r
HochlfibL
fbibliv
St. 25.
V Gorici, 21. junija 1878
„SoSa" izhajavsak Letrtek in velja ¦ posto prejeiaaea ali v Gorici na dom poiiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol let*.....,, y.30
fatrrt leu    .   .   .   .   „ 1.20 Fri oznanilihin prav tako pri vjjo-itanicah" ae pladuje z* navadco tristop-»0 mto:
8 kr. L• ta tiska 1 krat 7   .,   »   »     »   *   » 6   »   „   „     ...   3   » Za veto irk* po prostoru.
GlasUo slovcaskega polltifoiega druStva gortikega za brambo narodnih pravic.
Tedaj V1U.
Posameznc gtevilke se dotfrafo pa 10 soldov v Gorici v tobakaraisi v go-sposki ulici blizo „treh kron". — t Tratu v tobakarnici ..Via della Tea-senna 60".
Dopisi naj bo Magovoljno poiiliajo urednifitvu „So6e" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalistrovi hiMIU.aadstr. narofi-ninapa opravnifitvu „Soce" r Gorici „Via scuole" h. fitv. 429, H. nadatr.
Rokopisi se ne vralajo; dopisi atj Be blagovoljso frankujejo. — Delalcea in drugim nepremoftnim ia naroenka rniia, akoat oglaie pri uredaistra.
Kongres.
Oi-i celega civili/ovawga hveta so obrujeiu* zdaj v Berlin, kder scde poubls>f.Mn'i cvrnptduli wdwlasti pri koitimwi. kaU'remu w predluAi'iu pog'iji *anstr» ¦ fan>ke pogodbe v razpravo. Shod j«* veU-pomenljiv, ker bodo nji'govi sklrpi gluboko M<gali v va/,m» iutc-rese mnogih drZav; jto*t'hm> pa p.' poiwnljiv za nits Slovaoe, ker se ima na kongrwi v pr\i vrsti >klt»p.iti 0 bodofno^ti nasih ju/.iiilt bratov, katfrth 0M»da upliva veL ali mauj tudi na tlu^evt.i in gmotui r.i/voj vm-Ii drugih Slovauov. 0-\ubnj«»i)jc Ju^o?!«ivau<iv |n»;iii'»ja po nanilt mt>lih lyihovo prrr»fj«'!ij«» $n o>m«va ni'udvis-nih sdovanskih dr/av idi JUtkaiiu j»> edin» pin^tvo, da se civih/uvatja rvropavkratki'in pomno<?,i si* ztlra-vimi, kreiikitui cliMiicnti, kau*n uK'ifiiejo h' mu^iiiiiQ segati v nj»« hodofo u,«odo,
Kougre- zhorwje viw\i. kranuo upravij»ni patari driiiviK^'a kancHarja. lta/ni. v«,«i fa^opiffi piipi-ujcjo prav na drobno kta-otu U-^a pii>!i>pju \n tij^ovn no-tranjo opravo. 1'om*1«»o vcltLu^Ka 'y in'Kda konti'-rouCua dvoraiia* v katrti M-di* d.pi«mati uk«>*i mi/r, kt ji» v )K»dfibi podkvi po^faxljnia Midi Md'aw. I'rvo mehto zaM'da kwtz !k>>tiiirk. kat<«ri j« po pivd|o,M grofa Andrashvja /a prM^'dnika i/.v<dp--ii; \>ak;n!i/iiva ima po ;j 2ahtopmkf : uao!n-h "trasudi pn« i-«'diuka m> razvr^rtMii za^topittki drupih %ol«***il pn frain-'^knii al-fab»*tu in sicit i»a il**Mii 1. ,\u?ru!u*-llu>»gri*' <Avj»tro-Ogerska) 2. Orantlc-Bri'Uifut' iAii^le.-kai in x Hu<s»', na levi paLlVartct*, 2. Itaiit* i:j :•. Taripii*: /asrioptitki Nemcije wdt! na^proii Bl-iurirku v tiotiaiiji'tii ibdn podkvi; naobeh koncib podk\i >> pro.-.tori za tujuikr.
Kako so razvrn.ui za^topniki ra/uih dr/av ua koogresu, kaie tdedeca jodoba:
*                              Remark
	Itaiija		FrsR-rij*                 Av*tr;:»	Afltf".t|»		
						
s i	Buoch					! k
			tniza st» 7«-ia!jt;tifi?			
						
			LISTEK.			
O 2godovini telovadbe.
fAnton Leban Moz-.r-k; >
«.Xe os.ig-.jujeai''»   dui*1, se t'dg^jujf-mn telesa, »Bijak cdgvjujtmu c^tf..ka,', Platan.
Zgodovina telovadbe je starej^a od zgodovine se* danjib evropej^kih narodov in driav. Vie v pri'jSnjih (asih so nasi pradedje poznali to umetnost; krepCali so si telo s prostitu, Vsakdaojim delomsluie5 sivsak-daDJcga kruha.—
Narodi, iivecl se z lovom ia ribarstvora so bili vajeni telovadstva. 2ive2a si iskajoC odtegnili so pete marsikakej ncvarnostj ia to so imeli telovadnej sprw^tnosti zahvaliti se. Ciovsk je bil taCas takorekoc Bnavadeo telovadec** io doprina§al je Cudovita dejanja, kakor nam vsakojake stare basni dopovedujejo. — Ko bo pa zaieli Ijudje hise zidati ia so nastale vasi in mesta, znaliso si tudi dnigafie 2ive2a pridobivati. S tern je pa telo sibkeje postajalo iu v teku vefi stoletij so se Ijudje straSno pomehkuiili. To so pametccqai narodi uvidevali in zafieli sovpeljevati telovadne vaje, koje so jim telo zdatno krepCale; — te vaje so tudl jdravjn koristile; dub se jim je po ojib bistrll, kajti
Kvo uneiiik vsch dek^nikov berlinskega kon-Krostt: N i? in 4ij a: kiijoz Bismaik prvi, pi. Billow drugi, knez llohtiiiltihu-KchilliiigHfttntt tretji poobla-mVucc Av«tnja: grot" Andrassy prvi, grof Karolyl drugi, barmi Ha>merle tretji poobla^euec; Fran c ij a: winiiiUT Wadiliiigtou prvi, grof St. Valior drugi, Des-prez tivtji pooblaAcviicc; A n g 1 i j a: Earl of Bea-iMuihhtdd prvi, marqiiis of Salisbury drugi, lord Odo Huhsidl tivtji pooblaSCeiiec; ltalija: grof Corti prvi, grof Lauuay drugi, koinunder Curtopassi trotji poobla-mciu'c; KiiHSija: kuiv (iorcakov prvi, grof Suva-lov drugi. baron d' Oubnl tretji pooblafifiiinuc; Tur-cija: Aleksander Karatln'odovi pa^a prvi, Saadullab boy drugi. Midiumrd Ali pusa tretji pooblaSCenoc.
Poiiiocuo uradno o»ubjo obstoji iz gospodov: minister pi. liadowit/, fraucoski prvi poslanski tajnik pi. Mouy, legacijski tajnik Bunch, grof UurbiTt Bis-niark (mm predsi'dnikovj in kot kongruHov „86cretairo uivliivihtH- h'gacijski svctovalec Bucher.
