia
SIT.
CIRIL KNE
Lašli
Tragedija
slovenske
demokracije
Strinjam se s predsednikoi
( v parlamentu krepko oklešiS(
ne) Slovenske nacionalne strai
ke g. Zmagom Jelinčičem, da
legitimno imeti različna mneii
o katerikoli stvari na tem svet
Razumem njegovo težnjo pop
novnem uveljavljanju, saj sn
praktično še v predvolilnem ol
dobju.
(Glede na njegovo vlogo tr
janskega konja, ki jo je - ver
kdaj in kako - uspešno odigr
bo moral pri letošnjem nabil
nju predvolilnih točk krepi
spremeniti besednjak in celol
scenarij, predvsem pa si izn
sliti nov trik. V luči vsesploš
histerične borbe za oblast je nj
govo počutje mogoče razume
nikakor pa ne opravičiti.) Pri
Jelinčiču me bolj moti nek
drugega. Težko prenašam nj
govo obsedenost po nenehne
poučevanju vseh, ki se mu up
jo kakorkoli oporekati ali op
zoriti. Upokojeno učiteljico D
rinko Tratar sije privoščil v sv
jem znanem slogu, brez vsalii!
ga spoštovanja do sodržavljj^
ke, kar je za poslanca prav j
tovo nespodobno.
Poslanec Jelinčič je pred kn
kim v nekem članku pisal o p
manjkanju narodnega ponosa
domovinske vzgoje, o sebi pa
menil, daje ponosen Slovem
ki pozna in ceni tritisočlett
zgodovino avtohtonega slovel
skega naroda. Njegova ocenji
vanja in trditve pa izpadejo ml
resne in njegovemu položaj
neprimerne v trenutku, ko si čl(
vek prikliče v spomin vsaj iij
kaj njegovih hudo problemati
nih početij. Človek, ki je np
obiskoval slovenske sakralne i
kulturne objekte z drugačnin
nameni kot ostali verniki, p<
mojem mnenju ne more gov(
riti o morali drugih, jim peti 11
vite ali jim kako drugače "soli
pamet". Najprej naj pome
pred svojim pragom, šele pote i
naj bo ljudstvu učitelj. Da ser
zumemo: gospod Jelinčič in o
tali poslanci imajo pravico p
četi vse, kar sodijo, daje pra
toda v očeh ljudstva so za Ijud
tvo lahko usodne, zalo so stri
kovne sposobnosti predvsem I
človeške vrline poslancev izre
nega pomena. Tega bi se mof
li v parlamentu še kako zaved
ti.
Menim, da bo Jelinčičeva,
še čigava, svojevrstna dejavno
dokončno prepoznavna
ovrednotena na letošnjih vo
Ivah. Verjamem, da so več'
manj vsi poslanci in drugi pol
liki na visokih položajih dovd
inteligentni ali po domače "pf
brisani". Težave, zastoji in
ci običajno nastanejo takrat,'
v parlamentarnih klopeh in j
ministrstvih enostavno zmanj'
ljudi z moralnimi kvalitetami
prav v tem vidim tu in zdaj ni
večjo tragedijo slovenske
lamentame demokracije. SesO
njate z menoj, gospod ZtrMi
Jelinčič?!
IVE A. STANJ
Kočevska Re"
Št. 9. - 29. februar 1996
f3
PISMA BRALCEV
P^ena zbora
ppoKojencev
jiovenije
po nekaj dneh uspešno izve-
gga zbora upokojencev Slo-
nij^ upokojenci ocenjujemo,
f predhodno ni bilo doseženo
l^pno sodelovanje z ostalimi
irankami.
fjerazumljivo je, da našo de-
uaacijo upokojencev zaradi
'^^^asedenosti, gospod Jože
L|j5, predsednik DZ, ni mo-
li sprejet'' nasprotno temu pa
■jsprejel Kurente s Ptujskega.
ia§na ignoranca. Kurente da,
upokojencev ne!
Dalje grajamo vsebmo neka-
^fjh parol, ki so jih nosili na-
meni in tudi honorirani nosil-
ci Celotna organizacija zbora je
dila zaupana Zvezi društev upo-
l;ojencev Slovenije. Pri organi-
^tiiji zbora pa je bilo veliko
jtranskih nevidnih ovir, prevoz
2vlakom iz Maribora, varnost
pohoda do zborovalnega mesta,
Jjjdiji niso v celoti opravili svo-
je naloge ipd. Edini, ki so naš
zbor podprli, je bila študentska
organizacija v Mariboru, za kar
smojim hvaležni.
JAKA MAJCEN,
Območni odbor DeSUS
Celje
Za sedenje na
sejah dvojno
plačilo
v celjskem mestnem svetU'
sedi vrsta svetnikov, ki so us-
lužbenci občinske uprave. Med
njimi se najde tudi kak vodilni
oslužbenec občinske uprave z
velikim vplivom in še večjo iz-
vršilno močjo. Tako se stalno
iogaja, da taki svetniki mestne-
mu občinskemu svetu priprav-
jajo predloge, o njih odločajo,
jh izvršujejo in celo nadzoru-
jjo njihovo izvrševanje. Takim
toično nezdružljivim poslom
■»včasih rekli, da "kadija tu-
//.(adija sudi".
To pa ni edini privilegij ne-
taterih uslužbencev uprave celj-
ske mestne občine. Ker je veči-
na sej mestnega sveta in njego-
vih odborov ter komisij med de-
lovnim časom, prejemajo taki
svetniki za sedenje na sejah
dvojno plačilo, plačo in sejni-
no.
Ulica se že sprašuje, če "bo-
gata" celjska mestna občina iz-
plačuje te sejnine iz tekočega
proračunskega priliva ali pa jih
1»pokrila iz planirane tristomi-
'ijonske proračunske luknje.
EMIL SPOLENAK, Celje
V Slogu ruske
rulete
Obrambni minister g. Jelko
'^acin je slovenskirh državlja-
lom dolžan kar nekaj odgovo-
rov. Ker je "v žlahti" tudi z me-
% ga tokrat ponovno vzpod-
Nam, naj se vendarle odzove
pojasni davkoplačevalcem
kar nas zanima. Če redno
plačujemo vse prispevke in ta-
polnimo proračun, imamo tu-
pravico biti redno in kvali-
'^'no informirani,
t Tokrat me zanima, zakaj seje
""»rambni minister odločil za
"^l^up sodobnega sistema zvez
Pfi izraelski firmi Tadiran in ne
f*^' strokovno preizkušeni, priz-
"^ni in že dovolj uveljavljeni
^eriški korporaciji Harris? Ali
J' iiogoče sklepati, da gre za
^"dne povezave in še bolj
pmljive kupčije, še posebej,
^,si prikličemo v spomin, daje
^'nister izbral za uvoznika
jPfenie Iskro Commerce, pod-
!^'Je, v katerem je bil zaposlen
vodilna oseba? Če vemo, da
l^orrienjeno podjetje sodelova-
I ludi pri nabavi vojaških heli-
Pterjev, potem ne smemo po-
biti visokih provizij, ki jih je
™djetje dobilo pri tako velikem
nakupu. Sta se minister Kacin
in predsednik Kučan že na dav-
nem obisku v Izraelu dogovori-
la za obsežne nakupe in vklju-
čila v posredništvo tudi Iskro
Commerce? Koliko je pri tem
nakupu zaslužilo podjetje in ko-
liko minister Kacin? Je šlo to-
rej za strokovno odločitev, za
provizijo ali morda za kaj dru-
gega?
Ameriška korporacija Harris
je zaradi takšne ministrove iz-
bire protestirala. Prosim mini-
stra Jelka Kacina, da seznani
javnost z vsebino tega pisma.
Upam, da seje minister Ameri-
čanom vsaj vljudno opravičil in
ni morda te naloge spet odrinil
sekretarju ali komu drugemu.
Je zaradi dvomljivih in že kar
hazardnih iger ministra Jelka
Kacina obrambna moč naše dr-
žave večja in cenejša?
V četrtek, prvega februarja, je
predsednik vlade Janez Drnov-
šek zahteval revizijo spomih po-
slov in nakazal morebitne sank-
cije. Kaj lahko danes sporoči
javnosti v zvezi s tem?
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
Obremenjeni s
preteklostjo
še sreča, da imamo Štajersko
zvezo in Združenje pisateljev
Štajerske, Koroške in Pomurja.
Oboji so napravili prvi korak k
pokrajinskemu združevanju ali
regionalizaciji evropske podo-
be sodobnega sveta. Le stranke
so še vedno zaplankane, obre-
menjene s preteklostjo, prešte-
vanjem kosti in si izmišljujejo
"novo zgodovino". Pravo po-
tvorbo. Nobenega spominskega
parka na Teharjah in Kočevski
Reki, ampak samo skromno
spominsko obeležje. Namesto
za spominska parka naj gredo ta
sredstva za mlade družine, ki se
morajo prebijati iz dneva v dan.
Okupatorjevim sodelavcem
spominski park, partizanske
spomenike iz NOB pa podirati?
Kje je tu toliko opevano rodo-
Ijublje nove demokracije - šan-
karsice?
Demos je s šampanjcem zali-
val krivični zakon o denaciona-
lizaciji, ki sedaj omogoča, da
tujci ropajo po tej naši ljubi do-
movini. Cerkev hoče gozdove,
ki nikoli niso bili njeni, ampak
je to narodovo bogastvo. V
Evropi je 60 % gozdov držav-
nih, 40 % zasebnih, cerkev jih
nima.
Na Celjskem je sedaj veliko
bolje, odkar deluje mestni svet
z županom. Toda nerazumljivo
je, da Celje nima poslanca v
skupščini, kar je grda strankar-
ska prevara na državni ravni.
Kaj je bilo v Celju, da so tako-
zvane "stranke slovenske pom-
ladi" pristale na to? To je greh
trodomne skupščine, ki je bila
kilava in pritlehna z Lampretom
na čelu. Tako je, ne pomagajo
mu poštne znamke pri papežu,
storil je svoje, priključil se je
šankarski demokraciji.
Novi parlament bo imel naj-
več poslancev iz pokrajinskih
zvez, zveze neodvisnih, morda
še DeSUS, združena lista in
ljudska stranka. Zatem še nekaj
drobiža ostalih. No, tudi Jelin-
čičevi nacionalci niso kar tako
od muh. Res je, poslanci si za-
služijo visoko odpravnino, to-
da kakšno? Kozjansko narkozo
(s cepcem po glavi) in čevelj.
Saj ne morejo bosi v zgodovin-
sko pozabo. Dve tretjini je ta-
kih, še vladi bi se prileglo, ven-
dar le ta jezadnji hip opravila
prvi pmjravni izpit, tudi parla-
ment. Slo je namreč za dolgo
pričakovani šolski zakon. Kar
pa zadeva Pučnikovo in Puklo-
vo komisijo, naj nehata, kajti
slovenski narod je že davno na-
pravil križ čez obe. To naj prou-
čujejo zgodovinarji, ker bodo
mnogo bolje opravili, kot pa oba'
poslanca šankarske demokraci-
je. Slovenci smo se že davno po
vojni med seboj spravili, ne po-
trebujemo strankarsko zaplan-
kanih sprav.
Poskrbimo za mladi rod, od-
pravimo krivice, ki so mnogo
hujše kot so bile vsa povojna le-
ta. Brezposelnost, mladi brez
stanovanja, divja privatizacija,
kraja tistega, kar smo 40 in več
let ustvarjali.
Tudi Celje kaže žalostno po-
dobo. Edino razveseljivo je:
prenova Celja in v bifeju pri Sta-
linu je veliko dobre volje mla-
dih. Tudi kultura seje razžive-
la, posebej celjsko gledališče s
svojim komedijskim festivalom,
ki je v slovenskem prostoru iz-
jemen, a tudi v srednji Evropi.
Letos bo izšla pri pokrajin-
skem združenju pisateljev knji-
ga Srečanja s Franom Rošem.
Tudi celjski Obrazi bodo po-
novno zaživeli, tokrat kot lite-
rarna revija združenja. Torej se
diha. Na mladih svet stoji, ne v
megli strank.
MILAN ŠTANCER,
Maribor
Odnos do živali -
promocija
Slovenije
Radio Slovenija I. program je
v torek, 6. februarja 1996, v eni
od svojih prvih oddaj te vrste
pod naslovom "Intelekta" načel
vprašanje identitete Slovenije.
V oddaji je bilo niz ugibanj, ka-
ko bi v svetu čimbolj širili do-
ber glas o Sloveniji. Prevlado-
valo je mnenje, da so v prvi vr-
sti novinarji tisti, ki naj o Slo-
veniji pišejo najlepše članke; tu-
di posebne agencije za promo-
cijo Slovenije bi doprinesle k
pozitivni identiteti države.
Mnogo potujem po državah
Evropske unije ter se v glavnih
mestih udeležujem svetovnih
kongresov in zasedanj svoje ma-
tične organizacije. Svetovne
zveze za varstvo živali. Ob teh
prilikah marsikaj vidim in sli-
šim, kar je kamenček v mozai-
ku kdo in kaj smo. Videla sem
amatersko posnete filme, pa
vendar dokumentarne in pre-
pričljive, kako pri nas nehuma-
no ravnamo z živalmi. Turisti so
v obmorskih krajih posneli, ka-
ko odvečne živali mečejo v mor-
je. Tudi podiranje lastavičjih
gnezd pri nekem znanem slo-
venskem zdravilišču je slaba re-
klama za Slovenijo. Kaj poreče
tuji turist, ki se s svojim avto-
mobilom pelje proti morju, pred
njim pa tovornjak, natrpan s
klavno živino, od katerega do-
besedno kaplja kri?!
Ne bom ponavljala, da so tu-
ji časopisi pisali na široko o po-
boju psov Milene Močivnik ok-
tobra 1994 na Visokem pri Kra-
nju. Švicarska revija je objavila
obširen članek o trpljenju labo-
ratorijskih psov v odprtih klet-
kah pri minus 15 stopinj, last
Krke Novo mesto. Obstojajo
VHS posnetki o pretepanju in
mučenju konj v Lipici, polno pi-
snih pritožb se skriva v preda-
lih, hkrati pa cel kup tujcev boj-
kotira obisk Lipice.
Res je, da tudi v tujini trpin-
čijo živali, vendar pa imajo tu-
di ustrezne sankcije, t.j. zakone
proti mučenju živali. Države
podpirajo moralno in finančno
DPMŽ-je tako, da ta društva
zmorejo lastne azile za zavrže-
ne živali - ne pa da postanejo
azili "državne šintarije". Pri nas
ni ne pravih azilov niti nimamo
zakona.
Upam in želim, da sem na
zadnjem zasedanju WSPA v
Luksemburgu dostojno predsta-
vila svojo domovino s tem, da
sem javno predstavila osnutek
zakona proti mučenju živali, ka-
terega smo s slovenskimi
DPMŽ sestavili in vložili v par-
lament že jeseni 1994. Ta na-
predek so navzoči delegati poz-
dravili s ploskanjem. Sedaj pa
postavljam naši vladi vprašanje:
kaj je in kje je ta naš osnutek
zakona po 17 mesecih? Rok za
drugo branje je bil 15. maj 1995
in kmalu bo že 15. maj 1996 -
vendar na moji dve urgenci gos-
pod dr. Drnovšek molči. In če
pridemo v EU - kar še dolgo,
dolgo ne bo - bo vprašanje vla-
di Slovenije postavil Bruxelles:
kje je podpis evropskih konven-
cij o humanem ravnanju z žival-
mi (transport, vivisekcija, drža-
nje domačih živali itd.), kje je
zakon, kje so azili, pa še in še.
Tudi tuje identiteta Sloveni-
je, ne pa v agencijah za promo-
cijo in ne v novinarskih člankih,
lepo okrašenih sejemskih pavi-
ljonih v tujini, globokemu kla-
njanju naših državnikov ob obi-
skih tujih pri nas ali naših v tu-
jini.
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
O nas brez nas
Mnenje stranke upokojencev
je, da so politične stranke raz-
pravo o spremembah pokojnin-
skega zakona izkoristile tudi za
to, da so na plečih upokojencev
poravnavale svoje medsebojne
račune.
Rezultat gre v breme upoko-
jencev, kar si bomo dobro za-
pomnili. Tri vladne stranke so
omogočile, daje vlada z realni-
mi možnostmi za uspeh v Dr-
žavnem zboru uveljavila svoje
predloge za spremembe pokoj-
ninskega zakona, vključno s
predlogom o usklajevanju brez
poračunov. V DeSUS ponovno
izražamo svoje nestrinjanje z
omenjeno nedemokratično me-
todo odločanja strankarskih vo-
diteljev o nas brez nas.
V stranki obsojamo poslanca
ZLSD, gospoda dr. Leva Kref-
ta, glede na njegove izjave o de-
lovanju poslanca naše stranke,
gospoda Iva Sisingerja, ki mu
naša stranka v celoti zaupa in
mu je hvaležna za njegovo de-
lovanje v Državnemu zboru v
prid upokojencem. V stanju, ki
je gospoda Sisingerja doletelo -
infarkt, je Kreftova izjava nehu-
mana in skrajno žaljiva, ker pre-
sega vse človeške odnose v de-
mokratični družbi.
V naši stranki ponovno pou-
darjamo, da bomo v predvolilni
akciji na volitvah za Državni
zbor nastopili kot samostojna in
ideološko neobremenjena stran-
ka, brez volilnih koalicijskih po-
vezav in ponovno izjavljamo, da
nismo privesek Združene liste.
