Oospodarske stvari. Redivna vrednost raznib sadnih sort. Veliki aceajak Freaeaiua (prej ko ae izvirao Brezea) je svoje dai razaegle preiakave o redivai vredaosti razaik aadaih aort aapravil ia je aasledujoče podatke aašel: Jedao jajce ima ravao toliko redivae vrednosti v aebi, kolikor je ima 0'53 kilo črešeaj, 0*75 k. grozdja, 0-75 jabelk rajaet, 1 kilo bodečega grozdja in 2 kila grušek. S krompirjem primerjeBO je ae pokazalo, da ima 100 kilov krompirja toliko redivae vrednoati. kolikor je ima 114 kil. črešeaj, 120 kil. grozdja, 127 kil. jabelk rajaet, 192 kil. grašek rujavk ia 327 kilov sliv. Iz teli podatkov je tedaj razvidao, da aadje samo aa sebi ae zadoataje v popolno rejo človeškega teleaa ia da bi človek cele kadi polae aadja povžiti moral, ko bi tadi ae povžival mleka, jajc, kraha ia stročjega aada v izdataih maožiaab. Glavaa vredaoat sadja leži le v njegovem slaju ia okasaosti ia pa, ia to je poglavitaa zaalaga, v njegovem ugodaem delovaaju na prebavae orgaae. V tem oziru je aeprecealjivo. Kot očvrstivao sredstvo sadje nima zoperaika (koakureata), kajti alkoholaste pijače, kakor pivo ia viao, ki v isti namen alužijo, imajo to alabo Btraa, da po alkoliolu akodujejo in da ao ravao zarad tega v porabo pri žea8kab, otrocih ia boleaikih tako rekoč izključeni. BP. L." Neka neprijetna napaka nekaterib konj. Marsikateri Ijobj ima aavado, da z repom vedao sem ter tje maha ia vije, dokler da vajet alovi ia ga pod ajega dobi. Tu ga potem trdno drži s tem, da rep krčevito k sebi pritiska. Ta aapaka je neprijetBa pa tudi aevaraa za vozaika, ker na ta načia dostikrat moč izgabi konja voditi. Pri mladih koajih, ki še le začiajajo 8e te aapake poprijemati, zlasti pri mladih žegetljivih kobilah ae da s tem opomoči, da se koaj aavadi drgaaja z vožjo pod repom. Zato se v bleva trdno za koajem v ataji poprek vož potegae ia koajev rep aa ajo položi. Ako se to več dai zaporedoma poaovi, 8e koaj večidel toliko tega privadi, da ali vajeti več ne lovi pod rep ali pa da je vsaj tako krčevito trdao pod repom vep Be drži. Pri starejihkoajih pa, ki imajo to grdo aapako, se večidel ae da dragega početi aego koaju v rep kako vož vplesti ia rep aa aotrajni atraai tako k vojem privezati, da koaj ae more z repom vajeti več aloviti. Po letu se mora se ve da tak koaj z mrežo proti maham pokriti ali aamesto repaega jermeBa debel mehko natlačea podložek pod rep položiti, kateri koaja aili rep visoko držati in vajeti ne več loviti ia pod njim krčevito držati. ,,P. L." Zrak in mleko. Mleko ae ae ame v zadahlih aarambab, še maaj pa v blevu samem hraBjevati, kajti mleko se brž navzame daha, ki je v tiatem kraju, kjer ae mleko hraBaje. Cist, dober zrak mora vedao do aova namolzeaega mleka priti, to pa zavoljo tega, ker vedai pristop dobrega zraka pospešaje izhlapeaje vode iz mleka, kar mleko bolj hladao obdrži in tako aaglo kisaaje mleka zabraaaje. Cisti zrak jemlje mleku tadi aeprijeteB voaj, ki bi ae bil prej mleka poprijel. To ao poglavitai vzroki, zarad katerih je za mleko dobro, da more do njega čist in dober zrak nP. L." Sejmovi. 4. oktobra: pri av. Leaartu v Slov. gor., vJarkloštra. Žalca; 5. oktobra: v Artičah ; 6. oktobra: v Kostrivnici. pri av. Lovreaca v Slov. gor., v Pišecah; 8. oktobra: v Dobrai, pri sv. Heleai; 10. okt. v Oreaji.