I'rva siya j»*. bila due l.'J. t. m.; tu suju kongres tako r;'k«i1 W iormaluo ustanovil in ub enein skleuil, da iiiiiijo v.so njfguvu obravnave tajne ostati. Drug* M*ja j« bila v pundoljek 10. t. in., trajala jo tri ure, to ji? ud dvrh do prtih i»upoluilue. Zaradi tajnosli sej ne vumo nic, o i\*m «o jo govoiilo.
Bi'tlii^ki ofirijo/ni'telfgraai od 10. t. m. pravi: BKuiigr«'su bli/u htujeOi krogi bote vedeti, da so ua-prnlki glede spora/uiuljiinja m»j zastopniki inalo za-do-,. l,;vi. TmOija trdovratno odbija i/pra/,njenje po-do..aoiwh tvrdnjav, in se sklkuje na to, da Kusi niso i.!p.i;nili iniroviiili pogojev. Vcc velevlasti, ki se pri-bh/ujejo teuiu iui.>ljcuju4 zahteva, naj se Husija ob-\v/.i>, da, (« TurOija i/prazui tvrdnjave; jib ne bode ruska vojska zasela. V prihodnji seji kongresa se ima nekda vpraianje 0 izptaziijenji obravuavati."
Dunajska oticijozna MMontagsrevuea od istega dneva pa iz Berliua porot-a: Posamezne konference nn»j razliCnimi drzavniki se nadaljui^o. Doseglo seje noko ob^uo pribliianje, ki daje upaaje, da se dobi porazum. Vendar ta se ima tie le v obencj seji do-kazati.
Torej se uze te dve vesti popolnem ne vjemati; koliko je pa &e drugih razstrosenih po nemSkem ca-nopi^u!
Mi sodimo, da je moral previdni Bismark kako zanesljivo podlago imeti, predno je kongres sklical — in za to Se vedno upamo, da privedejo diplomati^ni dogovori v Berliuu,  Ce ne do trajnega mini, vsaj do
u^e star pregovcr pravi: „V zdravem teleati — zdrava dusa prcbiva". Tako je tedaj v stari dobi telovadba rodila se. V stari zgodoviui najdemo Perze, kateri so se tudi s telovadbo bavili. l)r- sedmega leta so otroci pri materi ostali; „Sest mesecev" pravi postava, varujejo naj se psi, sed'em let pa otroci".—S6 sedmim letom se je prifiela javna odgoja. Dc-^ki dobivali so v javnih izobraievaliScih priprosto hrauo; poduCevali so jil: v razlicnih telovadnih ametnostih. To so de-kli tudi i>tari Egipcani. Diodor je dejal: „ua sinovi bojnikov morajo se za bojuike pripravljati."— Herodot pravi, da je Persiu v mestu Kemmis in Tiiben dal na-praviti tempelj; v tem teropeljuu so bili razstavljeni darovi za boljSe telovadce. Tudi I'laton pravi, da se je pri atanh Egip^amh" mnogo gledalo na to, da je mladiua postala krepkega telesa, lepc rasti in da se je Yadila v petju.—Grki so posebno telovadbo dislali; telovadba jim je bila izobraievalno sredstvo. Trudili so se vedno, da sc bili krepkega lepega telega, kajti s tem se jim je tudi dub bistril. „Ne odgojujemo duSo ne odgojujemo telesa% dejal je Platon, Bampak odgojujemo—filoveka". Tedaj obojega ne smemo zanemarjati.
Prvi, ki je na GrSkem telovadne igre in tem ustrezajoce postave nacrtal, bil je Heraklej. On je ba-je po pobitju Minotaura vpeljal bojne igre V Olimpiji.
V Sparti je Likurg .(810 pred Kris.) naj bolj telovadbo gojil; tudi v Atcnah jo je Solon (600 pred KrisL) vpeljal,
zafiasno rw talni vozel presekal,
poravnave. BoljSe bi paS bilo da bi se orijen-zel bodi z lopa razpletel, ali zlmefioin za vselej
Nade c. k, kmet. drudtvo. (Konec.)
Glavni odbor naSegu c. k. kmotljskoga druStva Stcjo ztbtj 20 udov; od toll spada na Gorico In go-risko okolico 12, na terjii^kl (monfalkonski) okraj 5, ua cervinjanski 5, na gradiski 2, na ajdovski 2, na korminski 1, na sezanski 1, na tolminski 1, na ka-nalski, komenski, ccrkljanski, bovski in na kobariftko okolico, kutera jo ime 1 a nekoliko tednov ali mo-sccev svojo poddrujiuico, nobedon, plSl in reel nobe* <l e u. Med zastopniki Gorico in nje okolico v glavnem odboru ho 4 Slovene!, vsi drugi Blovenski okrajl (8 jib je) imajo pa skupaj Riimo 4 zftstopniko, 5 okrajev, seveda slovensKih, je 6isto nezastopanih, mej tem ko ima 5 italijanskih okrajov 21 zastopnikov. — Res je siccr, da se kmet. druStvo praviloina nema pefiati s politiko in narodnostnimi vprafianji — a ravno tako rcHiitfno je, da imate italijuuska in sloveuska stran delete tudi v kmctiiskcm oziru razliCno razmere in potrebe, da mora tedaj vsaka po svojih za-stopnikih za svoje posebno intereso skr-b e t i.                                                       *                    '
Mari ima pa avstrijska Furlanija veCe kmetijske intcrese od naScga Krasa, Vipavske in SoSke doline in sploh od gorske strani naSe dezele in potrebuje tedaj vecega stevila zastopnikov v kmetijskem druStvu, kakor naSe posestvo? Nasprotno; kajti Furlanija po-seduje uze sama na Bebi skoro vsepotrebne pogojeza Cvrst razvoj kmetijstva: milo podnebje, yobfie plodna zemljiSca, obSirna, zlo^ena posestva, mnogo dobrih cest in poti itd.; na naSi strani pa so podnebne in zem-IjiSCnc razmere zelo razliCne, vsled Cesar je tudi ob-(lelovanje in pridelovanje prav mnogovrstno, naie po* scstvo je zalo razdrobljeno in kar nam cest in poti ne manjka, so pa slabo nasnovane in Se slabSe vzdr-2evane. Kmetijstvo ima po tem takera na gorski strani dezele mnogo naravnih nasprotnikov in da te omaga, ali da vkljub njim napreduje, potrebuje prav izdatne pomoci. In to pomoS bi morata iskati v kmetijskem in po kmetijskem druStvu, — pa jo zalibog le pre-malo i§<5e, zadovoljevaje se — to moramo v svojo
Javne igre v Olimpiji so se vsaka Stirl leta pod milim nebom vrsile.—Trajale so pet dni; prebivalci ce-le GrSke so se tam zbirali. Piticne igre Opollu in Posejdoni na cast so se vrSile v Delfi in na korintifini zemeljski o2ini vsaka tri leta; Schiller je v pesni „Die Kranirbe des Ibykus" peval:
„Zum Kampf der Wagen und Gesange, Der auf Korinthus Landeseng^ Der Griecben Stamme frob vereint, Zog Ibykus, der GOtterfreund."— Vadili so se na gimnazijah in palestrab v cisto prostih vajah,—Grki so delili telovadbo v tri dele: bojna telovadba, t. j. vadba vnapadanju in branenju; dietettfna telovadba, koja je posredovala SziCne moci in ohranitev zdravja; atletiCna telovadba, koja je bila tudi najznamemtejsa. Pri bojni telovadbi so gojili vaje v tekanju, v skakanju, metanju itd. Te vaje so bile jedro telovadbe in Aristotel pravi, da so bili naj-lep5i Ijudje taki, ki so zadostovali tem vajam. Druge vaje: plesanje, metanje 2oge, kopanje so se druiile z gornjimi. Tretje vaje so obstajale iz tacih vaj, koje je moral vsak atlet zuati, da je zamogel pri javnih igrah zmagati.—Telovadne igre so sedelile v dva de-la, t. j. take, ki so se vrSile z samim gibanjem te-lesa: korakati, tekati, plesati, skakati, plezati, plavati ltd, itd. in take, ki so se z orodjem jvrfiile. Najzna-menitejSi grski pisateJji bo pisali o telovadbi. TakO pravi npr. Solon Anarharju! „Kaj hocei poceti i ta* (Imi ftibkotaeftit kateri ao v vfoCiul takoj fcjqlJm^
SOČA
sramoto priznavatt — z milodari, kateri prihajajo na-fieaa kmetijstvu sker iz driavoih blagajnic, a vendar nekako po milesti v kmetijskem drustva vsled nase nemarnosti vladajo&h Itahjauov. In vendar ie skupno povrSje aafega posestvr veliko obsirniSeod avstr. Furlauije in Stevilo nasih posestnikov tudi brez primere vece od onega furlanskih posestnikov, kajti na naSi strani je skoro vsak, tudi najmanjSi kmetiC, lastnik in gospodar onih zemljisA katera obdeluje — v Furlaniji pa so malo, da ne vsa posestva v rokah gospodov; kmetje so le koloni, (aakupniki) ali hlapci.