JAKA MAJCEN,
Območni odbor DeSUS
Celje
Odprto pismo dr.
Janezu Drnovšku
Gospod Drnovšek, v ponede-
ljek dne 5. februarja letos, ste v
radijski oddaji izjavili "demago-
gija dviga upokojence". Zame
ni demagogija, ko bomo upoko-
jenci v letu 1996 na osnovi vsi-
ljenega zakona izgubili eno tret-
jino ali celo več mesečne pokoj-
nine. Za vas je demagogija dvi-
ganje upokojencev, ko branimo
pridobljene vplačane pravice, ki
ste nam jih vi in vaša stranka s
spremembo zakona vzeli.
Državni zbor je v dveh mese-
cih storil pri odločitvi o zakonu
tak zasuk, ki upokojencem in
javnosti ni razumljiv. Dobro ve-
ste, da smo vse upokojenske or-
ganizacije podprle vladni pred-
log, ki je bil z veliko večino
sprejet v drugem branju na seji
Državnega zbora v začetku de-
cembra 1995, ki bi ga bilo mo-
goče sprejeti v tretjem branju z
manjšimi spremembami. Kaj se
je usodnega zgodilo? Ocenjuje-
mo lahko le, daje nastal spor v
koaliciji strank, ker se ena stran-
ka ni pustila disciplinirati. V de-
cembru in januarju so nas vaši
funkcionarji in strokovni delav-
ci strašili z zlomom pokojnin-
skega sistema. Kako ste mogli
v T V oddaji na dan protestnega
zbora izraziti, daje pokojninski
sistem trden, kar je nasprotno od
trditev vaših sodelavcev? Ali ste
prej igrali na nestabilnost pokoj-
ninskega sistema, da ste lahko
zakon, k-i je krivičen za upoko-
jence, sprejeli?
Prizadevno sem sodeloval pri
usklajevanju stališč upokojen-
cev in vlade, kot predsednik
Zveze društev upokojencev Slo-
venije in 15. januarja letos sem
doumel, da je dogovarjanje
zgolj formalnost. Upokojenci
vaših zahtev glede proračuna,
glede kapitalskega sklada in gle-
de skupščine ZPIZ nismo spre-
jeli. Dogovarjanje pa pomeni tu-
di popuščanje. Vlada ni nič po-
pustila, razen, daje prej predla-
gano gibanje pokojnin z 80- ozi-
roma lOO-odstotno inflacijo
spremenila v gibanje pokojnin
s plačami brez poračuna in z
drugačnimi osnovami.
Vaši strokovni sodelavci dol-
go časa niso hoteli priznati, da
bodo upokojenci sploh kaj iz-
gubili. Sele na naše zahteve so
tik pred razpravo v Državnem
svetu vendarle priznali, da bo-
mo izgubili od 25 do 35 odstot-
kov mesečne pokojnine v letu
1996 (gospod Engelman). Na-
še ocene govorijo o 40 do 75 od-
stotki. Če bomo upokojenci iz-
gubili manj, kot ocenjujejo mi,
se vam bomo opravičili.
V TV oddaji na dan protest-,
nega zbora ste javno izrazili pri-^
pravljenost za sprejem delega-
cije upokojencev, ki pa vas za
to ni zaprosila. Razumljivo, da
vas tokrat nismo prosili za spre-
jem, saj smo protestirali proti
določbam zakona, ki ste jih vi
ne le branili, temveč vsilili Dr-
žavnemu zboru v sprejem. Pi-
sno smo vam pa poslali Izjavo,
potrjeno na protestnem zboru
7.2.1996 v Ljubljani.
Vaša izjava, "da pokojnine ne
bodo nižje", je zame nesprejem-
ljiva ali pa imate upokojence za
nesposobne dojemati ekonom-
ska gibanja.
Kako ocenjujete zakon o po-
sebnih pogojih za upokojevanje
poslancev, ki ga stranka, ki jo
vodite, podpira in je v Držav-
nem zboru uspešno prestal pr-
vo branje? Ali ne gre za ironijo
ob vseh dogodkih z upokojen-
ci!
Prepričan sem, da bomo kma-
lu morali sesti skupaj in poiskati
izhod iz situacije, ki je upoko-
jence dodobra razburila, kar ni
v interesu ugleda in razvoja na-
še države. Več zaupanja v or-
ganizacije civilne družbe bo po-
večalo vaš ugled in vaše delo
bolj, kot če boste zaverovani le
v svojo stranko in svoj prav.
VINKO GOBEC,
predsednik Zveze društev
upokojencev Slovenije
IahvaleT
POtiVALE
Ob celjskem
pustu 96
Ob letošnjem pustnem torku
je bilo mestno jedro Celja zo-
pet živahno in polno obiskoval-
cev. Prireditev, za katero lahko
rečemo, daje uspela, dokazuje,
da Celjani spoštujemo stare slo-
venske šege ter da si želimo do-
godkov, ki sproščajo in združu-
jejo ljudi.
Zato sem vesel, da smo v
Mestni občini Celje prevzeli or-
ganizacijo pustovanja in v or-
ganizacijskem odboru združili
ljudi, ki so z dobro voljo, pri-
pravljenostjo in znanjem kvali-
tetno izpeljali za Celje prijeten
projekt.
Za opravljeno delo in priza-
devanje se zahvaljujem celotne-
mu odboru, to je predstavnikom
strokovnih služb Mestne obči-
ne Celje, Radia Celje, Turistič-
nega društva Celje, ZKO Celje
in Krajevne skupnosti Center.
Posebno zahvalo izrekam
vsem izvajalcem programa, vrt-
cem in nekaterim osnovnim šo-
lam ter ekipi Radia Celje, ki je
prireditev vodila v živo, z ne-
posrednim prenosom pa jo po-
nesla tudi v domove vseh po-
slušalcev Radia Celje.
In posebna zahvala vsem
sponzorjem, ki so s krofi, balo-
ni, bonboni in lepimi nagrada-
mi privabili in obdarili pustne
maske.
Prepričan sem, daje bila le-
tošnja prireditev dober temelj za
podobne prireditve v Celju in za
še živahnejši pust 97.
JOŽE ZIMŠEK, dipl.ing.,
župan Mestne občine Celje
Trud za zdravje
Ob splošnem nezadovoljstvu
zraznoraznimi uslugami javnih
zavodov je prav, da se najde
prostor tudi za javno pohvalo.
Tako bi se rad zahvalil oseb-
ju Bolnišnice Celje, Oddelka za
ledvične bolezni in dializo, po-
sebej medicinskim sestram ter
gospodu doc. prim. dr. Francu
Fazarincu, spec. int. med., ki so
se zares trudili, da bi se moje
zdravstveno stanje izboljšalo.
Želim, da bi pri delu imeli veli-
ko uspeha, čim manj težkih tre-
nutkov, bolnikom pa svetujem
malce več zaupljivosti in ubog-
ljivosti pri izpolnjevanju navo-
dil zdravniškega osebja.
ČRTOMIR JORDAN,
Celje
Zadovoljni
starejši krajani
Srečanje starejših krajanov
Kalobja smo imeli 3. februarja
s pričetkom ob 11. uri s sveto
mašo za zdravje. Ob 12. uri smo
se zbrali v gasilskem domu.
Predsednik RK Kalobje je poz-
dravil vse navzoče in se zahva-
lil vsem, ki so pomagali. V ve-
liko pomoč so bile odbornice
RK Kalobje, ki so kuhale in
stregle hrano. Zahvaljujemo pa
se tudi Območni organizaciji
RK Šentjur, KS Kalobje, GD
Kalobje, Osnovni šoli Kalobje,
ki je izvedla lep kulturni pro-
gram. Mesarstvu Jurij Šentjur in
direktorju komerciale Jožetu
Štiglicu ter Mlinsko predeloval-
ni industriji Klasje Celje. Vsi
starejši krajani, ki smo se ude-
ležili srečanja, smo bili zelo za-
dovoljni in veseli in smo sku-
paj tudi zapeli. Zato se vsem or-
ganizatorjem iskreno zahvalju-
jemo in upamo, da bodo takšna
srečanja tudi v prihodnje.
V imenu starejših krajanov
ANTON HRIBERNIK,
predsednik RK Kalobje
>rjtožnjC
Visoki zneski
Komunale
Sprašujem odgovorne v pod-
jetju Komunala Celje, kako so
prišli do zneska, ki nam ga poš-
ljejo vsak mesec na položnici in
to vedno višjega - 1.050 SIT za
gospodinjstvo za odvoz smeti.
Z ženo sva sama, poleg tega
sta tudi starša sama. Tako se ve-
lika kanta za smeti ne napolni v
času, ki ga na Komunali dolo-
čate za odvoz v Vojniku. Veli-
kokrat je celo ne izpraznite isti
dan, ker je le malo smeti, tem-
več lepo greste naprej, ne da bi
vsaj tisto izpraznili. A mi plač-
niki vaših storitev plačujemo iz
meseca v mesec dražje neoprav-
ljene storitve.
Niso krivi delavci, ki so ko-
rektni in zelo prijazni. Krivi ste
vi v Komunali sami. Zato po-
stavljam vprašanje, kako ste
izračunali tako ceno za odvoz
smeti iz Vojnika dvakrat teden-
sko in zakaj je vsak mesec na
položnici višja cena. Pričaku-
jem javno pojasnilo.
DUŠAN GORKIČ,
Vojnik
Sf. 9. - 29. februar 1996

3
• v Mak marketu so se v
sredo popoldne trije poba-
lini našli zato, da bi kradli.
Pa jih je pri tem zalotil Mi-
lan in jo skupil. Eden iz-
med trojice ga je mahnil,
potem pa je bila za dečki
ena sama črta.
• Tone se je v sredo spre-
hajal po Kraigherjevi ulici,
tam pa je bil tudi gospod s
psom. Ker Tone ne mara
psov, ki se sprehajajo, ga je
brcnil in s tem užalil last-
nika. Lastnik psa je potem
udaril Toneta. Pes ni udaril
nikogar.
• Drago ta, ki si je v četr-
tek zvečer grel dušo v go-
stilni Ob Savinji, je mahnil
nekdo, ki ga na videz poz-
na. Manjkata še ime in pri-
imek.
• V petek so šli možje po-
stave intervenirat v lokal
Čuču. Tam so se srečali s
starim znancem Zoranom
Š., ki se je energetsko praz-
nil z razgrajanjem ter raz-
bijanjem kozarcev in in-
ventarja.
• Rajko je sporočil, da ga
je v soboto popoldne na ce-
sti grobo izsiljeval voznik
kovinsko sivega mercedesa
in ga hotel zriniti s ceste.
Ko sta se oba voznika sre-
čala v križišču, je voznik
mercedesa uporabil grozil-
no taktiko, ki se pa ni naj-
bolje obnesla.
• V enem od lokalov v
Rimljanki je Stanko K. v
nedeljo okrog dveh zjutraj
kršil javni red in mir ter
pred prihodom patrulje po-
begnil.
• Zaporničarja Mirka na
železniški postaji v Štorah
je v nedeljo ponoči dvakrat
lopnil domačin, ki zaen-
krat še nima imena rn pri-
imka. M.A.
Preventivno naravnane novosti
Projekt »Pollclla na lokalni ravnl^ le nastajal več let — Na območju UNZ Celje začetek s I. marcem
Na začetku meseca smo po-
ročali o postopnem uresniče-
vanju slovenskega policijske-
j ga projekta javne varnosti,
imenovanega Policija. Gre za
projekt sodobne organizirano-
sti, po katerem naj bi delo slo-
venske policije postalo bolj
učinkovito in bolj racionalno,
s poudarki na preventivnem
delovanju. Projekt ima dvoje
temeljnih ravni: državno in lo-
kalno.
Uvajanje nove organizacije
na lokalni ravni poteka v Slo-
veniji postopoma od 1. febru-
arja letos, na območju UNZ
Celje pa bodo novosti uradno
zaživele s 1. marcem.
Bistvene značilnosti teh no-
vosti so: v vsaki upravni enoti
bo odslej po ena policijska po-
staja s splošnim delovnim po-
dročjem. Ukinjeni sta dve po-
licijski postaji, to sta postaja
mejne policije Bistrica ob Sotli
in postaja mejne policije Ro-
gatec, na novo pa deluje posta-
ja mejne policije Rogaška Sla-
tina. Ukinjeni so policijski od-
delki v Vojniku, Rogaški Slati-
ni, Radečah in Kozjem, uvedli
pa so policijske pisarne v Voj-
niku, Radečah, Zidanem Mo-
stu, Kozjem in na Rogli. Ker je
bila UNZ Celje od vseh slo-
venskih uprav doslej najbolj
kadrovsko deficitarna, bo 150
novih delovnih mest omogoča-
lo boljšo učinkovitost dela in
boljšo porazdelitev sil v poli-
cijskih postajah, postaji pro-
metne policije in na postaji
mejne policije. Za boljši in
pristnejši stik z občani bodo
po novem skrbeli vodje poli-
cijskih okolišev, ki bodo delo-
vali predvserh preventivno, po
novem pa bodo na policijskih
postajah zaposleni tudi krimi-
nalisti.
Policijske enote (postaje)
bodo v Celju (komandir Karol
Turk), Laškem (Gašparič La-
dislav), Mozirju (Olga Kladnik
Fajmut), Slovenskih Konjicah
(Ivo Kos), Šentjurju (Janko Vi-
rant), Šmarju pri Jelšah (Mar-
tin Poharc), Velenju (Robert
Videč), Žalcu (Zvonko Šmid),
in tu sta še postaja prometne
policije Celje (Janko Kolar) ter
postaja mejne policije Roga-
ška Slatina (Bernard Peta-
njek).
Postaja mejne policije Roga-
tec in policijski oddelek Roga-
ška Slatina sta po novem
združeni v postajo mejne poli-
cije Rogaška Slatina s sedežem
v Rogaški Slatini. Ta postaja
opravlja vse policijske naloge
na območju občin Rogaška
Slatina in Rogatec, torej sploš-
ne policijske naloge in naloge
na mejnih prehodih.
K policijski postaji Šmarje
pri Jelšah je po novem priklju-
čena postaja mejne policije Bi-
strica ob Sotli, zato PP Šmarje
pri Jelšah od 1. marca dalje
opravlja kontrolo na treh mej-
nih prehodih: cestni mejni
prehod Bistrica ob Sotli, cest-
ni mejni prehod Imeno in že-
lezniški mejni prehod Imeno.
Teritorialno pokriva območje
občin Šmarje pri Jelšah, Pod-
četrtek in Kozje.
Policijske pisarne niso eno-
te, pomenijo le obliko dela. V
pisarnah praviloma uraduje
vodja policijskega okoliša,
uradne ure v pisarnah pa bodo
prilagajali potrebam občanov.
Za zdaj so uradne ure v poli-
cijski pisarni Vojnik ob torkih
od 8. do 12. ure in ob četrtkih
od 14. do 17. ure, v pisarni
Radeče ob ponedeljkih od 8.
do 10. ure in ob sredah od 14.
do 16. ure, v Zidanem Mostu
niso določene uradne ure, bo
pa policist vedno nekje v bliži-
ni. V Kozjem so uradne ure ob
ponedeljkih od 7. do 9. ure, na
Rogli pa tudi ni določenih
uradnih ur. Policisti bodo tam
ob raznih prireditvah in nas-
ploh takrat, ko bodo to nare-
kovale varnostne razmere, zla-
sti v času smučarske sezone.
Dosedanjega vodjo varnost-
nega okoliša bo po novem na-
domestil vodja policijskega
okoliša, ki bo deloval pred-
vsem preventivno ter nadzor-
no in ki bo dober poznavalec
okolja in razmer, predvsem
varnostnih na svojem delov-
nem območju. V devetih poli-
cijskih okoliših na območju
UNZ Celje se bodo občani lah-
ko obračali na »svoje« vodje
okolišev oziroma preventivce,
kot jih tudi imenujejo.
Na območju policijskega
okoliša Celje bodo nad var-
nostjo ljudi bdeli Rudi Kres-
nik, Darko Ulaga, Mitja Tav-
čer, Ivan Prelog, Marjan No-
vak in Janez Goričan.
Na območju Laškega so vo-
dje policijskih okolišev Srečko
Gradišnik, Marko Lamovšek
in Daniel Hiter.
Na območju Mozirja: Slav-
ko Šmigoc, Boris Mihin in
Matjaž Povše.
Na območju Slovenskih Ko-
njic: Janez Bobik, Jože Golob,
Milan Frim in Marijan Je-
lenko.
Na območju Šentjurja: Pe-
ter Školnik, Branko Prah in
Dušan Polenšek.
Na območju Žalca: Marko
Ropret, Iztok Rumpf, Jože Pa-
vlic, Beno Stražiščar in Bojan
Slapšak.
Na območju Velenja: T,„
slav Bahun, Aleksander (jvj
Vlado Korže, Janez Pravdičj
Janez Škerlak. j
Na območju Šmarja pri J
šah: Krsto Krivokapič, P|0
Fon in Slavko Mlakar.
Na območju postaje tiiej,^
policije Rogaška Slatina: i^i
ko Domitrovič in BraJ
Kolar. j
Če koga še kaj zanima v zJ
zi z novo organizacijo in delj,
policije, se lahko obrne naj
Draga Vornška, šefa Uraj
načelnika UNZ Celje, vsak i^
lavnik v dopoldanskem (^J
na tel. št. 442-420 int. 289 j
290.
M. AGRt
Joj, kam bi se del...
