256 ZDRAV VESTN 2002; 71
no in intenzivno vključeni v nastajanje novega podiplomske-
ga študija Statistika, ki naj bi bil tudi vir novih tovrstnih ka-
drov za delo na področju medicine.
Pouk biostatistike na MF je zelo intenziven na dodiplomski in
še zlasti v okviru različnih oblik podiplomskega študija. Inšti-
tut skrbi za pouk biostatistike tudi na Visoki šoli za zdravstvo
naše univerze. V okvir podiplomskega pedagoškega dela so-
dijo tudi številni nasveti študentom ob pripravi disertacij, ma-
gistrskih in diplomskih nalog, ki ga opravljajo sodelavci inšti-
tuta. Prav dejstvo, da inštitut sodeluje pri številnih doktoratih
in magisterijih, sam pa ima le nekaj mentorstev, predvsem so-
delavcev samega inštituta, kaže, da njegovo delo na tem pod-
ročju ni ustrezno ovrednoteno.
Poleg sodelovanja v številnih kliničnih raziskavah z načrtova-
njem raziskav in biostatističnimi analizami njenih razultatov
so se v zadnjem desetletju močno razvile tudi temeljne raz-
iskave biostatističnih problemov. Pri tem je inštitut razvil in-
tenzivno sodelovanje z nekaterimi sorodnimi centri v ZDA
(University of California San Diego in University of Virginia,
Charlotteville), Avstriji (Vienna University), Angliji (University
of Lancaster) in Franciji (INSERM).
Računalništvo
IBMI je že od začetka intenzivno spremljal razvoj računalništ-
va, saj na njem slonijo vsa orodja za pedagoško, raziskovalno
in strokovno delo v informatiki. Poleg tega ga je MF zadolžila
za usklajevanje razvoja računalništva na celotni fakulteti in
mu naložila skrb za skupno računalniško opremo. Izredno
dinamičen razvoj te tehnologije je terjal stalne spremembe.
Kartični terminal, ki je bil z najeto linijo povezan z računalni-
kom Cyber na Republiškem računskem centru, je bil nekaj
časa edina računalniška oprema na fakulteti. Ko je leta 1987
fakulteta kartični terminal zamenjala z računalnikom Micro-
Vax z več terminali, je to pomenilo novo kvaliteto pri izvaja-
nju vseh programov. Računalnik, katerega zmogljivosti so bi-
le medtem že občutno povečane, je bil leta 1989 vključen v
računalniško omrežje Decnet. Osebni računalniki, ki so temu
kmalu sledili, pa so odprli nove možnosti in postavili nove
zahteve. V kratkem času so posamezne enote fakultete prene-
sle svoje poslovanje na osebne računalnike. Ko se je pokazala
možnost povezave z mednarodnim računalniškim omrežjem,
je inštitut izdelal načrt optične povezave vseh enot MF, KC,
Onkološkega inštituta in Zavoda za transfuzijo krvi. Ob izdat-
ni podpori omenjenih institucij, Ministrstva za znanost in teh-
nologijo ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bil načrt
leta 1993 v celoti izpeljan in vse enote MF so dobile dostop do
informacijskih virov MF in do svetovnega medmrežja. Hkrati
je inštitut uvajal in razvijal sodobne storitve za uporabnike.
Začetki elektronske pošte segajo v drugo polovico osemdese-
tih let, spletni strežnik je bil postavljen leta 1994 in leta 1996
povezan z BS. Leto kasneje je bila nameščena tudi multimedij-
ska knjižnica. Število uporabnikov je že konec devetdesetih
let preseglo 2000. Med njimi je največ študentov medicine in
zdravnikov.
Ker je bilo treba delavce MF in KC seznaniti z novo tehnologi-
jo, je inštitut oblikoval Izobraževalni tim MF in KC, v katerem
sodelujejo računalniški strokovnjaki z različnih enot obeh ome-
njenih institucij, in leta 1990 organiziral prve tečaje v na novo
opremljeni računalniški učilnici. Doslej je bilo na teh tečajih
več kot štiri tisoč delavcev MF, KC in še nekaterih drugih me-
dicinskih institucij.
Tudi v prihodnje inštituta ne čakajo spokojni časi, saj se raču-
nalniška in komunikacijska tehnologija še naprej razvijata, in-
formacijske potrebe MF pa so vse bolj pestre in zahtevnejše.