Kaj mom neki krivo biti, da se nase posestvo tako raalo briga za kmetijsko druStvo, daje celo raz-umnejsi in premoinejsi gospodarji vecraoma zanemar-jajo? Uzrokov je meuda ve*, a glavni je ta, da ne poznajo npliva in vaioosti tega druStva, ali da je prat za prav zadostoo ne cenijo. Ce bi samo to prav pre-mislili, koliko bi se nase kraetijstvo zboljSalo, ako bi se vsakoletne drzavne sobvencije (racunajrao na cerez po 12000 gld.) primerno mej posaraezne okr«.j* ra2. delile in pra? izkoriatile, poiem bi se pac tako lahkomiaelno ne odtezali, ampak pristnpili bi in tako se svojirai raalimi doneski posredno lahko mnogo pri-dobili na koriat domacega okraja.
Nekateri pa se zaradi tega ne marajo sprijazniti z naSim k-aet. drustvom, ker ima po vsera italijanski znacaj. Res dopisuje v novejSi dobi slovenskim zu-panstvom in strankam tudi kaj malega po slovenski ter izdaja zraven ilalijanstth „Atti e Memorie" tudi slovenski goapodarski llstic —pa na enakopravni pod-lagi vendar ni osnovano; kajti odborove razprave so skoro izkljucljivo italijanske — v oMnih zhorih, ce niso skiicani kje na slovenski strani dezele, se govori tudi le itatijausko, dasi ni prepovedano ni sloveusko ninemsko govoriti; drnstveni tajnik ni, da bi moral znati slovenski in v istini je na tern lepem mestu vedno kak trd Italijan, Slovencem mora zadostovati, da zna pisar I njimi govoriti; da bi se drustveni organ italijanski zboljsal, prosilo se je izdatne drzavne podpore, postavil se je tudi pod nadzorstvo posebnega odbora; nas gospodarski iistic je pripuScen milosti in neinilosti vsakocasnega urednika, nihce se dalje zanj ne briga itd. — Yse to je resnicno. Toda pomisliti je treba, da se je zaeel slovenski jezik Se le pred malo leti vvajati v drustvo; poprej ni bilo ni piciee sloveoskega uradovanja, ni bilo slovenskega pisarja, ni slovenskega lists, sploh nicesar, <kar bi le na to spo-minjalo, da iivi razun Ttalijanov in peSiice Nemcev Se kak drug narod v deieli. Tako naglo se ne dajo stvari spremeniti, da bi se posebno pri takih razme-rah, kakorsne so v nasi dezeli, takorekoC cez nofi druStvo preosnovalo na popolnem enakopravni podlagi; vsaka stvar hoce imeti svoj cas, da dozori; — pri nasem druStvu pa treba zraven casa tudi zanimanja od slovenske strani. Dokler Steje druStvo v e 1 i k o v e 6 i n o italijanskih udov in je slovenska intelligence in zlasti razumnejsi posestniki le od strani gle-dajo, bilo bi skoro smesno zahtevati, da se kaj vec" na Slovenee ozira, kakor se zdaj. Kdor lioce kaj od drustva dosefii, mora najprej vstopiti, po tern govoriti, delati, traditi se: z modrim, moSkim sodelo-vanjem pridobimo si spoStovanje svojih pravic, zago-tovimo si tudi prospeb svojih materjalnih koristi. — Sieer pa se v kmetijskem dru§tvu ne smemo nigdar postaviti na strogo narodno stalilCe, — s tern bi le druStvenemu delovanju nepotrebne zavire delali. Tu treba vzajemnega porazumljenja mej slovenskimi in italijanskimi zastopniki in da se to doseze, ima se za to skrbeti, da drug druzegarazume: prenapetosti niso tu na pravem mestu.
bujejo, ki ne morcjo praku doprinasati in od samega Btrahu—mrj6, predno se s sovragom poskusijo? NaSi j mladenft so drugi ljudje t Imajo mo^ko du§o, toploto I in krepost. Telovadne vaje so truplu to, kar | je iitn vejanje; pleve odlet6 in Cisto zrno ostane na kupu.« — Vadili so se tudi v plavanju in potapljanju. Se celo 2enske so imele v tem spret-nosti. Pauzanij pravi, da Skillis in njegova hCer Gi-jana sta imela v tem toliko vaje, da sta se potopljala do dna morja.— Ko je Eserksovo floto had veter na morju prijel, sta se omenjena potapljaia na dno morja in ladijam maike (Anker), kateri so bili o zemlji zarite, odrezala.—Amfiktionci so vsled tega 6ina po-stavili odetovo in hcerkfao podobo v tempelj delfijski.— Odgojitev spartanskih ien je bila tudi javna. Da so zenske svojemu namenu boij zadostovale vadile so se tudi v telovadbi in imele so za to posebni tecaj.—
Vkljub tacemu moikemu izobrazevanju bile so Spartanke zve^te zene in dobre hisne gospodinje. — Njih mnenje je bilo Stovano, njih giaja veljavna, njih hvala iskana. V tempeljnu so one bogovom hvalo pe-le za moze padle v boju za domovino. Spartanka je z lastno roko ubila svojega sina, ki je z boja nbezal in mec domov prinesel. XzdrSi mu meft iz rok—pre* bola mu je i njim persi, rekofi: „Ne bo§ uhajal vefil —Bina nodem te poznati — moj sin iz voj-8ke ne be2i.B~Taki cini so znameniti in zgodovina ima mnogo tacih dejanj v svojih predalib.—
Gorga, Sena junaikega kraljaLeonide je izroeila {to jjrb rekoei.jiAli i tem, ali nsS tem.* — Plata*
Glavna stvar je, da se od obeb strani kolikor mogoce pospesiijejo najvainejse materjalne koristi nase skupne domovine in v ta namen treba vzajemnega de-lovanja, katero bo tem izdatnejse, tem moLnej§e bo dru§tvo, Lem veL razumnih, za stvar vnetih zastopni-kov iz raznifa okrajev bo sodelovalovglavnem odbora.