Celjski mestni stražniki sicer bolj ali manj redno zatikajo lističe z mandatnimi kaznimi i
brisalce nepravilno parkiranih vozil v središču mesta, a kaže, da nevestne voznike tudi to i
ustavi. Parkirni prostori, namenjeni invalidom, pred Banko Celje v Prešernovi ulici (podobno]
je, žal, tudi na sicer prostornem parkirišču pred Centrom Interspar) so namreč kljub temu dnevi
zasedeni z vozili, ki jih lastniki nepravilno parkirajo. Invalidom pa - kljub temu, da so parkiris
rezervirana zanje - ostaja le možnost, da svoja vozila puščajo na mestnem obrobju. O tem, kal
težko potem premagujejo pot v središče mesta, pa očitno le malokdo razmišlja.
IS, Foto: EDI MASNI
Vlom v skladišče
v noči na 20. februar je nez-
nani storilec vlomil v priročno
skladišče Termoelektrarne v
Šoštanju. Odpeljal je voziček z
jeklenkami in kompletom pri-
bora za varjenje. Vlomil je še v
kovinski zaboj in iz njega po-
bral več kosov različnega roč-
nega orodja. Podjetje Mimo
Metal iz Maribora je oškodo-
val za okoli 100 tisoč tolarjev.
Prezebli vlomilec
v noči na 20. februar je bilo
vlomljeno v planinski dom na
Šmohorju, kjer je zmanjkalo
nekaj steklenic z alkoholnimi
pijačami ter cigarete v skupni
vrednosti okoli 50 tisoč to-
larjev.
Policista, ki sta si ogledala
mesto kaznivega dejanja, sta
šla po snežnih sledovih storil-
cev in po približno štirih kilo-
metrih hoje v gozdu izsledila
ter prijela 40-letnega Ludvika
D. iz Zabukovice in 51-letnega
Štefana Z. iz Trbovelj. Bila sta
vsa premražena, zlasti Štefan
Z., ki je bil zaradi hudih oze-
blin že nepokreten. Eden iz-
med policistov ga je nesel na
ramah dober kilometer do pr-
ve kmetije, od koder ga je last-
nik s svojim traktorjem odpe-
ljal do ceste. Potem so ga z
reševalnim vozilom odpeljali v
celjsko bolnišnico.
Šolski računalnik
Nekdo je v času od 16. do 19.
februarja na še nepojasnjen
način vlomil v eno od učilnic
Tehniške srednje šole v Celju.
Ukradel je račimalnik PC 486
s tipkovnico in povzročil za
okoli 300 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Kradel v diskoteki
Na začetku tedna je nekdo
vlomil v diskoteko Schery v
Bezini. Ukradel je več akustič-
nih aparatov: dva kasetnika,
dva CD playerja, ojačevalec,
glasbeni stolp in več zgoščenk.
Lastnik Rajko P. je s tem oško-
dovan za približno 500 tisoč
tolarjev.
Okradena Ojstrica
v noči na 22. februar je nez-
nani storilec vlomil v gostišče
Ojstrica na Mariborski cesti v
Celju. Notranjost je temeljito
preiskal, ukradel pa osebni ra-
čunalnik z barvnim monitor-
jem in tiskalnik. V kuhinji si je
nabral nekaj delikatesnih pro-
izvodov, sadni sok in cigarete.
Skupna gmotna škoda znaša
okoli 300 tisoč tolarjev.
Smola
Aleša Ž. iz Razgorja je zapu-
stila sreča, ko je v četrtek do-
poldne na parkirišču na Ulici
XIV. divizije v Celju odvil zad-
nje levo kolo z osebnega avto-
mobila R5 in ga spravil v prt-
ljažnik svojega avtomobila.
Pri tej vnemi ga je pregnala
neka občanka, kmalu za tem
pa so ga prijeli policisti.
Smolo sta imela tudi 31-let-
ni Izudin M., državljan BiH, in
33-letni Branko J. iz Celja, ki
sta v četrtek zvečer vlomila v
prostore Centra za socialno
delo na Gregorčičevi ulici v
Celju. Tam so ju prijeli polici-
sti in načrt se jima je podrl.
Zmikavt v kiosku
v noči na 23. februar je nez-
nani storilec vlomil v kiosk
Dela na Vodnikovi ulici v Ce-
lju. Ukradel je manjšo vsoto
denarja, nekaj zavojčkov ciga-
ret, 3 vžigalnike in manjši ra-
diokasetofon. Povzročil je za
okoli 25 tisoč tolarjev gmotne
škode.
izginula Petka
Minuli petek je nekdo ukra-
del osebno vozilo znamke re-
naiilt 5 modre barve, z reg. št.
LJ 48-48D. Vozilo, ki je last
Ljubljjmčana Slavka S., je bilo
parkirano v Žekovcu pri spod-
nji postaji žičnice RTC Rogla.
Storilec je v zaklenjeno vozilo
vstopil na nepojasnjen način,
ga spravil v pogon ter se odpe-
ljal v neznano. V notranjosti
vozila je bil mobitel, avtbradio
znamke blaupimkt ter osebni
dokvunenti lastnika, ki je
oškodovan za okoli 5 milijo-
nov tolarjev.
Zlomil ključavnico
Prejšnji petek je bilo vlom-
ljeno v stanovanje Aleša F. iz
Celja. Storilec je na vhodnih
vratih stanovanja zlomil cilin-
drično ključavnico in tako pri-
šel v notranjost. Ukradel je
250 tisoč tolarjev v bankovcih
po 5 in 10 tisočakov.
Osiromašena
Tarantela
Neznani storilec je 23. fe-
bruarja zvečer kradel v pro-
storih diskoteke Tarantela v
hotelu Dravinja v Slovenskih
Konjicah. Odnesel je 100 zgoš-
čenk, 50 velikih plošč in 30
majhnih, pa slušalke in pre-
nosni mikrofon. Lastnika Bo-
ruta J. iz Zreč je oškodoval za
približno 400 tisoč tolarjev,
obiskovalce te diskoteke pa
osiromašil za obilico glasbenih
in plesnih užitkov.
Znotraj in zunaj
v noči na 24. februar je nek-
do vlomil v stanovanje Andre-
ja R. v bloku na Ljubljanski
cesti št. 27 v Celju. Ukradel je
večjo vsoto denarja, video ka-
mero ter ključe in dokimiente
najetega osebnega avtomobila.
S temi ključi je potem na par-
kirišču pred blokom odklenil
vozilo peugeot 806 zelene bar-
ve, z reg. št. LJ 49-57P in se z
njim odpeljal neznano kam.
Andrej R. je oškodovan za
okoli 5 milijonov 450 tisoč to-
larjev.
Blagajna In čipke
v noči na 25. februar je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno Venera ob Ljubljanski
cesti v Celju. Ukradel je elek-
tronsko blagajno, 10 tisoč to-
larjev gotovine in nekaj kosov
Liscinega ženskega perila. Za-
gorka B. iz Žalca je oškodova-
na za približno 65 tisoč to-
larjev.
Kradel računalnike
v času od sobote do pone-
deljka je nekdo vlomil v pro-
store osnovne šole Slavko
Šlander v Preboldu. Iz učilnice
za računalništvo je storilec od-
nesel tri računalnike s pripa-
dajočo opremo in več disket. Z
enega od računalnikov je de-
montiral cd rom in trdi disk.
Dva monitorja in eno tipkov-
nico so našli v bližini šole.
Gmotna škoda znaša okoli 700
tisoč tolarjev.
Med kosilom
v ponedeljek, 26. februarja
okrog poldneva, je nekdo
ukradel snowboard, ki ga je
lastnik Boštjan J. odložil na
terasi hotela RTC na Rogli in
odšel na kosilo. Snowboard je
zelene barve, vreden pa je oko-
li 60 tisoč tolarjev.
Vlom v Novi Cerkvi
v ponedeljek, 26. februarja
je neznani storilec vlomil v
stanovanjsko hišo Jožeta Š. v
Novi Cerkvi. Ukradel je tele-
fonski aparat siemens, tri
brivnike, masažni aparat iskra
ter nekaj zlatnine in buteljk
vina v skupni vrednosti okoli
170 tisoč tolarjev.
Okradeni Uniorček
Minuli ponedeljek zvečer je
nekdo vlomil vJ^kJJjuorček
na Rogli. Odnesel je več ploč
vink piva in nekaj vrečk s čil
som. Podjetju Unior turizem;
povzročil za okoli 30 tisoč \i
larjev škode.
Mi
Napaka na napeljavi
v sredo, 21. februarja oko
22. ure, je nastal manjši poži
v kurilnici stanovanjske hii
Antona Z. v Zabukovici. K
kaže, je ogenj povzročila m
paka na električni napelja'
pri kombiniranem grele
Uničena in poškodovana I
električna napeljava, del
nega opaža in nekaj keranu'
tiih ploščic, močno zadimlj«'
pa so vse stene. Gmotna ško<i
znaša okoli 300 tisoč tolarje^
Umri v požaru
Minuli petek dopoldne je^j
bruhnil požar v stanovanjs"
hiši Jožeta F. (63) v Gaju"
Šmarskem. Preiskovalci '
ugotovili, da je požar povzi*'
čila peč na petrolej, ki se
času kurjenja prevrnila, petf'
lej pa se je razlil po prostofj
Ogenj so gasili gasilci iz Šm?|
ja, žal pa jim ni uspelo reS"
lastnika, ki je na kraju pož^'
umrl.
il. 9. - 29. februar 1996
?5

Wed ignoranti tudi ženska
fjekaterl vozniki se požvižgajo na oHretibe policistov_
v sobotni akciji so policisti
jjj^Z Celje pridržali do strez-
nitve pet oseb, ki so vozile v
^.jnjenem stanju in niso upo-
števale odredb policistov, am-
pak so s kršitvami nadaljevale.
Tako so policisti PP Šmarje
pri Jelšah ob 2.20 uri odredili
pridržanje za 24-letnega J.Š.,
iji je vozil kombinirano vozilo
jjj bil pod vplivom alkohola,
patmlja mejne policije ga je
jistavila ob 00.05 uri v Bistrici
pb Sotli in mu prepovedala
nadaljnjo vožnjo. Pol ure za
tem ga je v Golobinjeku usta-
vila patrulja PP Šmarje in J.Š.
se je znašel v prostorih za pri-
držanje.
Ob 04.00 uri so pridržali 22-
letnega S.B., ki ga je patrulja
pP Slovenske Konjice zalotila,
ko je v Konjicah vozil pijan.
Alkotest je pokazal 1,25 v
izdihanem zraku. Veseljak pa
odredbe o prepovedi vožnje ni
upošteval, nakar se je, potem
ko so ga ponovno ustavili,
treznil v prostorih za pridr-
žanje.
Ob 05.15 uri so policisti PP
Žalec odredili pridržanje za
25-letnega M.A., ki je vozil
osebni avtomobil skozi Arjo
vas in bil vinjen (1,32 alko-
hola). Tudi M.A. ni upošteval
odredbe o prepovedi nadaljnje
vožnje, saj ga je le nekaj minut
za tem ustavila patrulja pro-
metne policije.
Zelo redko pa se zgodi, da se
v prostorih za pridržanje znaj-
de tudi ženska. V Štorah so ob
03.33 uri prometni policisti
ustavili 22-letno S.R. Pri pre-
izkusu z alkotestom se je po-
kazalo, da ima 1,17 «4g alkoho-
la v organizmu. Voznica je bila
glede prepovedi nadaljnje vož-
nje »ubogljiva«, saj je na njeno
mesto sedla njena sopotnica.
Toda ob 04.10 uri je patrulja
spet opazila S.R., ko je sedela
za volanom in jo spet ustavila
ter jo opozorila, da jo bodo
pridržali, če ne bo upoštevala
odredbe. Pa se je voznica spet
požvižgala na dobrohotne be-
sede prometnih policistov in se
odpeljala v smeri Šentjurja.
Takrat pa je bila mera potr-
pežljivosti polna, in so jo poli-
cisti pospremili v prostor za
pridržanje. Na Policijski po-
staji Celje so takrat tudi ugo-
tovili, da jo je patrulja PP Ce-
lje ustavila že ob 02.15 uri in ji
prepovedala nadaljnjo vožnjo.
Takrat je temperamentna in
jezikava S.R. »napihala« za
1,1.
Naslednji dan ob 01.41 un
so policisti Policijske postaje
Velenje pridržali 26-letnega
P.D., ki je ob 01.25 vozil oseb-
ni avtomobil po Partizanski
cesti v Velenju in bil pod vpli-
vom alkohola (1,16 ^g). Kljub
opozorilu in prepovedi pa je
P.D. vožnjo nadaljeval, dokler
ga patrulja ni ponovno usta-
vila.
Za konec pa še primerjava
za razmislek: V nemški deželi
Hessen s 6 milijoni prebival-
cev so policisti v minulem letu
v prometu zalotili 2 tisoč voz-
nikov, ki so vozili pod vplivom
alkohola. Na območju UNZ
Celje, ki šteje okoli 25 tisoč
prebivalcev, pa so lani zalotili
za volanom 6 tisoč vinjenih
oseb! Zakaj tolikšna razlika,
ko pa vemo, da so tudi Nemci
veseljaki, ki radi pogledajo v
kozarec. Očitno bo nekaj hudo
narobe s prometno kulturo na
sončni strani Alp.
MARJELA AGREŽ
V Radečah je spet počilo
Za zdaj še neznana oseba je v soboto, 24. februarja
okrog dveh zjutraj, v Radečah odvrgla oziroma aktivirala
neznano eksplozivno napravo.
Storilec je napravo odvrgel pred vhodom v stanovanj-
sko hišo na Titovi cesti št. 34, kjer živi tudi eden izmed
policistov Policijske postaje Laško. Preiskovalci iščejo
storilca in raziskujejo motiv za to dejanje, prav tako se
strokovnjaki še ukvarjajo z vprašanjem, za katere vrste
eksploziv je šlo v tem primeru. Za zdaj je jasno le to, da ni
šlo za kakšno izsiljevanje, povezano z nerešenimi premo-
ženjskimi zadevami. Gmotna škoda je razmeroma
majhna: poškodovane so fasade in okenska stekla na sta-
novanjskih hišah na Titovi 34, 11 in 13 ter karoserija in
steklene površine na nekaterih tam parkiranih osebnih
vozilih.
M.A.
Policisti na kolesih
Policisti na kolesih v Zdru-
ženih državah Amerike že dol-
go niso več redkost. Vzrokov
za to je več in se skrivajo tako
v praktičnosti tega prevoznega
I sedstva, kot tudi v tem, da so
^icisti na njih, lahko bi rekli,
•okolju prijaznejši« in zato
bliže državljanom.
Policist na kolesu gre lahko
tja, kamor patruljno vozilo ne
more, obenem pa lahko izvaja
ukrepe, ki jih, če je v vozilu, ne
more, ne da bi ga zapustil. S
kolesom se lahko kraju kazni-
vega dejanja približa neslišno
in tako ne vzbuja pozornosti.
Storilca lahko zasleduje oziro-
ma lovi tam, kjer je avtomobil
nemočen. Lahko pregleda do-
ločena območja, ne da bi stopil
s kolesa, lahko vozi po površi-
nah, ki so namenjene izključno
pešcem, po parkih, poraščenih
terenih, enosmernih ulicah,
podhodih in predvsem lahko
po natrpanih mestnih cestah,
ko promet stoji, sploh kam
pride. Poleg tega so kolesarske
patrulje tudi pravi bum pri
zbliževanju policije z držav-
ljani. Policista kolesarja na-
•nreč od ljudi ne ločita ploče-
vina in steklo avtomobila, da o
tem, da se za kolesa ogreva vse
Več ljudi in da so zato tudi
policisti na njih »bolj simpa-
tični«, ne govorimo. Na Flori-
(li, kjer so pred leti med prvimi
Uvedli takšne policijske patru-
lje ugotavljajo, da so še zlasti
učinkovite v boju proti cest-
nim prodajalcem mamil. Po-
dobno ugotavljajo v Nevv Yor-
ku, kjer ocenjujejo, da mobil-
nost, zunanji videz, predvsem
pa odzivni čas takšnih patrulj.
Ustvarja povsem nov odnos
policije do ljudi. Policisti na
Icolesih so v posameznih pre-
delih tega mesta postali celo
Vzor mladim, ki jih posnemajo.
Predvsem pa so spodbudne
številke o njihovih ukrepih, pa
fiaj gre za mamila ali aretacije
f^a kraju zalotenih storilcev
^gih kaznivih dejanj.
Začetki delovanja kolesar-
skih patrulj na Floridi so bili
^okaj lahki. Prvič so jih vklju-
čili v akcijo »čiščenja« s krimi-
fialom bolj ogroženega območ-
ja. Med ljučhni so bili takoj^
sprejeti z navdušenjem. Seve-
da so pred tem poskrbeli za
ustrezno usposobljenost poli-
cistov, ki so se javili za takšno
delo. Z osnovnimi tehnikami
vožnje pa so jih seznanili v ko-
lesarskem klubu. Začeli so s
štirimi policisti, potrebna
sredstva za opremo in kolesa
pa so dobili od darovalcev. V
New Yorku se je na prvi razpis
za takšno patruljiranje javilo
kar 120 policistov, čeprav so
jih potrebovali le 40. Pri izbiri
so tako lahko uporabili več
kriterijev, med katerimi kaže
poudariti tudi to, da so imeli
prednost tisti policisti, zoper
katere meščani niso imeli še
nobenih pritožb. Poleg tega so
kandidati opravili dodaten
zdravniški pregled, mesečni
kolesarski tečaj in tudi vzdrž-
Ijivostni test na 15 milj dolgi
progi. Na kolesarskem tečaju
so spoznali različne tehnike
vožnje, načine zaustavljanja,
prijemanje bežečih osumljen-
cev kaznivih dejanj, vožnjo po
stopnicah itd. Poseben pro-
blem je bU izbor najbolj
ustreznih koles in opreme.