Mladi, vendar že izkušeni strokovnjaki inštituta s sposobnim
predstojnikom, ki uživa njihovo zaupanje, bodo prav gotovo
kos vsem izzivom, ki jih čakajo. Še naprej pa bo potrebna
izdatna podpora vodstva MF in vseh institucij, ki programe
IBMI potrebujejo in financirajo.
Jubileji
EDVARD GLASER –
OB OSEMDESETLETNICI
Viljem Brumec
V preteklih dneh je praznoval 80-letnico rojstva prof. dr. Ed-
vard Glaser, specialist transfuziologije, dolgoletni predstojnik
oddelka za transfuziologijo in imunohematologijo Splošne bol-
nišnice v Mariboru. Njegovo življenje in delo sta izjemno mno-
goplastni. Povsem izpolnjuje maksimo znamenitega zdravni-
ka Nothnagla, »Samo dober človek je lahko dober zdravnik«,
je vrhunski strokovnjak, raziskovalec, univerzitetni profesor,
ugledna javna osebnost, izjemni družinski oče, človek in pri-
jatelj, ki ga odlikujejo strpnost, uglajenost in vedrina.
Rodil se je 5. februarja 1922 v Mariboru, kjer je leta 1946 matu-
riral. Preživel je grozote druge svetovne vojne. Študij je začel
leta 1946 na medicinski fakulteti v Zagrebu in bil leta 1952
promoviran za doktorja medicine. Po končanem stažu je bil
razporejen na transfuzijsko postajo bolnišnice v Mariboru, le-
ta 1962 je postal njen predstojnik. Leta 1964 je opravil speciali-
stični izpit v Beogradu in postal prvi specialist transfuziologi-
je v Sloveniji. Naslednje leto je bila postaja preimenovana v
oddelek za transfuzijo krvi in leta 1973 v oddelek za transfuzi-
ologijo in imunohematologijo, kar je bil rezultat odlične stro-
kovne dejavnosti jubilanta. Imenovan je bil za primarija (1966),
leta 1976 si je kot prvi slovenski transfuziolog pridobil aka-
demski naslov doktorja znanosti z disertacijo Preučevanje raz-
širjenosti hepatitis B antigena in podtipov v zaprtih in polza-
prtih kolektivih. Leto kasneje je bil izvoljen za docenta in leta
1982 za izrednega profesorja imunohematologije na medicin-
ski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1993 se je upokojil.
Z izjemno zavzetostjo in odličnim vodenjem je oddelek pre-
rasel v učni oddelek, ne samo za Slovenijo, marveč tudi za
druge republike tedanje Jugoslavije. Sproti je jubilant uvajal
novosti s področja organizacije, diagnosticiranja in zdravlje-
nja, med važnejšimi so: serološka diagnostika hepatitisa B in
C, tipizacija HLA, novi koagulacijski testi in antikoagulacijska
terapija, sodobna sterilizacija in uporaba plastičnih sistemov
za enkratno uporabo, komponentna terapija (1965), terapevt-
ska plazmafereza, citofereza in izmenjalne transfuzije pri odra-
slih bolnikih, pranje eritrocitov in priprava trombocitne pla-
zme v silikoniziranih steklenicah (1966), sodelovanje pri in-
trauterinih fetalnih transfuzijah (1968), forenzična hemoge-
netika, priprava krvnih pripravkov v zaprtem sistemu, diagno-
sticiranje tumorskih označevalcev, testiranje vsake doze krvi
AHIV (1985), priprava prečiščenega in virusno inaktiviranega
koncentrata F VIII (ki ga iz sveže zamrznjene plazme, zbrane
v Sloveniji, izdelujejo na Dunaju), ureditev sodobnega centra
za hlajenje in zamrzovanje krvi in krvnih komponent, infor-
257
macijski sistem za vodenje celotne transfuziološke dejavnosti
(1991), pridobivanje plazme s plazmaferezo (1996), avtolo-
gna transfuzija (1996), številne nove laboratorijske storitve.