Slovenska stran bimorala imeti vvsakem okraju svojo dobro vrejeno, 2ivo poddruinico, katera bi se veckrat shajala, posvetovala o svojih domacih kme-tijskih potrebah in po tem po svojih zastopnikth po-rocala glavnemu odboru ter mu predlagaia najprimer-nejSa sredstva. po kacerih bi se dalo domafe kmetijstvo na viso stopinjo povzdigniti. Noben okraj ni tako ubog
—  dasi so povsod slabe ekoncmi^ne razmere — pa tudi noben ni tako brez razumnih mo$, da ne bi mogel skapaj spraviti vsaj 15 ali iO statu ih dru§tvenikov, kolikor jio je po praviith potreba, da ustanovi: svojo poddruinico ter odpoSljejo v odbor enega zastopnika. V nekaterih okrajih bi se pa lahko tudi wL drustve-nikov nabralo in dosledno bi se tudi Stevilo zastop-nikov primeroma pomnozilo. Ako §teje vsaka kata-stralna oMina samo dva drustvcnika, bnde slovenska stran precej dostojno zastopana v odboni. In toliko bi se vendar lahko dosegbh I*o vsakcin na^inu je pa treba za to skrbeti, da dniatveniki vedno leto za tetom odrajtojejo svoje doneske v druStvrno blagajnico in da sploh izpolnujejo vse svoje dolznosti, izvir&joce iz dni-Stvene zveze. Do zduj je vladala v tem o/iru najve^a ncmarnost: pri obcnih zborih m pri dnigih prilikah se jib je mnof40 vpisavalo in obetali so, dru»tvo zvpsto podpirati: a ko je prKel eas letntno plafeti, so se uze skosali, odstopili so, ali pa lctnino po vpft let dolzni ostali, da je bil na vse zadnje odbor primoran izbrisati jih iz druStvenega imenika. Tako kc je zs<>-dilo, da so se nekatere poddruznice kakor bov.^ka, cer-kljanska, kobariSka, kannlska, komenska pt»polaoma razruSile in da nemajo zdaj uobenega zastopnika veft v glavnem odboru in da se je drugod stevilo druAtve-nikov tako skrtilo, da jim je odbor po pravilih le po enega zastopnika pustil,   ko so jih poprej  veft imeli.
—  Taka omahljivost in nemarnoift nam ne dc-la no-bene casti, pa nam lahko tudi mnogo Skori«je: na-mesto bi Sla btvar naprej. gre oCividno nazaj. Za to naj bi se povsod predramili zanesljivi i razumni mo-2aki, katerim je kaj mari za kmctijs«ki nnpredrk in ob enem za Last naroda; ti naj bi se vpisali v naSe kmetijsko drustvo ter tudi tu v pravo veljavo povzdignili slovenski clement naSe dezele; kajti, kaj nam pomaga sklicevati se na naso ve&no v dezeli p o stevilu du§, fie zaostajamo z dejanjem in Ce se sami ne poirudimo, da zadobimo primerno ve&no tudi v vseh javnih zastopih, kjer jo zahteva naSa cast in na§a korist? Ljudska samodelavnost je tudi v tem o-ziru glavni pogoj napredka, — nemaruost pa gotova podlaga propadu.
Dopisi.
Iz GoriCO 20- j»nija (izv. dopis) (Vsacega nekaj.) Kdo bi si bil misltl, da bodo avstrijsko-slo-venski tabori na GoriSkem tako razburili nase »ita-lianissimea in italjanfiCe. Ter^aski „delujoci odbor" (11 comitato d'azione) izdal je baje v obljubljenej deieli vsled imenovanih taborov neko ruzbojni§ko broSuro, v katerej pozivlja Italijo, naj porabi sedanji ugodni trenotek ter si anektira (se ve, da to ne pojde tako berzo I) Primorsko in i njim del kranjsko-avstrij-
pravi: „6e je korenika dobra, raste vse dobro, zakaj bi pri CloveStvu ne gledali na dobro, zlahtno pleme, kakor pri psih in konjih?"
Ko so Grki odpotovali, prislaje telovadba vroke Rimljaoom. — Pozneje so vporabljali telovadbo le za bojne namene in boje z divjimi zivalimi.
Tudi Gcrmani so se vadili v prostih vajah. Tacit pravi, da so oni telo vadili s tem. da so jahaii plavali, tekali skakali itd. Oni so bili velike. krepke postave in orjaske moci.—Tudi zenske so bile moaie-ga telesa in pogumnega srca. Spoinoimo se le, kar Citamo v nibelungovski pesni in uvideli bodemokake moLi je bila Brunhilda, ki je orja§ko sulico vrgla na zna-nega Zmagoslava. Ta junakinja je vergla tudi veli-kanski kamen dvanajst sezojev dalei. Tako imenova-ni nemski ..vitezi" so se tudi vadili v razIiCnfr gira-nastrcnih spretnostih. Ko so pa oni v 16. stoletju propali, zacela je telovadba hirati in je *skoro popol-noma zaspala.—Manjkalo je navduSevalcev, manjkalo je mdL bistrega duha mej naro.li.—
Za Casa slovitega Rousseaa-a se je telovadba, tudi povzdignila, kajti on je dejal: BVadite telo od-gojenfievo na vse nacine; ker zalostna zmota jje, ako menite, da telovadba duSevni napredek zavira." In Nemcem se imamo zahvaliti, ker so oni telovadbo vedno Stovali in gojili. Po Rousseau-ovem nafirta na-pravil je Basedov (umerl 1. 1790) v Dessau-a novo Solo, v koji je skusal v mladini vzbuditi veselje do I telovadbe.—V jednakem zmislu, je delal Salzmann v Schnepfenth&Iu, vadefi mladino y telovadbi.  Od tega
ske zemlje, kajti po mnenji izdavatelja te Avstrijo izdajalske bro§ure Italija ne more biti ni mogocna niti dopolnjena (compiuta), 6e ne stegne svoje pohlep-ne roke po Terstu, Istri in Gorici. Zraven tega pi-satelj one knjizure nesramno pi§e o Slovencih na avstrijsko-itaiijanski meji in ie teopisujekot naj bolj nevsrne za Italijo, ker pod krinko avstrijskega pa-trijotizma goj^ vseslovanske namere. Nesramno opisuje gori§ko semenisfe, kjer—pravi, je pravo gnjezdo (sic I) panslavizma, hudobno zabavlja ter2a§kemu skofu, Le§, da je ta pravi apostelj slovanstva in kar najne* sramnejie pa popisuje slovensko-avstrijski tabor ter, da svoje brate Italijane malo potolazi, poroca, da na take tabore ne prihajajo samo mo/je, 2ene, otroct v povojih (sic!), nego tudi voli, krave, ovce, koze in koisiruni"1, mej zadnjimi je bil gatovn on sam. Mari nij to aajostudut>jsa hudobna laz italijanskih revolu-cijonarnih rogovile^ev. sprozena v oflten namrn, da se zopet vzbudi in v ?Avo zaneti stari srd italjani<kega ljudstva zoper Avstrijo in nje ju/nc straznike, kateri bi na vse zadnje tomcat s krvavimi prizori. z vojskoV In kedo so ti „deIujoci odbori", kateri si drznejo raz-por delati in ;iriti mej flr/avatni in narodt? Ostudna druhal Blovanskih renetratov in italijanskih prite-pencev, v kati*rih *i je prepohlevna A\strija z mlfkora brezmt-rne potrpe/ljivosti strupeno hidro wgojila na lastnih prsih. Zdaj naj glcda, kako poseka in p»>konca mtio^fce se glave nevarne zveri, ki je v nekdaj naj-zvestejie mesto Trst, v nosrecno Istro, v na»o lepo (rntico in v staro avstrij^ko dedino na Tirolnkem uie globoko zirila svoje pn^idjivo kremplje. Junaka bi trcbalo Ur>d i «¦>eve«a patrijutizma in njegove neupo* gljive enerzije -*• pa bi se hidrine slave kmalo v pmh povalde —• ali bi unstran Idrije odh'tele, tu i>a bi vladal iw»d prvbivalstvom raznih narodnosti zopet zlati mir, oni mir, kateremu je najzaniK-ljivej^e poro-Stvo vera, upanje in Ijubczen v eno in do ene skupne domovine — naLe preljubljene Avstrije.