Izognili so se nakupu boljših
tekmovalnih koles, ker zahte-
vajo več vzdrževanja, so manj
trpežna in jih sestavljajo pre-
več občutljivi sklopi. Tako
uporabljajo lahka gorska ko-
lesa z 21 hitrostmi, z gumami
za vse terene, z ustreznimi luč-
mi, nastavljivim krmilom in
sedežem ter dodatnima zad-
njima torbama za opremo. Si-
cer pa so se proizvajalci koles
hitro prilagodili specifičnim
potrebam policije; ponudiU so
jim prav zanje prirejena gor-
ska kolesa. Seveda so policiste
kolesarje tudi ustrezno oblekli
v kolesarske drese s policijski-
mi oznakami, obuli v čevlje, ki
omogočajo kolesarjenje in ho-
jo, imajo kolesarske rokavice
in obvezno nosijo kolesarsko
čelado. Po novejših podatkih
je v ZDA, predvsem v veleme-
stih, na kolesih okoli 600 poli-
cistov, od katerih vsak na dan
prevozi od 20 do 60 kilome-
trov. Ustanovili so tudi že
združenje policistov, ki oprav-
ljajo svoje naloge na kolesih.
(Sled)

Umrla po nesreči
Na lokalni cesti v Vinski
Gori se je, v torek 20. februar-
ja zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Edi V. (34) iz Vinske Gore je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Prelaske proti Vinski Gori.
Ko je v Vinski Gori pripeljal
po klancu navzdol, je trčil v
pešca, 55 let starega M.D. iz
Paroža, ki je ležal na vozišču
in je pri tem utrpel tako hude
telesne poškodbe, da je kasne-
je v celjski bolnišnici umrl.
M.D. je že šesta letošnja smrt-
na žrtev prometa na Celjskem.
Sedma žrtev pa je Violeta D.
(32) iz Trbovelj, ki se je hudo
telesno poškodovala v nesreči,
ki se je pripetila 20. februarja
ob 6.55 uri v Rimskih Topli-
cah. Tudi Violeta D. je po-
škodbam podlegla v bolnišnici
v Celju. O tej nesreči smo po-
ročali v prejšnji številki.
Skozi rdečo luč
v križišču Mariborske ceste
in Podjavorškove ulice v Celju
se je, v sredo 21. februarja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba težko
ranjena. Na vozilih je škode za
okoli 850 tisoč tolarjev.
Edvard M. (51) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po Po-
djavorškovi ulici v smeri Ma-
riborske ceste. Ko se je pripe-
ljal do semaforiziranega kri-
žišča, je vanj zapeljal pri rdeči
luči v smeri Trnovelj, takrat
pa se je z njegove desne strani
po Mariborski cesti v križišče
(pri zeleni luči) pripeljal voz-
nik tovornega vozila, 39-letni
Martin R. iz Okroga pri Ponik-
vi. V močnem trčenju je voznik
Edvard M. utrpel hude telesne
poškodbe.
Oplazil pešca
Na magistralni cesti v kraju
Škofja vas se je, v soboto 24.
februarja zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je hude te-
lesne poškodbe utrpel pešec.
Janko Ž. (42) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ce-
lja proti Vojniku. V bližini sta-
novanjske hiše Škofja vas 66 je
po njegovem voznem pasu iz
nasprotne smeri pešačil 50-
letni Ciril Anton G. iz Celja,
kateremu se je voznik umikal
v levo, a ga je kljub temu opla-
zil. Pešec je padel po vozišču
in se hudo telesno poškodoval.
Prehitro v križišče
v Rogaški Slatini se je, v
ponedeljek 26. februarja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
ranjena.
Jožica V. (28) iz Zgornjega
Sečovega je vozila osebni av-
tomobil po ulici Ob progi. V
križišču s prednostno ulico je
zavijala levo, ko je po pred-
nostni cesti pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 38-letna
Karla S. iz Rogaške Slatine.
Pri trčenju je voznica Jožica V.
utrpela hude telesne po-
škodbe.
M.A.

V noči na 22. februar je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil zastava jugo, ki je
bil parkiran na Tomšičevi ulici
v Velenju. Ukradel je zadnjo
polico z zvočnikoma in s tem
Zvonimirja M. iz Velenja
oškodoval za okoli 15 tisoč to-
larjev.
V noči na petek je nekdo
vlomil v osebni avtomobil za-
stava yugo, ki je stal na Koro-
ški cesti v Šoštanju. Demonti-
ral je radiokasetofon znamke
kenwood in polico s štirimi
zvočniki. Karmen D. iz Ljubije
pri Mozirju je oškodovana za
okoli 50 tisoč tolarjev.
Minulo soboto popoldne je
neznani storilec vlomil v oseb-
no vozilo zastava jugo, parki-
rano na Ulici XIV. divizije v
Celju. Ukradel je polico z
zvočniki, nekaj priročnega
orodja ter rezervne žarnice.
Lastnica Romana M. iz Celja
je oškodovana za približno 35
tisoč tolarjev.
V noči na 25. februar je nek-
do vlomil v osebni avtomobil,
ki je bil parkiran na Škalski
cesti v Slovenskih Konjicah.
Ukradel je radiokasetofon z
zvočnikoma in s tem Primoža
B. iz Slovenske Bistrice oško-
doval za okoli 35 tisoč to-
larjev.
V noči na 26. februar je nek-
do vlomil v osebni avtomobil
zastava jugo, parkiran na Ko-
željskega cesti v Velenju.
Ukradel je digitalni radioka-
setofon znamke blaupunkt in
Petra M. oškodoval za 36 tisoč
tolarjev.
V noči na ponedeljek je bilo
v Šaleku vlomljeno v osebno
vozilo zastava jugo, last Esada
Č. Neznani storilec je demon-
tiral radiokasetofon znamke
galaxis, vreden okoli 25 tisoč
tolarjev. M.A.
Št. 9. - 29. f«br«ar 199«
RADIO
2«!
Radijska nova oblačila
oa ponedeljka Halje Ramo Celje v nekoliko ozallšani poilobi_
če imamo stanovanje pre-
dolgo enako urejeno, se nam
zahoče spremembe. Dovolj je
že, če prestavimo, na primer,
omaro, pa se zdi da je druga-
če. Ali da stene pobarvamo v
drugi barvi. Tudi enake ra-
dijske sheme se tisti, ki jo ob-
likujemo, občasno naveliča-
mo. In jo nekoliko spremeni-
mo. Ker verjamemo, da so
spremembe željni tudi poslu-
šalci. In ker hočemo ugajati,
postavimo novo shemo s tem
namenom. S ponedeljkom
bomo na Radiu Celje uvedli
nekaj sprememb. Nič revolu-
cionarnega, ker nas je za re-
volucijo, žal, premalo. A ven-
darle bo marsikaj drugače.
Vsi, seveda, ne boste zado-
voljni. Vsak z vsem tudi ne.
Želimo in upamo pa, da nam
boste ostali zvesti in da se vam
bo kdo še pridružil.
Glede glasbe bistvenih spre-
memb ne bo. Trudili se bomo,
da bije bilo količinsko še več.
Glasbeno uredništvo, na čelu
z glasbenim urednikom Stane-
tom Špeglom se trudi glasbo
prilagajati poslušalcem, ki nas
poslušate. Zaveda se, da vsem
ne bo mogoče nikoli ustreči, da
bo za starejše poslušalce ved-
no preveč tuje in razbijaške
glasbe, in za mlade poslušalce
premalo tehno in podobne.
Očitki, kijih glasbeni oprem-
ljevalci včasih slišijo tudi zno-
traj hiše, češ da izbirajo glas-
bo po svojem okusu, ne drži-
jo. Ce bi bilo to res, potem Ra-
dia Celje glede na to, daje nji-
hova povprečna starost 25 let,
večina naših poslušalcev ne bi
mogla poslušati. Zato ostajajo
na sporedu tematske glasbene
oddaje, ki bodo pretežno v ve-
černih terminih in ki naj bi us-
trezale raznolikim glasbenim
okusom. Tako ostaja pone-
deljkov večer rezerviran za
Podalpski pop ročk, ki se seli
v poznejši termin, torej nekaj
minut po 19.uri, zelo priljub-
ljena oddaja Vrtiljak polk in
valčkov pa bo na sporedu od
20.do 22. ure.
Zimzelene melodije, ki jih
vrtimo v oddaji Radi ste Jih
poslušali, ostajajo na progra-
mu v torek, vendar se bo od-
daja pričela šele ob 19.15 ter
bo trajala dobro uro. Ob 21. uri
pa se na valove Radia Celje ob
torkih vrača priljubljeni Jure
Krašovec. Prej vas je razvese-
ljeval z oddajo o ljudskih obi-
čajih, sedaj pa je na vrsti ljud-
ska pesem. Da ne bi pozabili
peti, bo naslov polurne odda-
je. Po njej bomo pol ure do za-
ključka sporeda vrteli še odda-
jo Iz glasbene skrinje, name-
njene zborovski in klasični
glasbi.
Med mlajšimi poslušalci pri-
ljubljena oddaja Pop loto, ki
je na sporedu ob sredah, se seli
prav tako za dobro uro kasneje
v večer, po njej, ob 20.uri, pa
ostaja Glasbeni express.
Oddajo Aleša Uranjeka
Ročk block smo za pol urice
skrajšali in jo umestili na
20.uro ob četrtkih. Po njej, to-
rej ob 21.uri, pa ostajajo na
sporedu izmenično oddaje Ro-
deo, V živo, Unplugged in
Lahko noč.
Oddaja Simone Vodopivec
Glasba je življenje se iz so-
bote seli na petek, na četrt mi-
nut čez devetnajsto, po njej bo-
mo zavrteli lestvico 3-3-3, ki
jo pripravlja Dušan Uršič, ob
21 .uri pa ostaja DJ Time.
Bistveno spremenjen bo so-
botni večer na Radiu Celje.
Maja Šumej ne bo več izpol-
njevala glasbenih želja, saj bo
sobotni večer namenjen pred-
vsem dobri glasbi po izbiri
glasbenih opremljevalcev in
športnim dogodkom. Po 22. uri
pa razmišljamo, da bi prostor
do polnoči dobili vedeževalci,
bioenergetiki in ljudje, ki se
ukvarjajo z mejnimi znanost-
mi. Praksa namreč kaže, daje
med poslušalci veliko takšnih,
ki jim tovrstnih tem ni nikoli
dovolj.
Jutranji program
podaljšan do devetih
v jutranjem programu se bo-
mo tudi v prihodnje trudili pri-
jetno vas prebujati. Zgodnje ju-
tro, med 5. in 6.uro, bo glasbe-
no bolj pisano obarvano, saj v
prihodnje v njem ne bomo vr-
teli le narodnozabavno glasbo,
temveč bolj pisano, a jutranje
prijetno naravnano. Tudi od
poročila mariborske UNZ se
bomo v jutranjem programu
poslovili. Bistvena spremem-
ba nastopi po 8.uri, ko se bo
jutro na Radiu Celje nadalje-
valo s servisnimi informaci-
jami, od podatkov o snežnih
razmerah na smučiščih, do sta-
nja na cestah, obsežnejše po-
ročilo celjskega OKC ostaja ob
ustaljenem času, pred deveto
pa bomo postregli še z rubriko
Kam danes in nato, tik pred
deveto, jutranji spored zaklju-
čili.
Dnevno
informativne oddaje
Prva jutranja poročila na
Radiu Celje se tako selijo na
pet minut čez deveto, takrat bo-
do tudi osmrtnice in obvesti-
la. Verjamemo, da bo pred-
vsem zaradi prestavljenih os-
mrtnic marsikdo nejevoljen, a
verjamemo, da se bo spreme-
njena ura objave osmrtnic sča-
soma sedla v ušesa poslušal-
cev. In če prestavljamo jutra-
nja poročila za eno uro, mora-
mo imeti kakšen razlog, kajne?
Menimo, daje bil program Ra-
dia Celje od 7.ure pa do pol de-
vetih preveč govorno nabit, za-
to smo se odločili, da za eno
uro podaljšamo jutranji pro-
gržun in vanj uvrstimo vse in-
formacije, ki so za tisti dan po-
membne. Ker ob sedmih pre-
našamo še Drugo jutranjo kro-
niko Radia Slovenija, pa ni no-
bene škode, če regijska poro-
čila pripravimo uro kasneje, saj
imamo zanje več časa za pri-
pravo, zato se bo v njih lahko
pojavljalo več komentarjev,
tonskih poročil in podobno.
Lokalne novice bodo v pri-
hodnje še ob 11. in 13.uri,
opoldne pa tudi v prihodnje os-
tajajo BBC novice. Prav tako
ni bistvenih sprememb glede
osrednje informativne oddaje
Radia Celje Kronike, ki bo še
v prihodnje ob 17.uri.
Bolj pisan
dopoldanski program
Ker je šport med poslušalci
precej priljubljen, se bo pone-
deljkovo Športno dopoldne
podaljšalo, saj se bo pričelo že
ob pol desetih. Tako bo več ča-
sa za športno reportažo, ki jo
včasih zapostavljamo, prav ta-
ko pa bodo športniki dobili več
prostora za to, da bodo v stu-
diu na voljo za vprašanja po-
slušalcev.
V torek, četrtek in petek
bomo ob pol desetih pričeli od-
daje, ki smo jih naslovili Do-
poldne z...
V torek jih bom oblikovala
Nataša Gerkeš, ob četrtkih
Vesna Lejič in ob petkih Ma-
teja Podjed. Torki bodo name-
njeni med 10. in 1 l.uropopu-
larnim osebnostim, ki bodo v
studiu zato, da se bodo z njimi
pogovarjali poslušalci. Po 11.
uri pa bomo dobre pol ure iz-
polnjevali glasbene želje.
V četrtek bodo oddaje bolj
tematsko obarvane. En regijski
problem, aktualen, bomo
obravnavali z različnih zornih
kotov, na vrsto bodo prišle raz-
lične novinarske radijske zvr-
sti, od ankete, do intervjuja, ko-
mentarja, kontaktne oddaje.
Uvedli bomo tudi radijsko po-
što, da nas boste v njej opo-
zarjali na probleme, ki se vam
zdijo vredni širše novinarske
obdelave.
V petek, zadnji delovni dan
v tednu, bo dopoldne pisano in
razvedrilno obarvano. Nagrad-
ne igre, nagradna vprašanja,
namig kam za konec tedna in
podobno, vse to boste našli v
njem. S tem hkrati ukinjamo
Petkove štengce, ki so že sto-
krat prežvečene.
Mateja Podjed obljublja, da
bo tudi ona dof)oldne delila zla-
te nagrade, a bo zanje potreb-
no pokazati kaj znanja. Pa še
to. Oddaja Filmski sprehodi
se po novem seli na sobotno
dopoldne med pol deseto in de-
seto uro.
In kaj bomo počeli v sredo?
Teren. Radio Celje na terenu.
To, po čemer smo znani, pa
smo v zadnjem času malo za-
nemarili, zopet obujamo. Od-
pravili se bomo marsikam, od-
ločili pa smo se, da lahko tudi
v triurnih terenskih javljanjih
veliko in povsem dovolj nare-
dimo.
Svetovalne
oddaje ohranjamo
Vsak dan med 13.15 uro in
13.45 bodo na sporedu sveto-
valne oddaje. V ponedeljek
Minute za zdravje, v torek
Pokličite in vprašajte, v sre-
do S knjižnega trga, v četrtek
izmenično oddaje Za volanom
in Sončni žarek, to je oddaja o
invalidih, v petek pa Mali O,
za katerega si želimo, da bi po-
novno dobil prvotno podobo in
namen. To pomeni, da bi bila
oddaja naravnana predvsem na
svetovanje poslušalcev poslu-
šalcem. V soboto ostaja na spo-
redu Študentski servis.
Drugačen program
med 18. in lO.uro
Že dalj časa se nam dozdeva,
da je ta ura našega sporeda ne-
pravilno izkoriščena, zato v no-
vi shemi dobiva drugačno po-
dobo. Ob ponedeljkih bo v tem
ča.su na sporedu oddaja 15 mi-
nut za reportažo. Reportažo
kot žlahtno novinarsko zvrst
smo na radiu nekoliko zanema-
rili in jo skušamo obuditi k živ-
ljenju. Omejili smo jo le časov-
no, vsebinsko pa ne.
V torek ob tej uri bo na vrsti
čisto nova oddaja z naslovom
Ti, Jaz in ostali. Pripravljala in
vodila jo bo doktorica psihološ-
kih znanosti Polona Selič, na-
menjena pa bo predvsem zelo
življenjskim temam. Od part-
nerskih odnosov, do odnosov
med starši in otroki, med starši
in mladostniki, o generacijskih
razlikah, o zakonskih krizah, o
staranju in podobno. Oddaja bo
temeljila na kontaktu. In ko je
dr. SeliČeva minuli teden test-
no preizkusila, ali bi poslušalce
to sploh zanimalo, je bil odziv
kar spodbuden. Prejela je tudi
dve pobudi o čem naj govori v
oddajah in se odločila, da ju
upošteva že kar na začet.ku. Za-
to bo prva oddaja, ki bo na spo-
redu v torek, govorila o drugač-
nostih, o tistih drugačnostih, ki
morda to niso, pa jih tisti, ki so
drugačni, občutijo. Klicala je
namreč poslušalka, ki pravi, da
je postala po nesreči invalidka.