Bil je organizator, predavatelj in moderator številnih, tudi med-
narodnih, seminarjev in simpozijev o novostih in napredkih v
stroki: Transfuziološko-hematološki dnevi, Serološke preiska-
ve nosečnic in uporaba RhoGAM-a (1970), Au/SH antigen
(1971), Separacija celic za terapijo (1979), Hepatitis (1981),
Medicinska sestra in transfuziologija (1983), Diagnostika inhi-
bitorjev koagulacije in fibrinolize (1983), VIII. kongres trans-
fuziologov in hematologov Jugoslavije v Mariboru (1986), 500-
letnica rojstva Andreja Perlacha (1990), 500-letnica rojstva T. B.
v. Hohenheima – Paracelsusa (1993), 100-letnica odkritja rent-
genskih žarkov (1998), Simpozij transfuziologov Alpe-Jadran
(1993 ) in številnih drugih.
Jubilant se je posvečal tudi pedagoškemu delu, aktivno je so-
deloval na številnih kongresih, seminarjih in simpozijih doma
in v tujini: Avstrija, Nemčija, Madžarska, Poljska, Grčija, Turči-
ja, Francija, Italija, Anglija, Rusija, Kanada, Združene države
Amerike itd.
Njegovi bibliografski podatki obsegajo nekaj sto člankov, pri-
spevkov, samostojnih publikacij in soavtorstvo učbenikov: Mi-
kroanalize fetalne krvi in novejši postopki v porodništvu (Ma-
ribor 1971, leto dni kasneje razširjena izdaja v srbskem in hr-
vaškem jeziku), Perinatalna medicina (Zagreb 1977), avtor in
urednik zbornikov: Philippus Aureolus Theophrastus Bom-
bastus von Hohenheim – Paracelsus (1993), Sto let rentgen-
skih žarkov skozi prizmo medicine, veterine in medikohisto-
rikov (1998), Separacija krvnih komponent (1979) itn.
Je soavtor zvočnega barvnega filma v slovenskem, nemškem,
srbskem/hrvaškem in angleškem jeziku Morbus haemolyti-
cus fetalis (Maribor – Zagreb 1969), ki je bil z uspehom pred-
vajan v številnih evropskih državah.
Dolga desetletja se je udejstvoval v strokovni in družbeni jav-
nosti. Bil je dolgoletni predsednik transfuziološke sekcije Slo-
venskega zdravniškega društva in predsednik Združenja he-
matologov in transfuziologov Jugoslavije (1984–1986), je dol-
goletni predsednik Medikohistorične sekcije Zveze zdravni-
ških društev Slovenije, je ustanovitelj in dolgoletni predsednik
mariborske podružnice Znanstvenega društva za zgodovino
zdravstvene kulture Slovenije, predsednik Društva za boj pro-
ti raku Štajerske – Maribor, bil je dolgoletni predsednik Sklada
za izgradnjo Splošne bolnišnice Maribor, dolgoletni tajnik Slo-
venskega zdravniškega društva Maribor, je član Mestnega od-
bora Rdečega križa, član Združenja transfuziologov in imuno-
hematologov Nemčije in Mednarodnega združenja za foren-
zično hemogenetiko. Številne so njegove pobude za ohrani-
tev mestne identitete Maribora. Bil je izbran za podpredsedni-
ka Mestnega sveta Maribor.
Neprecenljiva je njegova zdravstvenovzgojna dejavnost. Opra-
vil je stotine predavanj, obiskal stotine zborov Rdečega križa
in aktivno sodeloval pri organiziranju prostovoljnega, anoni-
mnega in brezplačnega krvodajalstva. Aktivno je sodeloval
pri oskrbi s krvjo ob nesrečah in katastrofah (Skopje, Črna
gora – tudi vodja mariborske kirurške ekipe, vojna za osamo-
svojitev).
Profesor dr. Glaser je na mnogih področjih oral ledino. Prejel
je številna priznanja in odlikovanja (družbena, lokalnih sku-
pnosti, državna). Njegovo delo ni potekalo brez težav in ovir,
bil je svojevrsten entuziast, k razvoju slovenske transfuziolo-
gije in imunohematologije je prispeval pomemben pionirski
delež.
Čestitamo iz vsega srca in mu želimo predvsem dobrega zdrav-
ja, pa tudi, da mu usoda prizanesljivo nakloni še mnogo ust-
varjalnih let.