Slisili snto u2e v preteklem tednu, da je pra-viea na sledu otiini, kateri so, italijanski* tribojnico postavili na pod^orsko Kalvarijo indaste zaradi tega dve od mestneg.1 rnagistrata sluzbeno odvisni osebi v prciskovalnem zaporu. To ni na vse znduje \M cud-nega. Tembolj je pa fudno, da se inagistratni sluge v gori^kih italijanskih li.itih opravi«'iij»»jo, „da nij«o z onimn dvema v nikaki zvezi zaradi pud^orske ne-sramne afere!" Jaz menim, du kdor je cist, temu se ni treba prati. Sicer je pa „Slov. Narod" v zadnyji svoji stevilki dovoljno povedal o slavncm naSem ma-gistratn.
Sagre, (javni ptesi pod milim neljom) so zopet v modi v ^gentile* (rorici. Koliko so vsi tukaj^njt listi pisarili proti mestnim fiagram ter poudarjali, da je to gerdo od muuicipija, da v mestu dovoljuje enakc plese, kjer se le demoralizacija siri. Binkostne praz-nike obiskali amo Sagro na goriSkera gradu ter opa-zili neke napise na slavo zupanu in drugim, ki so zopet vpeljali slavne (?i 5agre. Morda pa hoce goriski gospod ffptidcstLr i tem pri nizjem ljudstvu po>Mjlaren postati? Kaj Se! podvzetnik daca, bogati zid (z Gra-diske (oziroma njegovi namestniki) pritoiil se je o slabej kupcyi ter bil tekoj uslisaa od municipija: — roka roko umije!
Minolo nedeljo je pa hudobni Jupiter pluvius skazil iagro na Placuti ter kercmarje, podvzetnike plesa in dekleta silno razzalil.
Prihodnjo nedeljo bode baje zopet »agra pri sv, Antonu in tako z&poredoma pri druzih cerkvah. Sve! se. spreminja!
Nasi okoliCanje  vozijo  j,galeto*   dan na dan v
fasa ^e je telovadba razvijala vedno bolj in bolj. V Scbnepfenthalu je fr. Gubmuths (umerl ls.i«>) podu-Ceval v telovadbi. Smatral je telovadbo ^oUki odgo-ji spadajoc nauk inspisalje leta 17'JUknjigo: .(Jym-nastik der Juwnd.^—V tetu zmislu gojil jo tudi H. Pestalozzi z besedo in tlejanjem telovadne vaje prav pedagogicno. V tem aisu je Mtro^lav L. Jahn (umerl \. H52_i veliko delal za telovadbo. Bil je za to uniet-nost jako nadarjen, znal je na mladino upljiv^ti prt-dobivsi si mnogo simpatije; tvlovadbs je dosegla ta-cas v nemikem narmlu a vrhuuec. Bil je Jahn za casa slave Napoleona I. ralad in delaven moft; trudil se je tedaj mocno, da bi tacas se omehkuzeno in >ibkotno nemsko mladino s telovadbo okrepil.—-Leta 1810 bil je pozvan v Berlin za ucitelja telovadbe; stril je povsod znanost telovadbe. I'pljival je na dijake, semi-nariste, profeaorje in castuike Raumcr pravi: „da clo-vek ki je vstopil tacas v telovadisCe. priznavati je moral, da se nij se aikdar toliko delalo na pedagogicnem polju~gled6 telovadbe. — Jahn je pa tudi v mladini ljubav do domovine. Ko je se ljudstvo uprezeno bilo v trancoski jarem, je bil J aha se svojimi lijaki prvi, ki je dosta delal v tako zvaui „vojski za osvobodbo." Zgodovina ve o tem muogo povedati.—
Najpiidnejsi Jaiuiovi pomjcuiki so bili E. Eise-lein I. Massmann in Ttiesen. Eiselein je Jahnovo de-lo Se obslrnej§e uredil. Telovadne vaje so se nemSki zvale BTurnabungen"tkerstaro-nem§kabeseda .Turn" pomeni toliko kakor — vrteti ie, obrniti se, pomikati
Gorico, a kupcija ni nifi kaj prida,. ker ni zunanjih f kupcev. Zraven tega jih pa samolastno patentirani I senSali polovico osleparijo. Tu bi morala po mojem | mnenji goriSka kupftjska zbornica nialo bolj paziti ter [ zabraniti goriSkim postopacem smelo njih sleparsko I delo.
Pismena matura na realki je zacela ta teden, na I gimnaziji  bode pa prihodnji teden.   Na rcalki dela maturo en Slovenec, je pae malo — na gimnaziji pa 9 izmed 12 Slovencev,   Cujemo,  da jim je matura letos lazja,   ker odpadc po najnovejSi naredbi izpra- j Sanje iz verdznanstva.—
Procesije vceraj nismo imeli, ker je ves dan de~ zevalo. Kdo zamore popisati zalost malega krasnega . spola, ki se nij mogel v belih oblekab pa ns kravza-nimi" last po mestnih uiicab pokazati ? Za to je pa bilo tern malim Ijudem veee veselje danes sv. Alojzija dan, ker je prav lepo solncno vremc.
Citalnica goriska napravi baje v kratkem —nitl
T.