In čeprav ji okolica in domači
dopovedujejo, da se ni nič spre-
menilo, ona čuti drugače. Dru-
ga poslušalka, stara 18 let, pa je
predlagala, da bi se pogovarjali
o tem, kdaj spoznaš, da je part-
ner s katerim si. tisti pravi, s ka-
terim boš preživel preostanek
življenja. Doktorica Seličeva bo
na to temo ubrala drugo oddajo
iz cikla Ti, jaz in ostali. Želi si
tudi radijske pošte, v kateri lah-
ko predlagate teme, o katerih naj
bi govorila, ali pisno izrazite
kakšno stisko, ki je na glas, v
eter, sami ne upate izgovoriti.
To uro sporeda v sredo na-
menjamo v prihodnje otrokom
do 15. leta. Oddajo Full Cool
bo pripravljala in vodila Simo-
na Brglez, v njej pa bo k sode-
lovanju povabila osnovnošolce,
šole. Zvezo prijateljev mladine,
otroci bodo lahko tudi peli in
morda prišli do demo posnet-
kov, izvedeli bodo, kaj se zani-
mivega zanje dogaja v regiji in
podobno.
V četrtek in petek bomo v
tem času predvajali oddajo Ak-
tualno. To bo kratka oddaja, do
deset minut, ki bo poslušalce
seznanjala z najaktualnejšimi
perečimi temami v regiji, obde-
lanimi na piker, zabaven ali tu-
di zabavljaški način. Sobota os-
taja v tem času rezervirana za
lestvico Vročih 20.
Nedelja dopoldne
nekoliko drugače
Verska oddaja se zaradi po-
ročil ob 9.00 prestavi na pol de-
seto. Od desetih do dvanajstih
pa bo novinar v studiu gostil ne-
deljskega gosta. V živo. To bo
pomenilo, da bo gost najprej po-
slušalcem na kratko predstav-
ljen, nato bomo pol ure vrteli
glasbo po njegovem izboru,
vmes jo bo lahko gost sam na-
povedoval in komentiral, ob 11.
uri bodo novice, kijih bo lahko
prebral nedeljski gost, nato bo
do dvanajstih še pogovor z
njim, vmes pa precej glasbe in
odprti telefoni za poslušalce.
Nedeljsko popoldne bomo
podaljšali do 20.ure, ker se v
prihodnjih tednih obeta veliko
športnih prenosov, predvsem z
nogometnih igrišč, zato bodo
Čestitke in pozdravi razdelje-
ni v dva dela, od poldneva do
15.ure ter od 17.ure dalje.
To je v glavnem vse. Ko po-
gledam navzjgor vidim, da sem
se hudo razpisala. Torej te spre-
membe le niso tako drobne? Is-
kreno upam, da nas boste še na-
prej vzeli za svoje. Če vam kaj
ne bo všeč pa, saj veste, nikoli
ni mogoče vsem ustreči. In ra-
dio je tista krasna skrinjica, ki
ji poveljujete samo vi. Obrnete
gumb, če vam ni kaj všeč, uga-
snete, če vas moti, a da bi vas
motilo prav vse kar sem zapisa-
la, sem prepričana, da ni mogo-
če. Se slišimo, kajne?
NATAŠA GERKEŠ
IZBOR IX PROGRAMA
Ponedeljek, 4. marca. 5.00-22.00
Nov obraz Radia Ceiie
v ponedeljek pričnemo na Radiu Celje izvajati nekoliko spremenje-
no radijsko shemo. Kakšne so spremembe lahko vidite, če si boste v»
tančno ogledali napovednik, najbolj pa vam bo jasno, če nas boste tudi
v prihodnje poslušali. Jutranji program je podaljšan do devetih, zato so
prva regijska poročila pet minut čez deveto in po njih še osmrtnice.
Sobota. 3,marca 20.00
Medijsice zvezde v Žaicu
Vesna Lejič bo ob pomoči tehnika Bojana Piska pripravila nepc^
sredna javljanja iz prireditve Medijske zvezde 95, ki bo v dvorani H
slovenskega tabora v Žalcu. Tudi Radio Celje je med njimi.
RADIO GEUE
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan
Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešemova 19, Celje.
Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510.
it. 9. - 29. februar 1996
?7
GLASBA
Prejšnji ponedeljek so v Lon-
donu podeljevali glasbene na-
grade BRIT AWARDS. Naj-
več nagrad, kar tri, so po priča-
l^ovanju dobili britanski zvezd-
niki OASIS, ki so bili progla-
šeni za najboljšo skupino, nji-
hov drugi LP "Moming Glory"
je bil album leta, s skladbo
"WonderwaH" pa so zmagali v
kategoriji video spotov. BON
JOVI so bili proglašeni za sku-
pino leta v mednarodni konku-
renci, BJORK je postala pev-
ka leta, PRINCE pevec leta, ka-
nadska rokerica ALANAIS
MORISSETTE pa je bila iz-
brana za debitantko leta.
M ASSI VE ATTACK so dobi-
li nagrado za najboljšo plesno
skupino, glasba iz filma "Bat-
man Forever" je bila proglaše-
na za soundtrack leta, BRIAN
I ENO je bil izbran za producen-
ta leta, najstniški idoli TAKE
THAT pa so z balado "Back
For Good" zmagali v kategori-
ji single plošč.
Na velikem sobotnem fina-
lu 46. italijanske popevkarske
prireditve SAN REMO '96 sta
s pesmijo "Vorrei Incontrarti
Fra Cent'anni" premočno zma-
gala Ron in Tosca, na drugo
mesto se je na presenečenje
mnogih uvrstila skupina Elio E
Storie s skladbo "Terra Dei
Cachi", tretje mesto pa je to-
krat pripadlo pop zvezdnici
Giorgiji in njeni pesmi "Stra-
ni II Mio Destino"
Založba Dreamworks je sre-
di tega meseca le lansirala na
ameriško tržišče single z naj-
novejšo uspešnico GEO-
RGEA MICHAELA. Gre se-
veda za skladbo "Jesus To A
Child", s katero 32-letni Geor-
ge že skoraj dva meseca zase-
da najvišja mesta evropskih
lestvic, na ameriško Billboar-
dovo lestvico najbolje proda-
janih singlov pa se je že nekaj
dni po izidu zavihtel na sedmo
mestu. To je prvi tovrstni pod-
vig tega pevca in avtorja, ki je
sicer med leti 1984 in 1990 na-
nizal kar 9 hitov, uvrščenih
med prvih 10. Naslednji single
"Fast Love" Georgea Michae-
la bo izšel v začetku aprila, do-
brih štirinajst dni kasneje pa bo
objavljen tudi njegov album,
prvi po letu 1990 izdanem "Li-
sten Without Prejustice 1".
Posmrtne ostanke leta 1971
umrlega JIMA MORRISO-
NA, pevca legendarne skupine
Doors, bodo na željo vdove Pa-
tricie Kennealy in zahteve so-
rodnikov, ki imajo svojce po-
kopane v bližini Morrisona na
pariškem pokopališču Pere Lac-
heise, najbrž zažgali v krema-
toriju, pepel pa vrnili v Ameri-
ko. Morrisonov grob je že vse
od sedemdesetih zbirališče nar-
komanov, brezdomcev, čuda-
kov vseh vrst in turistov z vse-
ga sveta, ki pri večnem počitku
"motijo" Jimove sosede.
MARK KNOPFLER na-
merava v kratkem spet reformi-
rati skupino Dire Straits. Po
krajši turneji, na kateri bo
Knopfler promoviral svoj prvi
solo album, se namerava ta ki-
tarski heroj osemdesetih spet
popolnoma posvetiti skupini
Dire Straits, ki je svoj zadnji al-
bum "On Every Street" objavi-
la pred petimi leti in ga nato na
.300 stadionskih koncertih več
kot uspešno tudi promovirala.
V ponedeljek, 26. februarja,
je izšel šesti album trash metal-
cev SEPULTURA. S ploščo
"Roots" nameravajo brezkom-
promisni Brazilci, z Maxom Ca-
valerom na čelu, preseči izred-
ne prodajne rezultate leta 1993
objavljenega LP "Chaos AD".
I AN ASTBURV, pevec lani
razpadlih THE CULT, je usta-
novil novo skupino Holy Bar-
barians, ki bo svoj diskograf-
ski prvenec objavila konec apri-
la. Po skoraj dvoletnem premo-
ru pa se na sceno vrača tudi
COREV GLOVER, nekdanji
pevec odlične ameriške funk-
metal zasedbe Living Colours -
tokrat kot vodja skupine Reve-
rend Daddy Love, ki bo usmer-
jena k precej mehkim funky rit-
mom.
Ameriški beli rapperji
BEASTIE BOVS so se pred
kratkim vrnili s turneje po Ja-
ponski, Avstraliji in Daljnem
vzhodu, kjer so promovirali ko-
nec lanskega leta izdan punker-
ski maxi single "Anglio E
Olio". Newyorška trojica tre-
nutno v svojem lastnem studiu
pripravlja material za peti al-
bum, ki pa naj bi izšel šele ko-
nec leta.
Po petnajstih letih delovanja,
šestih velikih ploščah in nepre-
glednemu številu koncertov se
na ljubljanske odre vračajo
punk ciniki KUD IDIJOTI.
Danes, v četrtek, 26. februarja,
bodo v ljubljanskem klubu
KUD France Prešeren predsta-
vili najnovejšo CD ploščo "Me-
gapunk", ki jo je pred kratkim
objavila koprska založba Primi-
tivc.
Danes se v Bar-flyu z nasto-
pi skupin, Uncle Jack, Zeus,
Horse Control, Rožletove sa-
nje, Power Blues, Mississippi
Queen in Kladivo, konj in vo-
da, zaključuje tridnevni ročk fe-
stival, ki ga skupaj organizira-
jo, stranka LDS, klub Bar-fly in
Ecclesia Gnostica Universalis.
Organizatorji obljubljajo, da bo
ROČK FEST že naslednje leto
prerasel lokalne okvire in postal
dostojen naslednik nekaterih,
pred leti že uveljavljenih tovrst-
nih prireditev na Celjskem. Ti-
ste, ki pa so jim elektrificirani
rokerji preglasni, pa danes v Da-
koto v Ljubljano vabi koncert-
na agencija Dal las na koncert
ADIJA SMOLARJA, ki bo
promoviral konec lanskega leta
izdan album "Bog ne daj, da bi
crknu televizor".
Danes teden, 7. marca, bo v Zabavišču Tarantela v Slovenskih
Konjicah, nastopila eksperimentalna glasbena skupina
VERONICA. Člani benda (Bošjan Leben - kitara, Matej Oset -
klaviature, Franc Podgoršek - bobni in Tadej Vobovnik - bas)
bodo v sodelovanju s Plesnim teatrom Igen, poleg materiala s CD
plošče "Perspective", premiemo predstavili tudi paket novih skladb
za videostrani teleteksta TV Slovenija. ^^^^^ ^^^^^^
Festivali se začenjajo
Turistično društvo Vurberk bo tudi letos pripravilo 5. fe-
stival narodno zabavne glasbe Slovenije Vurberk 96, na ka-
terem nastopajo instrumentalne skupine z diatonično har-
moniko in večglasnim petjem.
Soorganizatorji so tednik Kaj, agencija Geržina Videoton ter Ra-
dio Maribor in televizija. Pripravljenih je deset nagrad, strokovna
žirija jih bo podelila sedem, tri (zlati, srebrni in bronasti zmaj) pa
občinstvo. Ansambli se lahko prijavijo do 15. marca, festival pa bo
v soboto, 15. junija na grajskem dvorišču.
Objavljen je že tudi razpis za festival narečnih popevk Mari-
bor 96, ki bo predvidoma 5. oktobra. Pripravljenih je sedem na-
grad, od tega tri za besedila, ki morajo biti napisana v narečju. Tudi
za mariborski festival narečnih popevk seje treba prijaviti do 15.
marca. Ob Vurberku pričakujemo razpis še za dva festivala doma-
če zabavne glasbe, to pa sta na Ptuju in v Števerjanu. jY
Iz note le nastal petelin
Slovenci si na vse kriplje pri-
zadevamo, da bi šli v korak s
svetom - tudi na glasbenem po-
dročju. Tako smo pred leti do-
bili slovensko inačico Gramm-
ya - Zlato noto. Letos seje Zla-
ta nota preimenovala v Zlate-
ga petelina.
Poznavalci slovenske glasbene
zgodovine se ob petelinu spom-
nijo enega največjih slovenskih
glasbenih ustvarjalcev, Jakoba
Gallusa Petelina. Če pa besedo
petelin prenesemo v zabavno
glasbo, marsikdo pomisli na na-
čin petja...
Glasbeno priznanje Zlati pete-
linje namenjeno predvsem spod-
bujanju ustvarjalnosti domačih iz-
vajalcev in avtorjev. Glasbeni
strokovnjaki se bodo pri ocenje-
vanju ravnali po umetniških, es-
tetskih, kakovostnih glasbenih in
produkcijskih kriterijih in ne po
komercialnem uspehu.
Tokrat smo povabili v oddajo
Glasba je življenje enega najpo-
membnejših mož akcije Zlati pe-
telin - Urbana Cento. Mnogi ga
poznate kot basista v skupini
Agropop, ali pa kot moža sloven-
ske novinarke Barbare Jerman.
Glasbena
anekdota tedna
Mozart je zelo sovražil kult
"čudežni otrok", čeprav je bil v
mladosti tudi sam med njimi. Ne-
koč so ga povabili v družbo, kjer
je nastopil zelo nadarjen otrok,
violinski virtuoz. Ko je deček
končal z igranjem, ga je Mozart
pohvalil.
"Igrati že znam," je dejal mali,
"rad bi še skladal, pa ne vem, ka-
ko začeti."
"No," je dejal slavni ustvarja-
lec, "kar nekoliko počakaj, ko do-
rasteš."
"Toda - vi ste že skladali, ko
ste bili stari komaj 10 let."
"To je že res," seje nasmehnil
glasbenik, "toda meni ni bilo tre-
ba nikogar spraševati, kako naj se
začne."
Simona HjQ.
St. 9. - 29. februar 1996
ZA AVTOMOBILISTE
28
Mercedes predstavlja T izvedenko modela C
Ko je sredi leta 1993 nemš-
ki Mercedes Benz predstavil
mercedes C razreda, zame-
njavo za tedanji mercedes
190, je bila napoved o tržnem
uspehu avtomobila zgolj ugi-
banje. Sedaj, po dveh letih in
pol, ni dvoma: doslej je nemš-
ka tovarna prodala več kot
700 tisoč mercedesov razreda
C, od tega samo lani 303 ti-
soč.
Če bo šlo vse tako, kot so si
zamislili, potem naj bi že letos
presegli produkcijsko številko
milijon vozil, kar je nedvomno
lep uspeh. Uspeh? Vsekakor,
kajti mercedes razreda C spada
v višji censki razred (tudi pri
nas, seveda, kjer je na voljo naj-
manj 47 tisoč mark) in v tem so
prodajne številke bistveno dru-
gačne kot pri drugih avtomobi-
lih. Sedaj pa Mercedes Benz
predstavlja novo izvedenko te-
ga avtomobila z oznako T. Gre
za kombi, ki ga je v dolžino za
4487 milimetrov, medtem ko je
medosna razdalja 1690 milime-
trov, kar zagotavlja enako pro-
stornost sedenja na zadnji se-
dežni klopi kot pri limuzinski
izvedenki. Mercedes razreda C
v T varianti ob tem ponuja za-
nimivo, vendar ne izjemno iz-
virno obliko zadka, ki je zelo
obel oziroma ovalen, pa z zad-
njimi vrati, ki zadnje luči seka-
jo povsem navpično. Avtomo-
bil deluje skladno, podaljšanje
oziroma sprememba v kombi ni
nasilna, kar se sicer pri avtomo-
bilih, kijih razvijejo iz limuzin,
zgodi pogosto. V svojem kom-
bijevskem zadku ponuja avto-
mobil pri običajni postavitvi se-
dežev 465 litrov prostora za prt-
ljago, kar je povsem solidna
prostornost oziroma številka.
Ob podrtih zadnjih sedežih, ki
so serijsko v vseh izvedenkah
deljivi v razmerju 40/60, pa na-
stane 1510 litrov velik prtljaž-
nik, za katerega pri Mercedes
Benzu pravijo, da je tako rekoč
največji v tem kombijevskem
razredu. Nosilnost avtomobila
je od 550 do 580 kilogramov,
kar je spodobna številka, količ-
nik zračnega upora je od 0,32
do 0,33, kar pa je malenkost
slabše kot pri limuzinski razli-
čici C razreda. Avto je na voljo
s štirimi paketi opreme (classic,
elegance, šport in esprit) in ta
hip s štirimi motorji. Dva sta
bencinska štirivaljnika z močjo
122 in 136 KM, dva dizelska
(prvi ponuja 95, drugi, oprem-
ljen s turbinskim polnilnikom,
pa 150 KM), kmalu pa naj bi
začeli prodajati še izvedenko z
oznako C 230, pri čemer gre za
motor, ki ga vgrajujejo tudi v
novi E razred, ponuja pa ob gib-
ni prostornini 2,3-litra 150 KM.