PROF. DR. EDVARD GLASER –
PREJEMNIK BRONASTEGA GRBA
MESTA MARIBOR
Ljerka Glonar
Dne 14. februarja 2002, Maribor, ob 12.00. Počasi korakam po
Gosposki ulici. Prišla sem z vlakom, v katerem mi je uspelo
prespati precejšen del poti skozi deževen, siv, prebujajoč se
dan – v Maribor. V roki imam povabilo Mestne občine Mari-
bor, podpisano od njenega župana Borisa Soviča, univ. dipl.
inž. el. V mestni hiši Rotovž je sprejem, kot piše, prirejen za
uglednega someščana in dobitnika bronastega grba mesta Ma-
ribor, prim. prof. dr. Edvarda Glaserja, ki je dal pomemben
prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti, še posebej na pod-
ročju krvodajalstva, v mariborski regiji in celotni Sloveniji.
Častni sprejem in podelitev odličja je prejel naš kolega, speci-
alist transfuzijske medicine ob svoji osemdesetletnici. Obdan
z uglednimi someščani in člani svoje družine je ob toplih be-
sedah župana sprejel odličje. Profesor se mu je prisrčno zah-
valil. V kratkem govoru pa ni pozabil omeniti svojih staršev, ki
so ga že v rani mladosti naučili poleg dela spoštovati tudi de-
lovnega človeka.
Proslava je končana, vračam se z vlakom v Ljubljano.V mislih
se mi vrste slike na mnoga preživela leta; razgovori s profesor-
jem ob njegovih prihodih v Ljubljano ali naših v Maribor. Po-
leg strokovnih debat smo govorili dosti tudi o drugih dejavno-
stih, glasbi, filateliji, nogometu ipd. Profesor dr. Edvard Glaser
je bil rojen 5. 2. 1922 v Mariboru, kjer je končal gimnazijo. Leta
1952 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Zaposlil
se je na »transfuzijski postaji« Splošne bolnišnice Maribor, kjer
je bila njegova predstojnica dr. Drina Gorišek. Po njeni pre-
zgodnji smrti je leta 1962 prevzel oddelek in ga vodil vse do
upokojitve. V rutinsko delo je uspešno uvajal novosti transfu-
zijske medicine. Po specialističnem izpitu leta 1964, strokov-
nem delu in delu s krvodajalci je leta 1976 na Medicinski fakul-
teti v Ljubljani zagovarjal doktorsko temo Preučevanje razšir-
jenosti hepatitis B antigena in podtipov v zaprtih in polzapr-
tih kolektivih. Po izvolitvi za docenta leta 1977 je bil leta 1982
izvoljen za izrednega profesorja. Bil je dolgoletni predsednik
transfuziološke sekcije SZD in je njen častni član. Vsa leta je
tesno sodeloval z RK Slovenije. Imenovan je bil za predsedni-
ka Odbora za krvodajalstvo in transplantacijo pri RKS. Bil je
član Uredniškega odbora »Biltena za hematologiju i transfuzi-
ju«.
Napisal je številne strokovne članke. Objavil je tudi samostoj-
ne strokovne brošure. Sodeloval je pri izdelavi filma o intra-
uterini fetalni transfuziji. Organiziral, vodil in moderiral je šte-
vilne simpozije in seminarje. Predaval je v Sloveniji in zamej-
stvu. Organiziral in vodil je VIII. kongres transfuziologov in
hematologov Jugoslavije v Mariboru leta 1986. Bil je predse-
dnik in častni član te sekcije. Bil je dolgoletni član komisije za
specialistične izpite. Sodeloval je pri usposabljanju zdravstve-
nih delavcev svoje stroke.
Profesor Glaser se je udejstvoval tudi na različnih drugih pod-
ročjih zunaj svoje stroke. Uvajal je patronažno službo na mari-
borskem področju. Leta 1961 je bil imenovan za predsednika
UO Sklada za izgradnjo Splošne bolnišnice v Mariboru. Je pred-
sednik Društva za boj proti raku v Mariboru, predsednik Znan-
stvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije
– podružnica Maribor in predsednik Mediko-historične sekci-
je SZD. Sodeloval je na simpoziju o 500-letnici rojstva Andreja
Perlacha, večkratnega dekana Medicinske fakultete ter rek-
torja Univerze na Dunaju; na simpoziju ob 500-letnici rojstva
Ph. A. Th. B. von Hohenheima – Paracelsusa. Je član Izvršnega
odbora visokošolskih profesorjev mariborske Univerze.
Kljub vsej svoji delovni vnemi, ki kot vidimo ni veljala samo
transfuzijski medicini, ni nikdar pozabil na svojo družino – le
JUBILEJI