Iz braniike doline i? junijajizv. dop.) (Bra-:
n&ka eestaj GtiMpod dopisnik iz pod C'avna je vaelej pripravljen protiviti velevazni izpeljatvi ceste po bra-niiki dolini. v dokaz tfiuu nam je njcgov dopis v aSoci* Ltt*v. 10. On pravil:
„C'ital sem dopis iz braniSke doline dne 22. mar-cija St. 12 in zato hocem kot restni prijatelj (sir) o cc«tah spiveiovonti." Kaj on Se dalje pHe-~p<Mlu2i se dragi brake 12. Ltev. 8oft» t. 1. in kmalo ugatwS pra- | vo dopi>nikovo nanicro. Go.spod se zanaSa proved na svojo geogiufifiio vcdtio&t, kertrdi, da mil jo bnwiska do!ma popoiutiitia /nana, kar so pa koj razvidi, da ni re.s! Tako pravi na primer, da stt* tain dve skladovni cesti in da zamotvjo tamo.?nji prebivald posluzcvaje se tell sreiNtev w bvnjimi pridclki brez vseh ovir mej svet, in da jim je kuprija in konkurenrija na »se stra-ni odpita. In rujte! upa He tudi trditi, da je Branica v direktni zvnzi s Podrago itd. Prav bi bilo. ako bi bib) rwnicnn, pa n i. Slcliem lebko modruje na tak naem. re mu pelje dr/avua ri^ta mimo hiSe.
Kaj pat ko bi „Rrsiifaoljnba bival le eno leto v Sinanjt, v (iabriji ali pa v kaki drugi na braniSki straw leieci va»i? no vein, kako hi mu bilo pri srcn, ko bi .,e moral „kopttif, po taki.od misega cest.od-bora pod \>o kiittko slabo vzdr/evani ce^i — ki je brie kareiuu kolo\ozu podobna nego skladovni cesti. Naveliial bi se kimi'.D g. Podcavenc takib strmih in grdib klancev, ter ktnalo sprevidel, ce le kolickaj zna raCunatt,—da bi pred dospel po braniSkem dolu v Pri-vacme, nego po sedanji  cesti pod Stanjel.
In po t<?ra takem pravi gosp. podfavenski Re-snicol jub, te je li res dopisnik iz Branice doma, naj vendar poroca v casopise nepristransko in nelai-njtvo. Ne samo dopisnik iz braniSke doline se poteza nepristransko za omenjeno frto, terauc spoznali bo nje pout'bo in korist tudi najveljavnejsi mo^je, kakor biv&i gonski okr. glavar, sedaj N. E. gosp. c. k. na-mestnik baron Pino, dalje visoko spoStovani dezelni in drzavni poslanec g. grot. Coronini in mnogo dru-gih odlicnih inoz in clovekoljubov, kojim je oWui bla-gor bolj na srcti nego zasebni intercsi. Naj pa g. gResnicoljub" poskusi poizvedeti zeljo prebivakev, po-4em§i od .Sempetra gori po celem naiem dolu in Crez kranjsko mejo do Razdrtega, preprifal se bode prav kmalo. da v?i jedrmgla.sao zele. ter teiko priiakujejo ometijene c^ste. Vuaka nepristranska komisija pripo-zuala bode na lieu kraja veliko vainost te cestue frte in da se brz ko mogoce odpre; do tega gpoznanja ne
se,—-Na telotadi&i je bilo mnogo telovadnih aparatov za vrakojake vaje.—
Kadi razHcnih horaatij nastal je boj proti telo-vadbi; zaspala je bila telovadba vsled tega. V Prusiji so leta Isl9 vsa telovadisea zaperli; to je storila tudi cela Nenu'ija: ie Wirtemberzani in Meklenbuiiani nijso tt4ga ucmili.—Jahna so zaprli in stoperv 1. lis'li so ga izptistili a moral se je v.st*liti v Freiburg, kjer je tudi umerl. M^j tem je bil Svedec Ling v Stockhol-mu na tirzavne stroske napravii zavod v kojem se je telovadilo.—Ko so minuli razheni predsodki gledete-lovadbe vpeljala se je telovadba zopet o Nemciji. Uvi-deralo se je, da ie z telovadbo se da v narodu buditi bojni dull. —Na Saksocskem so leta 1837 telovadbo tpeljalivvse sole; v Prusiji so pa stoperv leta* 1842 smatrali telovadbo kot ucni predmet. Vodja te-lovadne §ole v Darmstadt Spiess (umerl 1. 1S38) znal je dobre telovadne igre vpeljati: KoncavSi svoje §tu-dije dobii je Sp?ess v Burgdorfu (kanton Bern) uCi-teljsko sluzbo. Tam je telovadbo popolnoma sistemi-ziral in poosrtfiilo se mu je telovadbo tudi v dekliske Sole vpeljati. kar Gutsmuths in Jahn nijsta mogla do-seti. —Kmalo so po celi Nemeiji zaceb tudi deklice telovaditi. Najvefyo zaslugo imel je Spiss, ker je pri-proste telovadnc vaje uvel, katere so za telesno krep-Canje najkori&tnejSa.
(Konec prih.)
privede samo in^euirska spretnost, ampak  zadostuje I u^e zdrava pamet treznega opaicvalta.                       I
BraniSki dopisnik jepravifien in nepristransk pri-jatelj vsaki koristni cesti, ter privoSSi ne samo Vipav- I cem, ampak tudi svojim najzagriznejsim sovra^nikom ttspeSne in koristne ceste.
Ce se slabo gruSca po Smarijski cesti, kedo je te- I ga v prvi vrsti kriv? Menda vendar nikdo drugi, ne- ' go cestui odbor, kateri ima po postavi za to skrbeti, I da se skladovne ceste \ dobrem stanji ohranijo in vz-driujejo.   Le naj se posluz'uje onih postavmih pripo-| mofikov, katere navaja gospod dopisnik, — po tem bo I cesta u^e dobra.                                                       I
¦          Da bi bil vis. dezelni zbor kedaj braniSko cesto za
nepotrebnospoznal—kakor trdig. Resnicoljubjinjo kot tako zavrgel, je izmisljeno inCistonereBnifino.U^e v seji 29.oktobral8C9jepeticijskiodsekvsvojeniporo-Lilu o tej ccstni Mirekel, daji, pripo^nava posebno va^nost in gospod poslanec dr. Depeds jo u2e ta-krat v temeljitem govoru priporoial, naj se vvrsti med skladovne ceBte. Da ne bi bilvtikal poslanec Cerne, » maloslavnega spomina, svoje modrosti vmes, bil bi tu-• di Deperisov predlog gotovo obveljal—tako se je stvar le odMila.—Pozneje je zopet v seji 6. decembra 187U poslanec D.r Zigon v odsekovem imenu o tej cesti od besede do besede tako peroral: Br/elo va2na je, ker bi vezala po naj ravnejsi in naj krajSI poti mho dezelo h kranjsko, ker bi dalje bila v zavetji; knjti tukaj ne razsajajo tiste zimske nevihte, kojc na drzavni cesti od Vipave <lo Sempaaa mnogokrat zavirajo javno obfevanje; po njej bi ta okolica Ia2ej trgova'.a Ki svojimi obilnimi pridelki, z vinom, sadjem itd."— In zbor ni na to zavrnil doticne peticije, ampak je dal le deftdiieiiiu odboru potrebna narocila, kako ima I ravnati, da dosezo predlogu zarad vvr&ceuju te ceste | med skladovne postavno pod la go. To se Se ni zgo-dilo in za to tudi brauiska cestna 6rta ni za vi^elej obsojena, da bi imela med projekti na papirji ostati. Co hoccte vodeti, gosp. ltesnicoljub, kedo je v tem vprnsanji sebicen, popraiiajtc pri cestuem odboru ajdovskem. Yidite, prcbivalstvo bianiske doline in f. njim vred sowedje v Stanjeln, .10 pripravljeni /.rtovati, I kolikor morejo, da se njih iskrena z>lja po skladovni cesti izpolni: oni so se /avezali v ta iiamen potrebna zemtjisra biezpla^no odbtopiti in lioccjo tudi v dclu kaj pomagali, (iaberci so celd uzc satni lep kos dela naredili -in Yi in cestni odbor jim no privoScite pri-memo podpore iz de/elnih in okrajnlh zalogov — in I sicer samo za to ne, ker spoznavate veliko pomenlji-I vost te ccstne cite in debro veste, da bi ne samo bra-I nif-ki dolini mnogo koristila ampak tudi drzav-I ni cesti mocno konkureucijo delala. Da bi sl«> za kak jalov projekt —bi se gotovo toliko j ne repencili.