Pri Mercedes Benzu imajo s
T izvedenko razreda C zelo ja-
sne načrte: menijo, da bodo že
v kratkem začeli izdelovati do
180 avtomobilov na dan, torej
v letu dni nekako 35 do 40 ti-
soč. To naj bi predstavljalo 15
odstotkov skupne produkcije
razreda C. V Sloveniji bo pro-
daja tega avtomobila stekla ju-
lija ali avgusta, pri čemer bodo
vse izvedenke serijsko oprem-
ljene (ob drugem) z deljivo zad-
njo sedežno klopjo, rolojem za
prekrivanje prtljažnika, poseb-
no mrežo, ki loči prtljažnik od
potniškega prostora, prtljažni-
kom na strehi ipd. T model C
razreda bo v povprečju za ne-
kako 5000 tisoč mark dražji od
limuzinske različice, kar pa med
drugim pomeni, da bo to avto
za relativno ozek krog kupcev.
T mercedes razreda C.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju
bilo na prodaj 695 vozil. Prodanih je bilo 16 avtomobilov
Organizatorji so izdali tudi 90 kompletov kupoprodajnih
pogodb. Obiskovalcev pa je bilo okoli 1500.
Tovota je oiinoviia stariet
Japonska Toyota na slo-
venskem trgu nima tistega
pomena kot drugje, pa če-
prav je po obsegu izdelave
tretja največja avtomobilska
hiša na svetu.
Razlogi so seveda različni.
Tako ni nič čudnega, če pri nas
skoraj ne poznamo toyote star-
iet, najmanjšega avtomobila te
japonske tovarne na evropskih
trgih. Sedaj seje tovarna odlo-
čila za obnovo starleta, ki naj
bi tekmoval denimo z renaul-
tom clio, pa Fordovo fiesto,
VW polo in še številnimi dru-
gimi tekmeci. Novi oziroma
obnovljeni stariet (na sliki) naj
bi predstavili na marčevskem
ženevskem avtomobilskem sa-
lonu, približno tedaj pa naj bi
stekla tudi prodaja tega avto-
mobila. Med motorji kaže
omeniti 1,3-litrski motor s po
dvema ventiloma na valj. Kdaj
bo toyota stariet v prenovljeni
podobi na voljo slovenskim
kupcem, še ni znano. Pač pa
so znani ambiciozni načrti, ki
jih ima japonska tovarna s tem
avtomobilom. Tako računajo,
da naj bi v prihodnjih letih pro-
dali kar šest milijonov starle-
tov. Doslej je iz tovarne pripe-
ljalo 4,5 milijona vozil.
Saab je posloval z dobičkom
Švedsko-ameriški Saab, ve-
činski lastnik je ameriški
Ford, je te dni objavil kar pre-
senetljivo vest. Kljub drugač-
nim napovedim je lani tovar-
na poslovala z dobičkom, ki
ga je bilo pred obdavčitvijo za
21^1 milijona dolarjev.
Številka je presenetljiva pred-
vsem zaradi tega, ker je imela
tovarna po lanskih desetih me-
secih še skoraj 18 milijonov do-
larjev izgube. Prav zaradi tega
so se pojavile vesti, da naj bi se
največji švedski lastnik Saaba,
družba Investor (katere lastnik
je bogata švedska družina Wal-
lenberg), umaknila iz "igre". Se-
danji podatki o dobičku so bili
zato sprejeti z opaznim olajša-
njem, kajti v zadnjih letih tovar-
ni res ne gre dobro od rok. Si-
cer pa je lani Saab prodal naj-
več avtomobilov v ZDA (sku-
paj skoraj 26 tisoč), nekaj manj
pa doma (približno 18.000).
Skupaj so lani izdelali 18.400
avtomobilov, od tega je bilo
61.700 avtomobilov serije 900,
vse ostalo pa serija 9(X)0. Na sli-
ia;M»i?i>ao, _      _...
Jaguar ustavil
proizvodnjo
Tudi najbolj uglednim av-
tomobilskim imenom se do-
gaja, da morajo sem in tja
potegniti nekaj potez, ki jim
seveda niso v poseben prid.
Britanski Jaguar, katerega
večinski lastnik je ameriški
Ford, je moral pred nedav-
nim za teden dni zapreti dva
obrata na Otoku.
Tako naj bi bila njegova le-
tošnja proizvodnja jaguarjev
manjša za približno 900 vo-
zil, kar sicer ni velika števil-
ka, za Jaguar pa vsekakor do-
volj pomembna. Vse kaže, da
se je Jaguar tako odločil zara-
di manjšega povpraševanja na
ameriškem trgu, kjer so lani
prodali 18 tisoč vozil ali 45
odstotkov vsega, kar so nare-
dili. Po drugi strani v tovarni
še vedno čakajo, da se bo po-
sebna komisija Evropske uni-
je strinjala z nameravano po-
močjo britanske vlade, ki je
državi ponudila 48 milijonov
funtov. S tem denarjem naj bi
financirali uvedbo novega ja-
guarja, pri čemer bo skupna
investicija zahtevala kar 400
milijonov funtov. To pa za to-
varno kljub zvenečemu ime-
nu ni mačji kašelj.
Št. 9. - 29. februar 1996
t9
ZA MOTOCIKLISTE
Teenager
Za Typhoona iz Piaggiove konjušnice je že sli-
šal vsak slovenski najstnik. Tudi starši, predvsem
takrat, ko tehtajo otrokove neizprosne prošnje, svoj
tekoči račun in skuterjevo uporabnost.
O njegovi uporabnosti ne
gre dvomiti, dovolj je popol-
danski preizkus po natrpanih
celjskih cestah, kjer bo prema-
gani avtomobilist še dolgo
bentil v oddaljujoč zadek
spretno švigajočega skuterja.
No, saj je bil narejen v de-
želi dvokolesnikov, kjer že le-
ta krotijo mestni kaos z dobri-
mi starimi Vespami, ki po 50.
letih puščajo prostor novin-
cem. In ko Italijani pogrunta-
jo nekaj novega, mora biti no-
vo od glave do pete in ravno
prav izstopajoče, da postane
modni krik. Preostane še sa-
mo čakanje na pravo vabo, v
Typhoonovem primeru so to
mladostniki po letih in srcu.
Celo v prenekaterem dedko-
vem očesu seje prebudila is-
krica mladosti ob pogledu na
skuter. Dedki in babice, zbe-
rite pogum in poprosite svoje-
ga vnuka za krog ali dva! A da
toni več za vas!? Kakšna zmo-
a!
Vožnja s skuterjem je
(<ročje lahko opravilo, za to
je poskrbela novodobna teh-
ologija z izumom variabilne-
avtomatskega menjalnika
»samodejne centrifugalne
sklopke. Mali 49 kubični dvo-
aktnik s prisilnim zračnim hla-
jenjem, z mini uplinjačem z
avtomatskim čokom in avto-
matsko pipico za gorivo, je z
miniaturnim, a zlata vrednim
električnim zaganjačem, samo
k pika na i v prid enostavne-
mu upravljanju. Kako vse sku-
paj deluje?
Vsedeš se na mehko oblo-
žen in ravno prav visok sedež,
pritisneš zavorno ročico, zavr-
tiš ključ in pritisneš na gumb
zaganjača. Kdor je naglušen,
bo s težavo slišal brnenje mo-
torja, saj je z zajetnim glušni-
kom poskrbljeno za mirne živ-
ce sosedov. Nato priviješ ro-
čico plina in zadeva mehko, a
nič kihajoče, spelje. Leteča
preproga, vam rečem. Vsako
gibanje slej ko prej privede do
ustavljžuija. S 190 mm kolut-
no zavoro na prednjem kole-
su in zadnjim bobnom se da
Typhoona ustaviti na presenet-
Ijivo kratkih razdaljah. Nepri-
merno boljša od Vespe je tudi
lega v ovinkih, zahvala gre na
račun dobrih 10 eolskih gum
in solidnega vzmetenja, ki mu
očitam prehitro počepanje
prednje vilice ob vožnji čez
luknje, ki jih na naših cestah
kar mrgoli. A brez strahu, stvar
je popolnoma obvladljiva, ce-
lo pesek na ovinkih se da zvo-
ziti brez posledic. Poleg mest-
nega asfalta je njegov drugi
dom na lepi makadamski ce-
sti, s sabo vzamete malico in
pijačo, jo pričvrstite na zadnji
prtljažnik ali odložite pod se-
dež, kjer je dovolj prostora za
čelado, pa še zakleniti se da,
povabite prijatelja, še bolje,
prijateljico in jo mahnete na
Smartina.
Če pa vam kdo očita, da
onesnažujete okolje, mu pro-
sim povejte, da boste s 75 ki-
logrami, kolikor tehta prazen
skuter, povzročili "neprecen-
Ij ivo" škodo na cestišču in da
bo iz 49 kubičnega srčka pri-
lezlo veliko manj strupenih
plinov kot iz vrtne kosilnice,
celo 1,5 litra olja za mazanje
dvotaktnika, ki se samodejno
vbrizgava neposredno v sesal-
ni kanal, zadostuje za 1500 ki-
lometrov. Zato ni ne dima iz
izpušne cevi niti pacarije z de-
lanjem mešanice. O pomanj-
kanju neosvinčenega super
bencina v 5,5 litrskem rezer-
voarju, nameščenem pod se-
dežem, pa vas bo obvestil ne-
natančen kazalec nivoja gori-
va in kontrolka rezerve na
Pod zaklenjenim sedežem: prostor za čelado, gorivo in olje.
modno oblikovani armaturni
plošči, kjer kraljuje ponoči os-
vetljen števec hitrosti s štev-
cem prevoženih kilometrov.
Modna in pisana, a samo za
nežne prste ukrojena, so stika-
la za smernike, hupo in dovolj
učinkovite luči. Manj učinko-
vita so na prekratkih pecljih
nameščena vzvratna ogledala.
Preveč lastnih komolcev in
premalo cestišča za nami se vi-
di v njih.
Za dlakocepce pa je preveč
vidnih 333.000 tolarjev za nje-
gov nakup. Preveč? Kakor za
koga. Če drugega ne, boste
vsaj v poletnih mesecih poza-
bili na avtomobil, pa še klimat-
ske naprave ne boste potrebo-
vali.
Zaradi nepotrebnosti regi-
stracije bosta zavarovalnica in
država ostali križem rok, edi-
ni strošek pomenita nakup ol-
ja in 3,4 litra bencina na 100
kilometrov.
TEODOR JESIH
Moderno: Števec hitrosti in količine goriva.
^(inkovito: 190 mm kolut in širokeprofdiranc gume.
Tehnični podatki:
MOTOR: prisilno zračno hlajen enovaljni dvotaktnik; vrtina^gib
40x39,3 mm, 49,4 ccm; kompresija 10,9:1; moč od 3 do 5,3
KM pri 6250-7500 v/min; vžig elektronski CDI: uplinjač 12
mm; mazanje autolube iz 1,5 I oljnega rezervoarja; starter
električni in nožni.
PRENOS MOČI: variomatik s centrifugalno sklopko.
OKVIR: jeklen cevni z ojačitvami.
VZMETENJE: spredaj teleskopska vilica tipa up side down,
hod 73 mm, zadaj mono hidravlični blažilnik z vzmetjo, hod
80 mm.
ZAVORE: spredaj hidravlični 190 mm kolut, zadaj boben.
MERE IN TEŽA: dolžina 180 cm, širina 70 cm, višina 108,5
cm, medosna razdalja 128 čm, suha teža 75 kg.
KOLESA: alu obroči 3,5x10 col, gume Pirelli 120/90-10.
Št. 9. - 29. februar 1996
FELJTON - ROMAN
33
Veliki Moguli
Vlak se je v New Delhiju
ustavil točno ob polnoči. Obi-
čajnim težavam, skozi katere
mora popotnik ob prihodu v
novo mesto, se je pridružila
temna noč. Najbolj poslovni
rikšarji, vozniki trikolesnih
taksijev, so naju ugrabili ta-
koj pri izstopu iz vlaka.
Vztrajno so naju prepričevali,
da so najboljši naslov za naji-
ne težave in se hoteli na vsak
način polastiti najinih nahrbt-
nikov. Drugi so se nama pri-
družili na ploščadi pred že-
lezniško postajo, kjer je bilo
parkiranih na desetine rikš. S
težavo sva pobegnila.
Z odprtim vodičem sva ta-
vala po temnih mestnih uli-
cah in trkala na vrata hotelov.
Pri redkih, ki so se nama od-
prli, sva izvedela, daje hotel
zaseden, ali pa naju je ob vi-
soki ceni dobesedno izstrelilo
na ulico. Čas je mineval in z
njim samozavest. Končno sva
priznala, da pravzaprav ne
veva, kje sva. Misel, da bi
razvila spalno vrečo v predd-
verju katere izmed večjih
stavb, v kotu parka, je zasve-
tila kot rešilna bilka, ki pa se
je v hipu zlomila kot ničvred-
na slamica. Vsak prostorček,
ki se je za trenutek zazdel pri-
jetno nočišče, je imel svojega
prebivalca, ne enega, ampak
na desetine. Ljudje so ležali
vsepovsod, tudi na pločniku,
kot mumije zaviti v tanke cu-
nje. To je bilo mesto v mestu,
mesto brezobličnih siroma-
kov, ki nimajo domovinske
pravice niti v barakarskih na-
seljih velikega mesta. Iz teme
se je zopet oglasilo: "Babu,
rikša." Možakar naju je kakor
senca spremljal dobrih 15 mi-
nut, vse od trenutka, ko ga je
najin mimohod prebudil iz
rahlega spanja na zadnjih se-
dežih kolesarske rikše, verjet-
no edinega doma. Popustila
sva. Po barantanju za ceno
prevoza sva se pogreznila v
mehki naslonjač vozila.
Znašla sva se v majhni so-
bici, najinem novem domu.
Oderuška cena je gotovo vse-
bovala provizijo za suhega in
žilavega voznika rikše, ki je
bil najina senca tudi v hotelu
pri receptorju.
Prva naloga novega dne je
bila poiskati sobo, primerno
najinemu žepu. Odpravila sva
se v predel Paharganj, ki
slovi po cenenih hotelih. Po
naporni noči in prespanem
začetku dne, sva z novim
upanjem stopila v svetlo ju-
tro. Nočni mir je nadomestil
nepopisen vrvež. Vesoljni
svet seje skozi ulice gnetel in
prepletal bodisi peš, na kole-
su, v avtomobilu, vozu z vo-
lovsko ali konjsko vprego.
Trobila motornih rikš in avto-
mobilov so se pokazala kot
najbolj uporaben in cenjen
del vozila. Zrak je bil nasičen
z melodijo hup vseh oblik in
starosti. Zvok trobila ni po-
menil: "Izgini!", bolj je bil
posebne vrste pozdrav: "Do-
ber dan. Kako si kaj?" Neka-
tera vozila so imela na zadnji
strani celo napis: "Potrobi
mi!" Na samo hitrost odvija-
nja prometa ni imelo troblje-
nje nobenega vpliva. Na cesti
je vladala popolna anarhija. Z
grozo sem opazil, da nekateri
prebivalci mesta, moji znanci
iz nočnega pohoda, kljub hru-
pu, še vedno ležijo na tleh.
Ljudje so se nepremičnim
mumijam previdno izogibali,
ravno tako pa so bili na moč
obzirni do dostojanstvenih
grbastih krav. Te so se počasi
sprehajale, ležale ne sredini
cestišča in se pol legalno hra-
nile na stojnicah trgovin in
tržnic. Povsod so ležali šte-
vilni kravjaki in ostala mogo-
ča in nemogoča nesnaga.
Bilo je nedeljsko dopoldne.
To je bilo videti tudi v recep-
cijah hotelov, v katerih je na
televizijskih ekranih množica
Indijcev z odprtimi usti
spremljala osladne proizvode
največje filmske industrije
sveta. Kot morebitna gosta
sva se jim zdela popolnoma
odveč. Tudi odgovor zdolgo-
časenih receptorjev, ki sva jih
spoznavala po njihovem sta-
tusnem simbolu - stolu, je bil
podoben zamahu roke, ki od-
ganja nadležne muhe: "Zase-
deno!" Poznalo se je, da so
marca v Indiji klimatske raz-
mere ugodne, in daje turistič-
na sezona na vrhuncu. Ko sva
po enournem tavanju dobila
sobo, je bila to soba le po
imenu. Hitro mi je postalo ja-
sno, zakaj je prostor pod
stopnicami ostal prazen. Od-
likovala ga je večletna uma-
zanija, številni pajki, ščurki
in nekaj podgan, ki so se raz-
živele ponoči. Predno sva le-
gla, sva morala popraviti edi-
no posteljo, ki je bila za ene-;
ga prevelika, za dva pa pre-
majhna. Skozi rešetke nad
vrati je v temačen prostor
neovirano prihajal hrup iz ce-
ste pozno v noč. Hrup je ple-
menitil 'prijeten' duh po fe-
kalijah iz večno zamašenih
skupnih stranišč v neposredni
bližini. Tu pa tam je skoznje
pritaval na obisk kakšen ko-
mar, nepopisno željan evrop-
ske krvi. Upanje v tem morju
obupa je dajal le star razma-
jan ventilator, ki je mukoma,
cvileče mlel osladen zrak.
Cena prenočišča je bila trikrat
nižja kot dan poprej, pa ven-
dar previsoka za to, kar je po-
nujala. Vsak poizkus baranta-
nja je debeli lastnik beznice v
kali zatrl. Na koncu sva osta-
la.