I          A zanasamo se, da bo dezelni zbor,  kedar raz-1
I pravo tega predmcta zopet v roke vzame — stvar iz vis>ga staliSca sodil ter se oziral—ne na zasebne in-I terese posameznih—ampak na javni interes, cele na5e I strani, na blagor cele dezele.
Politifini pregled.
I          Poslanska zbornica na Dunaji je 17.
I t. m. odlozila svoje zborovanje za nedoloLen 6as
in danes bo imela menda tudi gosposka zbornica
I svojo zadnjo letosnjo sejo. Govorilo se je poprej,
I da bode sesija s prestolnim  govorom  slovesno
I sklenjena, a zdi se, da je ministerstvo v svoji
I nevolji, ker ni obveljal njegov predlog, da bi
odbor. za dagno  preuravnavo na Dunaji
dstal in svoje delo nadaljeval — stvar v zad-
njem trenutku  drugafie zasuknilo.  — Zdaj pa
potrjujejo uze oficijozni casniki,   da  odstopi se
danjc ministerstvo, kakor hitro zadobe postave
zarad avstro-ogerske nagodbe najviso potrdbo—
kakor je minist. predsednik knez Auersperg u^e
v seji 5. februarija t. 1. napovedal. Toda ta od-
stop, ce ga krona sprejmej ne more prouzroflti
znamenite spremembe na drzavnem krmilu. Sko-
I ro gotovo obsedi veclna sedanjih mo2na minister-
skih stolih in le baron Lasser in morda tudi
knez  Auersperg   se vtegneta posloviti.   Ka-
korsna je sedanja vecina v diiavnem zboru —
in ta ostane se eno leto — ni misliti, da bi se
moglo ministerstvo kakega druzega duha vz-
drzati,   tedaj bo treba se dakati,  da se na po-
polnih razvalinah sedanje sisteme vsdigne novo
poslopje, v katerem se  vsi  avstrijanski  narodi
snidejo zadovoljni in srefini. Opozicija v drzav-
nem zboru je naredila letos ^elik korak naprej in
smelo trdimo, da je moralno zmagala.   Stevilo
I zvestih privrzencev sedanjega ministerstva se je
zel<5 skr6ilo; najmo6nej§i stebri P.r Herbst,
jgrof Kellerspergj grof Coronini itd, so
se mu menda za vselej odmateiili in kaf mu jih je ostalo, so vefiinoma prepohlevni podpofniki vsake vlade.                              .     ,
V  zadnji seji poslanske Cornice Je miiii-sterski predsednik v odgovoru na Mron.t'1-jpyo interpelacijo potrdil,. da so res Turki tri dalW« tinske pastirje na na§ej meji ob glavo deli in njih ^ivino odgnali; zdaj da se vrSe razprave zarad zadostenja in kaznovanja krivcev.
0 kongresu porofiamo v posebnem 61an-ku. — 0 uspehih ali neuspebih prvih treh sej so si porofiila v raznih Casnikik Se vedno mocuo navskriina; zato je bolje, dao tem moldimo, ckik- , ler ne pozvemo kaj zanes^jivega,
Turcija je nekda sklenila izstopiti iz kongresa, ako bi se zahtevala avtonomija &e za druge provincije kakor za one, ki so zaznamo-vano v sanStefanski pogodbi. Vesti o tem sklepu so kongresne kroge mocno razburile.
V  Carigradu vre ce dalje huje in bati se je vsak dan, da pofii revolucija. Tuji posla-niki so dobili brezimna pisma, v katerili se jim razklada, da upor se ne bode obrafial zoper kri-stjane, ampak zoper nezraolnega in neopravWeno vsiljenega sultana, ki se je vdeleftl define iz-
( daje. Stari „Pressia se pa piSe, da v Carigradu ncma nih6e ni6 zaupanja v berlinski kongres; mir jo prcd vrati, a nihee ga neraa v srcl; ves narod je obupan, ubog, bedon in brez izglodov. j Nilu'ie se iz nesrece nij ni^esa naucil. Sultan je j bojazlii" in ne vc\ kaj bi storil. Leta 1566, Se, ko je .tan Hulcjman umrl, bila jo TurCija vcfija, nego nekdnj rimska dr^ava, zdaj je strta in le zavist in sumnjivost Anglije in Evrope jo vnru-je, da skupaj ne padc.
Iz Derlina dohajajo nevgodne vesti o cc-sarjev^m stanji. Zdravniki so namrefi objavili, da cesar nc more se tako hitro ozdraviti, in da &e morajo Se marsikatere tc^ave premagati, pred-no popolncm okreva, kar se vtegno le v daljgem iT;asu zgoditi.
Na Nemskem so se resno zadeli priprav-ljati za volitve. Narodno-liberalna, do zdaj vla-dajofa stranka razpada in mno^ise Stevilo kon-servativeev, — vse to vsled napadana cesarja. — Sploh so pa zdaj v deMi kulture in napredka jako nevscfine razmere: policija igra glavno zada5o; vse sumni6i, vse voha in ovaja, za to pa je postalo javno in druSbinsko ^ivljenje ze!d nevarno. Na cesti se ne upa nihee vefi izgovo-riti cesarjevega imena, da ga ne obdoliijo vele-izdaje, v kremah se le se §epe(e v dogodkih ravno mintilih tednov, in v delavnicah, pisarnah in celo doma mej dru^ino ne zaupa ve6 eden drugemu. To sliko iz „rajha" nam podajajo nem§ki gasopisi sami — tedaj ni nikakor misliti, da bi bila pretirana.
Razae vesti
Po jugnej ^eleznici se je binkoStne praz-nike, kakor beremo. z zabavnimi vlaki in Dunaja, Ljubljane, Trsta, Kormina, Pulja in Reke v P o s t oj n o vozilo 2600 ljudij.
Pogkodovanje vuiogradov. V Dutov-Ijah sta dva odiasla "ana, Stefau Tavdar in France Petrifi, iz hudobnosti porezala in popalila posestnvku Toma2u Stoku vinskih trt v vinogradu za 113 gld. Zarad tega sta bila lL junija v Trstu obsojena, prvi aa 6, drugi na 10 mesecev jece.
V Bolgarijo. Poroca se „Narodua da se misli veLslovenskih rodovin izvipavake doline v Bolgarijo preseliti, kjer bodo poskusili vipavsko vinsko trto za-saditi na rodovitnej§ej in obsunejSej zemlji, nego so jo imeli dozdaj. Poslali so te dni jednega mo^a izmej sebe po Savi in Dunavu v Filipopelj, da ogleda zom-]jo. in poizv6 uvete, ter mo^nosti preselitve.