New Delhi je pravzaprav
zadnji v pahljači najmanj os-
mih mest, ki so skozi zgodo-
vino obstajala na tem prosto-
ru. Ostanke večine starejših
Delhijev lahko danes opazi-
mo le v obliki skromnih raj
valin. V staroindijskem o
dobju ni zgodovinskih te
stov, verski spisi pa so k(
zgodovinski viri zaradi tis(
čerih božanstev in preplet(
nosti legend, ki opisujejo nj
hova dejanja, silno nezane
Ijivi. Zato se zgodovinai
opirajo predvsem na izsled
arheologije, numizmatike
na poročila starih popotn
kov.
Kakorkoli že, Delhi je ini
pomembno mesto v indijs
zgodovini že za časa epa M
habharata pred 5000 leti
Vedno je bilo važno ali pa ce-
lo glavno mesto severnej
dela indijskega podkontiner
ta. Mesto je v svoji dolgolet
zgodovini videlo ogromr
osvajalcev, ki so mu daja
pečat.
Nepregledne mnoiice ljudi na cestah New Delhija,
"No, "je rekla prednica, "to ni tako hudo. Razdalja je dovolj
velika in moji pomisleki niso opravičeni. "
Božič je bil pred durmi. Vse učenke so se veselile počitnic. Da
bi ne nosile domov toliko knjig, so nekatere hotele že v internatu
spisati nalogo. Tudi Ita je bila istih misli Za geografsko nalogo
so morali narisati Štajersko. "Da, to moramo narediti tu. kdo
bo nosil atlas, zemljevid in blok domov," je bilo splošno mne-
nje. - Bila je sreda, šole prost dan, ki so ga deklice hotele izrabi-
ti za šolska dela. Predvsem so hotele rešiti geografske naloge in
so šle v risalnico. Tam je bilo pri risanju že več deklic iz višjih
letnikov. Mlajše so sedle za starejše, vsaka na svoj prostor, in
delo se je pričelo.
Kar se je v splošni tišini zaslišal glasen "au". Učenka, ki je
sedela poleg Ite, je ravno tuširala risbo, ko je iz nerodnosti pre-
vrnila stekleničko za tuš in ta se je razlil po Itinem atlasu. Ita je
v trenutku skočila pokonci in dvignila že malo politi atlas v zrak.
V tem trenutku pa se je odvil ovitek velike in težke knjige in
Ernestova slika je padla pri tem na tla. Nastal je glasen smeh in
bližje sedeče so hotele sliko pobirati. Ita se je prestrašila, gle-
dala za trenutek sočutno obraz na tleh, kot bi hotela vprašati:
"Ali si se udaril?", potem pa je raje izpustila atlas, da je imela
proste roke. V trenutku je slika zopet izginila.
"Kdo je to?" je hotelo vedeti mnogo deklic.
"Moj brat, " je rekla Ita, ki ji ni šinilo nič pametnejšega v
glavo.
"Je to brat, ki ti vsak dan piše? Pokaži nam vendar sliko!"
Med smešnimi pripombami, vprašanji in glasnim smehom je
bilo v risalnici precej glasno. Slučajno ali pa zaradi ropata je
obstala nadzornica pri vratih in videla, da vse učenke gledajo
Rakovo. S svojimi ostrimi očmi in pa ker je slišala nekatere pri-
pombe, je takoj spoznala, da se je Rakovi nekaj zgodilo.
"Kaj naj pomeni ta ropot? Kaj se tu godi?" je hotela vedeti
Sprva je vse utihnilo. Nadzornica je šla z odločnimi koraki
prati risalni mizi, kamor so bile še pred kratkim uprte vse oči.
Nenadoma pa se je oglasila Itina sošolka, zelo uvidevna dekli-
ca, ki bi bila rada prevzela vso krivdo nase. Bila je pa, ne da bi
hotela, povzročiteljica velike Itine zadrege. "Tuš se mi je polil
na Itin atlas. "
"Tu se je govorilo o neki sliki in smehu, ne pa o tušu!" Zapet
je nastala moreča tišina. Kar se je oglasila neka deklica, ki se je
rada prikupila pri predstojnikih. "Rakovi je bratova slika pad-
la na tla. "
"Kje je slika? "
Ker Ita ni odgovorila, je nadzornica strogo ponovila vpraša-
nje: "Kje je slika in čemu je sploh tukaj? "
Ita je prebledela. Vzela je sliko, ki jo je v naglici skrila v blok.
"Tu je, prosim. " Vedela je, kaj se ji obeta, vendar je stala ravno
kot sveča, ne da bi odmaknila pogled od nadzornice. Ta je vzela
sliko, jo za hip pogledala, potem pa zvedavo pogledala okrog
sebe, v domnevi, da bo kaj več odkrila. Zo trenutek se je zdelo,
da bo dala sliko nazaj, takoj nato pa se je premislila, ko je za-
gledala praporščakovo zvezdico na ovratniku, kar ji je vzbudilo
sum.
"Pridite, prosim, z mano!"
Poleg risalnice je bil prazen razred. Tja je peljala deklico.
"Povejte mi. Rak, kdo je mladi mož?"
"Znanec, " je izjecljala do las zardela deklica. Prednica je
držala sliko proti luči. Ko je gledala mladega lepega častnika,
se ji je nehote porodil lahek smehljaj okrog usten.
"Je to prapoščak, ki vam tolikokrat piše? "
"Da "
"Ve vaša mati za to?"
Primorana je Ita obotavljajoč se rekla:
"Moja mamica ve, da sem z njim prijateljica, toda o tej sliki
ne ve nič. Zamolčala sem ji, ker nisem vedela, kako bo to spre-
jela. Mama gleda na to prijateljstvo zelo skeptično, ker je ple-
mič, in misli, da mora vse ostati le pri prijateljstvu. Ko sem
dobila sliko, sem se jo bala pokazati materi, ker bi to smatrala
za pretirano poznanstvo. In ker je moja mati zelo stroga, več-
krat do mene tudi krivična, sem to zamolčala. V njenih očeh
sem vedno vsega jaz kriva. Njegova mati pa ve, ona mi je sliko
celo sama darovala."
Tudi ravnateljica je videla, da je gospa Rakova do hčerke
bolj mrzla kot druge matere. Zato ni videla v dekličinih besedah
tožbe proti materi, ampak samo njen veliki strah pred njo. So-
čustvovala je z njo, saj je bilo ravno v teh letih na mestu zaupa-
nje in ne strah, toda dolžnost veleva!... Kot dolgoletna vodite-
ljica internata je imela premnogo izkušenj in je morala torej
ukrepati brez prizanašanja. Medtem ko je deklici vrnila sliko, je
rekla: "Žal mi je, toda o tem moram govoriti z vašo materjo.
Prepovedati vam moram tudi prejemanje pošte mladega moža
v internat. - Dolžnost mi narekuje, da vam moram to povedati "
Gledajoč v tla, je Ita sprejela sliko ter rekla: "Dobro je. " V
risalnico ni hotela več iti Njena naloga je bila končana in nje-
na dobra sošolka ji bo že prinesla vse reči, je menila. Z drsajo-
čimi koraki je odšla v spalnico. Tu se je vrgla na posteljo. "Do-
bro je, sem rekla?! Ne, to je strašno," je kljuvalo v njeni glavL
"Jutri pride mama in komaj si upam pomisliti, kaj vse lahko iž
tega nastane. " Izčrpana je obležala in ni vedela, kaj naj stori
Ni mogla več misliti na naloge. Strah pred prestrogo materjo ji
vse prevladal. - Seveda ni vedela, da je bila njena skrb nepo-
trebna, ker je gospa Schwarzer med njeno odsotnostjo materi o
sliki že davno povedala, saj se ji ni zdelo prav, da bi to pred njo\
prikrivala.
Gospa Rakova pa je prišla že danes. Želja, da bi videla me-
sto, jo je predčasno pripeljala v Gradec. Kar je nakupila, je
pustila pri gospe Pichlerjevi in zdaj je bila v internatu. Takoj so
jo poklicali k prednici, kjer je zvedela za ves dopoldanski dogo-
dek. Na splošno pa se je predstojnica zelo pohvalno izrazila o
Iti.
Neprijetno prizadeta je vendarle smehljaje se rekla mali gle-
de slike: "Lepa hvala za dobro mislečo pozornost, vendar mi to
ni novo, kajti mati mladega gospoda mi je o tem že govorila. ^
mojo pomiritev je ugotovila, naj v tej zadevi nimam nobenih
pomislekov. Pa tudi mojo hčerko ima zelo rada. "
Obe dami sta se še dolgo pogovarjali, dokler ni gospa Rako-
va želela govoriti s svojo hčerko.
"Učenke so zdajle zbrane v jedilnici, prosim, pridite, peljeit
vas tja. " Ko se je vzravnala, je mislila: "Ena skrb manj !"
Jedilnica je bila lepa in velika. Dolga, s snežnobelim prtort
pogrnjena miza in vse drugo je pričalo o skrajno natančnei^
redu in čistoči, toda obroki, ki naj bi bili za večerjo, so gospo
Rakovo presenetili. Dve rezini kruha, namazanega z marmela-
do, in skodelica mleka - to je bilo vse. Res, bila je vojna in živilo
redka toda to ni bila jed za deklice v tem starostnem razvoja
Večina od njih je dobila priboljšek od doma, toda Ita se ni niko
H pritoževala glede hrane. V zadnjem času je živela v popolno
ma drugih sferah in se ni niti malo zavedala, da je v zadnji'''
časih postala prehrana zelo pomanjkljiva. - Jedilnica se je lO:
čela polniti Veseli obrazi in tiho čebljanje, vzkliki in hihitanje
vse to se je slišalo v dvorani. Ves pogovor se je sukal okroi
bližnjega božiča in počitnic. Gospa Rakova se je pravkar pogo
varjala z veselimi deklicami, ko je gospodična Pichlerjeva pri\
stopila prag. Obe sta se prisrčno pozdravili in sta obžaloval^
da tokrat ne bosta praznovali božiča skupaj. Gospa Pichlerje^
je morala na deželo k sorodnikom, da bi pri tej priliki dobila
nekaj živil. Gospa Rakova je neprestano gledala proti vrato«^
Njene hčerke še ni bilo tukaj.
"Kje pa je Ita tako dolgo?" je končno nepotrpežljivo vzklili'
nila.
"Grem jo iskat, gospa Rak, najbrže zlaga stvari v kovček "i
je ponudila erm izmed učenk. i
Toda Ita ni zlagala stvari v kovček ampak je popolnoma ap^
tično ležala v postelji. Jed ji ni prišla niti na misel. Šele, ko so^
vrata na silo odprla in je nekdo poklical njeno ime, se je dvig'''
la.
"Pridi hitro, tvoja mati je tu in te čaka v jedilnici!" "Kaj,
danes? Je govorila s prednico? "
it. 9. - 29. februar 199«

NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Gosta radijskega Modnega
^inca prejšnjo soboto sta bi-
|3 vodja Pk>snega foruma iz
(;elja Goga Stefanovič Erjavec
jp mladi modni kreator Tomaž
jastrobnik, govorili pa smo o
,|(ciji Najbolje in najslabše
jjjlcčene znane Slovenke in
jlovenci. Slavnostna priredi-
^g\ ob tem izboru je bila 25.
(gbruarja zvečer v ljubljanski
[estivalni dvorani. Kaj več o
tem modnem dogodku leta v
naslednji Tednikov! Petici, to-
^at pa le imena iz obeh le-
stvic
Po mnenju 21. članske stro-
Icovne komisije je najbolje
oblečena Slovenka pevka Anja
gupel, sledijo pa ji modna
oblikovalka Meta Vrhunc, te-
levizijska novinarka Majda
girca, voditeljica TV dnevnika
Darja Groznik in kostumo-
grafka Mojca Makuc.
Na negativnem delu lestvic
je vodilna televizijska in radij-
ska napovedovalka Mojca Bla-
iej Cirej, druga najslabše
oblečena je televizijska šport-
na novinarka Jolanda Bertole,
na tretjem mestu se je tokrat
znašla pevka Simona Weiss,
sledita pa ji državna sekretar-
ka za ekonomske odnose s tu-
jino Vojka Ravbar in televizij-
ska novinarka Vida Petrovčič.
Pa moški? Najbolje oblečen
Slovenec je kostumograf Alan
Hranitelj, sledijo pa mu poli-
tik Borut Pahor, direktor
Ljubljanske borze Draško Ve-
selinovič, zunanji minister Zo-
ran Thaler in direktor ljub-
ljanskega WTC Gregor Simo-
niti.
Najslabše oblečeni znani
gospodje pa so: glasbenik Ja-
nez Rijavec Giarmi, TV vodi-
telj Stojan Auer, TV voditelj
Jonas Žnidaršič, TV in radijski
voditelj Sašo Hribar in posla-
nec Jože Pučnik.
In še izjavi dveh »negativ-
cev«, posebej za Novi tednik:
Mojca Blažej Cirej: »Sploh ni-
sem užaljena zaradi tega nela-
skavega priznanja - takšne reči
je treba vzeti malce bolj za
hec, sicer pa je zame najbolj
pomembno, da sem tako kot
pač sem oblečena, všeč pred-
vsem sebi.« Stojan Auer: Pri-
reditev mi je bila všeč, pred-
vsem manekenke na modni re-
viji si je bilo vredno ogledati,
kar pa moje uvrstitve tiče,
bom prebolel, saj sem borec in
močan kot tale naslikani rev-
ček na moji kravati
No, ko smo že pri moškem
oblačenju, pa današnji modni
utrinek posvetimo tistemu iz-
jemnemu dogodku slehernega
mladeniča, ki se poslavlja od
srednje šole - maturantskemu
plesu in maturantski obleki.
Za nlegov »Gaudeamus«
Ne le precej mladenk, tudi
mladcev, ki se letos poslavljajo
od srednje šole, je »gaudeamus
igitur« že potegnil v svoj vrti-
nec pričakovanja. Biti na tej
zaključni slovesnosti kar se da
lepo oblečen, izviren in tudi
"loden, je seveda poleg matu-
fantov skrita želja marsikate-
re mame oziroma očeta. No,
^ukaj pa se običajno začnejo
^žave, ki so posledica genera-
'^ijskih razhajanj, okusa... Nič
Neobičajnega m trmoglavi sin,
ki za to priložnost noče niti
slišati o kakšni klasični obleki,
Ift »mučilnih napravah« kot so
Zapeta srajca in zadrgnjena
kravata oziroma metuljček
pod vratom.
Najbolj modro je seveda,
"irage mame, da pač odmislite
kakšno opravo ali pa po zaslu-
ži najnovejših modnih trendov
^ moški slavnostni modi skle-
■leie kak kompromis.
Tele modne ideje so dokaz,
^a je lahko tudi moška obleka
■Nadvse zabavna reč. Saten,
svila, volna in lan so najbolj
cenjene tkanine, ki s kreativ-
no-estetsko mešanico in logič-
no spontanostjo ustvarjajo in-
dividualen, mladosten videz.
Poiščite dobrega krojača in
poskusite!
Anketno nagradno vprašanje meseca marca:
KAKŠNA JE PO VAŠEM NAJBOLJ PRIMERNA PLESNA
OBLEKA ZA MATURANTKO?
8) Dolga, razkošna v svetlih pastelnih barvah,
D) Kratka, mladostna, v stilu »male črne obleke«
<:) Enostaven, eleganten kostimček
Fini šariceil
Potrebujemo: 10 dag suro-
vega masla, 12 dag sladkorja,
1 zavitek vanilina, 3 jajca, 3
dag rozin, 4 dag olupljenih po-
dolgovato narezanih mandelj-
nov, ščepec soli, sesekljano lu-
pinico limone, Vs 1 mleka, 26
dag moke, V2 zavitka pecilnega
praška.
Maslo penasto umešamo.
Postopoma dodajamo (in še
vedno mešamo) sladkor, vani-
lin in rumenjake, očiščene ro-
zine, mandeljne, sol, limonino
lupino, nato pa po žlicah še
moko s pecilnim praškom in
mleko. Nazadnje rahlo vmeša-
mo sneg. Testo spečemo v mo-
delu za šarkelj. Pečemo 1 uro v
srednje vroči pečici.
Zdrobov icoiač
Zmešajte 5 rumenjakov, 200
g sladkorja, 1 vrečico vanilin
sladkorja. V penasto maso do-
dajte 100 g mletih mandeljnov.
V trdo stepen sneg iz 5 belja-
kov postopoma dodajte 100 g
pšeničnega zdroba, v katerega
ste zmešali noževo konico pe-
cilnega praška. Rumeno in be-
lo maso premešajte. Pecite 20
minut v (votlem) modelu za
torto, dobro namaščenem in
potresenem z moko, pri tem-
peraturi 200 do 22( stopinj
Celzija.
Pečeni kolač prerezi te, na-
polnite s 100 g marelične mar-
melade in po vrhu posipajte s
sladkorjem v prahu.
_aifroJoginj« l¥un9_
šifra:
Zdravle in denar
Pišem vam že četrtič in
upam, da boste vsaj sedaj ob-
javili odgovor na moje pismo.
Najbolj me zanimajo zdravje
in denar ter razumevanje v
družini. Raje bi videla, da mi
odgovore interpretirate iz ta-
rot kart. Za odgovor se vam že
vnaprej zahvaljujem, čeprav
čakam nanj že odkar pišete to
rubriko.
Astrologinja: Če začnem s
tistim starim rekom - kdor ča-
ka, tudi dočaka, bo na tem me-
stu kar držalo. Vendar pa vem,
da vas veliko bolj zanimajo
odgovori na vprašanja, ki ste
mi jih zastavili, zato bom šla
kar po vrstnem redu. Ker ste si
za medij izbrali indijske tarot
karte, bom najprej razložila,
kaj je iz njih razvidno o vas:
včasih se morda počutite ne-
koliko utesnjeni, ko iščete naj-
boljši izhod iz težav - v tem
primeru ne glejte okrog, am-
pak raje navzgor, srečo vam
lahko prinesejo prav lastne za-
misli in občutek notranje svo-
bode! Kar tiče denarja, imate
nekaj zadržkov do ljudi, ki ga
imajo več kot vi. Ko boste
spremenili svoj pogled na to,
boste tudi denarju odprli vra-
ta. Nekoliko pomeditiraj te na
to temo, pa boste dobili nove
zamisli. V življenju vam kaže
veliko krajših poti, ali kontak-
tov z okoljem ali ljudmi, ki so
nekako od drugod. Lahko, da
ste že od majhnega bolj samo-
stojni, ali pa ste si nekako ne-
odvisno od družine izbrali sa-
mosvojo pot in se tako odločili
za svojo družino. V srcu ste
pravzaprav bolj samotar. Z
otrokoma imate v življenju ze-
lo močne karmične vezi, lahko
bi rekla, da se vaše duše niso
prvič srečale v tem življenju,
ampak da gre za stare vezi iz
prejšnjih reinkamacij. Kar de-
la tiče, ste zelo delovni in ima-
te tudi dobre rezultate. Morda
bi uspeli, če bi se ukvarjali s
prodajo ali pridelovanjem sa-
dežev. Vaše zdravje je zelo od-
visno od prehrane, priporoča
se vam več sveže hrane in plo-
dov. Naravna zdravila na vas
delujejo ugodno in poživljajo-
če. Partner vas na nek način
drami in prebuja, ter vam več-
krat poskuša pokazati tudi
drugo plat življenja. V mnogo-
čem ima na vas dober vpliv.
Morda ste bili ali pa ste še kdaj
obremenjeni z vašimi starši,
ali pa tudi z moževimi starši.
Na nek način ste morali pre-
našati neke njihove probleme
in muhe. Svoja mnenja in mi-
šljenje malce preveč kontroli-
rate in večkrat ne poveste kaj
mislite, sprostite se in izrazite
bolj sproščeno svoja stališča.
Glede kariere ali uspeha nas-
ploh ste razpeti med dvema
deloma ali med tistim, kar
počnete in tistim, kar bi radi
delali. Najprej si ozavestite
svoj položaj in razmislite po-
vsem neobremenjeno. Poma-
gal vam bo nekdo od prijate-
ljev, tako boste izboljšali svoj
položaj in zgradili tudi lep od-
nos z neko osebo.
Prijateljstva ste do sedaj do-
življali bolj z distance, nekako
je bilo včasih premalo dajanja,
drugič pa premalo prejemanja
energije, skratka ni bilo dovolj
izmenjave. To lahko precej iz-
boljšate, ko boste razumeli, da
si vsi želimo le ljubezni in pri-
jaznosti na vseh področjih, le
da vedno čakamo, da tisti dru-
gi prvi to pokaže ali naredi
prvi korak. Bodite to vi! Če
boste tako vzgojili otroka, po-
tem jima boste v življenju
marsikaj prihranili in olajšali.
Pomembno vlogo igrajo pri
vas sanje in dejala bi, da se
vam večkrat kakšne bolj ču-
stveno obarvane sanje tudi
uresničijo. Ta karta pa je lah-
ko povezana tudi z neko mla-
dostno, neizživeto zaljublje-
nostjo. Generalno gledano mi-
slim, da ste v obdobju, v kate-
rem se vam nek dosedanji na-
čin življenja končuje in boste
kmalu vse spremenili. Posebej
glede zdravja za letošnje leto
pa vam kaže tarot tako: v pre-
teklosti so na vaše zdravje sla-
bo vplivali odnosi z ljudmi in
partnerjem, kadar so bili na-
peti. Trenutno vas morda muči
nek občutek kfiVde, ki vam
povzroča težave. S potrpežlji-
vostjo boste vse obvladali, re-
zultat izboljšanja pa bo viden
že v mesecu dni. V prihodnosti
pa bo vaše zdravje stabilno.
Čimbolj se povežite z naravo,
posebej poleti, začutili boste,
da ste v vesolju prav tako po-
trebni in pomembni, kot sta
sonce ali luna. Ta občutek pa
bo vaše celo bitje prenovil in
vam dal veliko samozdravilno
energijo.
Glede denarja v letošnjem
letu pa bo tako: v preteklosti
ste se bolj prepuščali vsakda-
njemu toku stvari, sedaj pa
vam utegne priti pomoč skozi
neko osebo, ki vam je čustveno
blizu. V nadaljnjem dogajanju
boste enkrat v nadrejenem po-
ložaju, drugič pa v odvisnem.
Vendar se ovedite svojih
zmožnosti in bo bolje. V kas-
nejšem obdobju pa se bodo
stvari še spreminjale.
Vašemu možu pa tarot kaže
tako: delo je za njega zelo po-
membno, tam ima zelo veliko
starih, karmičnih vezi in kon-
taktov z ljudmi. Kar tiče nje-
govega zdravja bo močno, saj
je človek, ki se vedno pravo-
časno ujame in reši pred čim
hujšim. Zelo intenzivno doga-
janje pa mu kaže na čustve-
nem področju.
Glede sina pa toliko: izbral
si bo samosvojo pot in delo.
Njegovo zdravje bo predvsem
odvisno od odiiosov z ljudmi
(ko sem pri vas omenila komu-
nikacijo sem mislila tudi nje-
ga), vendar ne bo zelo slabo.
Lahko, da bo ostal čustveno
nevezan in bolj samotarski.
Njegove karte pa so na splošno
močne in dobre.
Vaši hčeri pa kaže tako:
uspešna bo pri delu, saj je zelo
dinamična pri komuniciranju.
Njeno zdravje bo odločno, lah-
ko da bo tudi sama po poklicu
odlična zdravnica. Njeno ču-
stveno življenje pa bo zelo di-
namično in polno sprememb.
Lahko, da bo dvakrat poroče-
na s tujcem, ali pa bo večino
časa živela v tujini. Imate dva
med seboj zelo različna otro-
ka, nekoliko bolj pazite na si-
na, saj potrebuje še dodatno
nežnost, ker je veliko bolj in-
trovertirsm od vaše hčere. Gle-
de na to, da ste cela tri leta
čakali na moj odgovor, ga ima-
te sedaj na treh tipkanih stra-
neh. Zahvaljujem se vam za
vašo vztrajnost in vam ter vaši
družini želim, da bi se vam v
nadaljnjem življenju uresniči-
le vse izboljšave, ki si jih že-
lite.
it. 9. - 29. februar 1996
RUMENA STRAN
401
Ljubitelji žrebcev In
klavirja
žalski svetniki si res ne
zaslužijo očitkov, da nimajo
posluha za kulturo. Obnove
gnile strehe žalskega kultur-
nega doma sicer niso podpr-
li, ker je to po njihovem pač
žalski problem. So se pa v
zgodovino zapisali kot mece-
ni pri nakupu novega plani-
na v Taboru, za kar bo šlo iz
proračuna 350 tisoč tolarjev,
štirim pihalnim godbam pa
so razdelili po 500 tisočakov.
In ker so svetniki ljudje širo-
kih obzorij, so 150 tisoč to-
larjev iz proračuna namenili
še edinemu plemenskemu
žrcbcu v občini. Menda si re-
vež samo s skočnino ne po-
kriva stroškov reje.
Lažem, torej semi
Občina Rogaška Slatina je
razpisala literarni natečaj na
temo »Lažem, torej sem!«.
Ali bo sodelovala tudi doma-
ča Mestna krajevna skup-
nost, s tistim delom lanskega
zaključnega računa za leto
1994, ki je pred nekaj tedni
zgrozil Računsko sodišče?
Točni podatki o avtorju mo-
rajo biti v zaprti kuverti,
vsebino je treba skrčiti na
manj kot dve strani, zadnji
dan natečaja pa je 1. marec.
Slatinčani predlagajo, naj
sodelujejo v natečaju tudi
posamezniki iz Zdravilišča.
Župan po meri
Malce hudobni in nevošč-
ljivi so Almanah občin Vele-
nje, Šoštanj in Šmartno ob
Paki preimenovali kar v Al-
manah Srečka Meha. Velenj-
ski župan nenehno dokazuje
svojo neutrudnost, v krono-
loškem delu almanaha pa ga
je moč najti skoraj na vsaki
strani.
Ijpokojenci za
poslance
žalski upokojenci so na
razgovor povabili poslanca v
DZ dr. Janeza Zupanca, da
bi pojasnil nekatere ukrepe,
ki jih je DZ sprejel na škodo
upokojencev. Odgovorov ni-
so dobili, na pripombo, da
poslanci med zasedanji po-
gosto berejo časopis, pa so
slišali milo tožbo, kako mu-
kotrpno je poslansko delo in
da so zanj vse prej kot dobro
plačani. Upokojencem so se
poslanci tako zasmilili, da
bodo verjetno v kratkem za-
nje pričeli zbirati vbogajme.
Prispevki In takse
Poleg ekološke takse, ki jo
žalčani plačujejo za vodo in
je zato ta med najdražjimi v
državi, so vrli svetniki uvedli
še takso za smeti. Sedaj Sa-
vinjčani s strahom čakajo,
kdaj bodo morali plačevati
še takso za onesnažen zrak,
ki ga v dolini vdihavajo.
Banket brez mesa
žalski obrtniki so svoj 20-letni jubilej praznovali ravno na pepelnično sredo. Torej dan,
ko je prepovedano uživati meso. V Zbornici zasebnega gospodarstva zato razumejo odloči-
tev predsednika občinskega sveta in prvaka krščanskih demokratov Franca Žolnirja, da se
ni odzval vabilu, kjer je bilo posebej zapisano, da bodo prireditev zaključili z banketom.
Strah pred grehom je bil odveč. Obrtniki so popili šampanjec in se sladkali z goro peciva,
potic in raznih drugih brezmesnih dobrot.
Slovenska kriza bo trajala, kot kaže, vsaj do
naslednjega prehodnega obdobja.
Nočemo zaprtja mej, raje imamo diarejo.
Pri vstopu v Evropo še vedno tkamo na vrata.
Le kdaj se bomo trkali na prsi?
Verjamem, da hi bili politiki radi v harmoniji z
vesoljem. A kaj, ko jih tako pogosto nosi luna.
Naši okusi so res že podobni evropskim, dru-l
žinski proračuni pa še vedno balkanskim.
Vsak slovenski film bi moral biti praznik zase.
A naj ne bi bil vedno dan mrtvih.
Zmasirajmo si stopala, za možgane bodo
poskrbeli drugi.
Navadni smrtniki radi verjamejo v horoskope.
Vsaj tako smo nekako povezani z zvezdami.
Ni lahko ugrizniti v kislo jabolko. Je pa zdravo
— menda najbolj za zobe.
Najbolj natančna tehtnica je potrebna pri teh-
tanju novih odločitev.
Trenutno ima umetnost blefiranja najvišjo ceno.
Kostnodisk ni najbolj primeren za Slovence. Ima to
slabost, da ne dopušča klanjanja tuji gospodi.
Brez platna še tako ostre škarje nič ne pomagajo.
Nič dobrega se nam ne obeta, dokler politiki razmi-
šljajo le o skupnem nastopu, nič pa o skupnem
sestopu.
Bolj ko vlagamo napore, manjše so obresti.
V enopartijskem sistemu si je vsakdo ukradel svoj
delež. V demokraciji se pa kregamo, kako da nam ni
nič ostalo. FRANCI ČEČ
Ni zlato vse kar se sveti, pravi že star
pregovor. Fonza pa se je zadnjič prepričal,
da poceni roba še ne pomeni, da je tudi
dobra roba.
Na uličnem štantu je namreč kupil preču-
dovita poceni očala, ki so imela to lastnost,
da si lahko skoznje videl vse ljudi gole. Z
najnovejšim italijanskim izdelkom je Fonza
hotel najprej preizkusiti inovacijo doma. Ko
je vstopil v dnevno sobo, sta za mizo sedela
in pila kavico žena Treza in sosed Fric.
Fonzi si ni mogel nič pomagati, da se ne bi
glasno zasmejal, saj je prvič v življenju videl
Frica nagega.
Ko si je malo opomogel od smeha, je snel
očala... in skoraj bi ga kap! Fric in Treza
sta bila še vedno naga!
»Baraba italijanska,« je zaklel Fonzi
»prodal mi je očala, ki so pravilno delovala
zelo kratek čas, to moram reklamirati,...
jim že pokažem, če jih dobim...« je prekli-
njal in takoj odhitel na »mesto zločina« re-
klamirat zadevo.
Pazite torej, ko boste kupovali na uličnih
»štantih«, da se vam ne primeri kaj podob-
nega, kot je zadevo opisal Jože Horvatin iz
Liboj, ki nam je poslal omenjeno šalo. Med
kuponi, na katerih ste glasovali za to šalo,
pa smo izžrebali Viktorijo Tovornik iz Dob-
ja pri Planini. Obema namenjamo enodnev-
ni izlet agencije DOBER DAN, o katerem
bosta obveščena.
O otrocih
Lojz in Franci sta se pogovarjala o svojih
»zlatih« sinovih.
Lojz se je prvi začel hvaliti:
»Veš, moj je ekonomist. Iz blata dela de-
nar. Polne žepe ga ima. Pa kako dobrega
srca je. Veš, zadnjič je enemu revežu stano-
vanje kupil«
»E, moj je še bol' študiran. Zdravnik je -
specialist. Ti povem, plačo ima sicer majh-
no, vendar pa ga ni pacienta, ki mu ne bi kaj
podmazal. Rad vzame, še rajši da. Zadnjič je
enemu revežu avto kupil«
Medtem se je pogovoru pridružil tudi
Slave:
»Vidim, da se o sinovih pogovarjata. Mo-
jega že ni kaj prida. V sedmem razredu so ga
iz šole vrgli, večkrat zaprli zaradi zvodni-
štva, pije, kadi... Ampak, povem vama ne-
kaj - ima pa veliko srečo in >fajn< prijafle.
Zadnjič mu je eden stanovanje kupil, drugi
pa avto...«
r
Ollcirska
Inštruktor poveljuje: »Mimo!«
Opazi pa, da vrste niso čisto poravnane in
se zadere:
»Velja tudi za tebe tam zadaj!«
»To je hidrant,« se oglasi eden od vojakov.
»Vseeno, tu morajo ubogati tudi študirani
ljudje.«
Preij 8. marcem
Pepa sreča svojega Francla pred cvetli-
čarno, iz katere je prišel z lepim, velikim
šopkom.
»Glej, glej, za koga je pa ta lep šopek,
a...?«
»No... za mojo tajnico«
»A tako. Za tajnico rože, meni pa k...«
»No, saj lahko zamenjam: tebi rože, tajni-
ci pa k...!«
Molitev
Stari dami sta imeli papagaja, ki je groz-
no preklinjal. Po naključju sta v župnišču
odkrili papigo, ki je samo čemela v kletki in
molila. Dami sta zaprosili župnika, če lahko
prineseta za nekaj dni svojega papagaja na
prevzgojo. Seveda je gospod dovolil in tako
sta dami preklinjajočega papagaja spustili v
»damino kletko«. Papagaj se je zadri:
»A je tukaj kakšna za poseksat, krucefiks
laudan na moj prmej duš?«
Vedno žalostna župnikova papiga pa je
zaščebetala: »O, bog, nisem molila zaman!«
Novi sosedje
Korenčkovi so se vselili v novo stanova-
nje. Sosedovo Micko je zelo zanimalo, kakš-
ni so novi stanovalci in Petrčka, na katerega
je najprej naletela na stopnišču, je takoj
vprašala:
»Fantek, a si ti Korenčkov?«
»Aha.«
»A... imaš še kakšno sestro, bratca... ?«
»Imam. Dve polsestri in dva polbratca...«
»Hudiča. Potem si od vse družine samo ti
cel...!«
Stavek Iz svetega pisma
V neki fari je g. župnik pripravil pojedi
in nanjo povabil tudi kaplana in mežnai
Ko so se na mizi zvrstila razna jedila,
kuharica prinesla tudi pečenega prašički
Župnik je spregovoril: »Kdor bo poveS
iz svetega pisma stavek v vezi s tem prašič
kom, lahko tisti del odreže in ga poje.« >
Najprej je začel sam g. župnik: »Kd
Adam zaspal, mu je Bog vzel rebro in
njega naredil Evo. Tako tudi jaz odreži
temu prašičku uho in ga pojem.«
Tudi mežnar se je opogumil in pričel: ».
je Kristus umrl na križu, sta ga iz križi
snela Jožef, Arimatajec in Nikodem, ga po
ložila v prt in ga odnesla. Prav tako jai
pogrnem robec na mizo, položim prašički
nanj, ga zavijem in odnesem.« ■
Šale so prispevali: Janez GRADIŠNIK
Javomika, Uroš SORGER iz Gomilskega, Ire
na POVH iz Pristave pri Mestinju, Cvetk!
BEVC iz Kozja in Stane KLANČNIK iz Žalj
Št. 9. - 29. februar 1996