Vabilo k Besedi katero napravi „Bratno drus-tvo" na Proseku due 23. junija 1878, pod milim ne-bom pri g. Gorjup-u.
Program: 1. Pozdrav (Nedved). 2. Mojemu nard-du (deki. Stritar.) 3. Slavjanka (Carli). 4. Orest (Stri-tar). 5. Iskrica domorodna (Trepal). 6. Bob iz Kranja (Saloigra v 2 dejanjih). 7. Tombola.
Po besedi skupna zabava pri g. Nabergoj-u, Za-(!etek besede ob 5, uri popodne, — Vstopnina k besedi
Konfiskacije. V zadnjem &su so bill razni Sas-niki v Ljubljani in drugod konfiskovani, ker so govo-rili o mobilizaciji. NaSa policija je bila v tej zadevi uljudnejSa: pozvala je urednike tukajSnjih listov k sebi in pripororjila njihovemu patriiotizmn. naj o tern predmetu previdno pi§ejo in nikar ae or jo, kako se vojastvo premika. Tako jc prav, davemo, o Lemnam je mol&tr
Fotijena volitev. Minister za trgovstvo je po-trdil izrolitev gg. baronaHektorjaRitter-ja za pred-aednika in viteza Andreja Paoletig-a Vialpino za predsednika goriske kupfcijsko-obrtnijske zbornice.
Tombola bo, kakor po navadi, v Gorici na Travniku na st. Petra popoldne. Cisti dohodek pojde na korist zavoda meatnih zapuScencev.
Na Triglavu je dalo napraviti avstrijsko alpin-sko druStw hiSico, ˇ katerej bodo tnristi lahko zaw-tje itasli.
SlomSekova slovesnost se bode obhajala dne 24. t. m. v Marburgu. Podobo slavnega knozoSkofa je izdelal gosp. Zajec in jo 14. m. postal v Marburg, kjer se bode omenjenega dne v stolni ccvkvi slovc sno odkrila. Kakor beremo v BNovicah" delajo se v Mar-burgn nze priprave za sijajno svecanost. Ob 10. uri dopoldne bo slovesna mala v stolni cerkvi in pridiga, potem odkritje spomioka in „Te deum." Opoldne bo skupni obed v titalnici, ob 4. ur popoldne obcui zbor, obi8. urizvecer „besedaa. Nadejati, se jcda bode narodni shod t sporain enega najslavnejSih nasib delalcev za narod in dom—od vseh surani obilno obiskovan, kajti narod kateri spcStoje svoje moze, fasti tudi samega aebe.
Vabilo k slovesnerau  razkritju  SlomSekovega spomenika v Maribom v pondeljek 24. junija 1878. Nafirt.
1.  Pridiga, razkritje spomenika, potem slovesna infulirana sv. masa v stolni cerkvi ob 10. uri dopoldne In Te Doom.
2.  Obed v ditalnici.
3.  Obcni zbor popoldne ob 4. uri v citalnici.
a) Nagovor predsednikov, b) porofiilo tajnikovo, e) po-rofiilo dcnarniCarjevo, d) izrofrtev spomenika, e) skiep zastran porabe Se ostalih denarjev, f) sklep zborovanja.
4.  Uesedu v Citalnici ob 8. uri zveCer: govor slavnostni, deklamacije, petje in godba.
H besedi povabljeni so vsi cestitelji SlomSekovi, na obcni zbor pa:
a)  vsi dckani na Slovenskem,
b)  vsi predsedniki sloveuskih cltalnic,
c)  vsi uredniki sloveuskih listov,
d)  odlicni narodnjaki od odbora posebiC povabljeni. V Mariboru 17. junija 1878.
Janez KaLid, predsednik. Dr. Janko Sernec, denarni-5ar, Marko Glaser, kanonik, odbornik. Davorin Va-lencak, profesor, odbornik. Dr. Lav. Gregorec, tajnik.
Sosed soseda umoril. Iz Krlkega na Kranjs-kem se pi§e ?Narodu*: Minolo soboto se je zgodil ˇ Trsljavci blizu Leskovca pri Kr§kem grozen em. Neki kmet Skrbina in sosed mu Miha Skofljanec, oba posestnika na Bregah, priSIa sta omenjeni dan zju-traj do svojin Vinogradov v Trsljavci, kLer sta meja-5a. VecletnosovraStvo gnalo je Miha Skofljanca do maScevanja nap Skrbino; &el je torej prvi do hrama aosedovega, misled,ga pretepsti. Skrbina, &iteL, |da njj telesnej moci Skofljaneevej kds, zagrabi brzo bliz-njo kdso, ter jo zapiel zadnjemu skozi desno stran goltanca u osrdce. Skofljanec je sicer se 15 korakov iz hrama ven napravil, a potem mrtev se zgrudil. Skrbina to vide5, nstraSi se sara pred svojim dejan-Jem, pobere svoj cekar, ter se oglasi prikrSkej sod-niji.   Oba sta ozenjena in oeeta vefi otrok.      —t.
( O bovSki ditalnici obljubili smo v zadnji IteviM dodati Se nekatere refleksije. Svojo obljubo spolnimo v malili vrstah. — Razmere v itovcu in na BovSkem splob niso bile do zdaj osnovi narodnega druStva ni6 kaj ugodne: Bovfian je sicer vedrega iffllia in veselega srca, rad dela in se rad veseli, pa kttpcevajoeemu po Sirnem svetu in zlasti mej Nemci in Madjari zamrezila je tuj§6ina narodnostno seme, Katero mu jegorka materna molitev in nje sladka beseda votrocje srce zasejala. Kupeijsko obfievanje zdrugimi narodi, katero je Bovcanu tako rekoe pogoj njegove Asistencije, z vsemi svojimi .pritiklinami je skoro da popolnoma zaduSilo vso narodno zavest, omrzleio |e srce za jezik po niateri podedovan, ker je le za domafio rabo in iz pozeyive sebignosti se je ogrelo za drug jezik, s katerim se po svetu kruh slu2i in moSnja polni. Zraven tega je pa Se po noCi sovralnik pnSel in mej materino setev plevela natrosil, da je setve komaj toliko ostalo, kalikor so jo zvesti cu-TOJi presadtti in zagradili — v narodno njivico, — v cltalmco. Pa zrun obzidja ostala setev vendar ni fie^vsa zaduSena; Cuvaji naj pogumno za«eto delo nadaljujejo ter vstrajno izpodrivajo mofi sovralnih Bejalcev, katerih hudobno seme: sttmnifienje, obreko-vanje itd. se sicer rado prime, a v skrbno opleti nji-
vi je prava setev za poiteno, pravicno, sveto stvar vendar slednijfi prerase.—
Bovec potrebuje dru§tva zapoduk in zabavo, ker je Bovcanom u2e prirojena ljubezen do drustve-nega zivljenja. YrnivSi se od svojib kupftj domov se oni prav radi shajajo in pogovarjajo o tern, kar se po svetu godi, tudi radi pojo in sezabavajo Zakaj bi se nekt ne shajali v ditalnici, katera jim ponuja berila razne vrste in v raznih jezikih ter jih vabi k prijetnim in poducljivim zabavam? Mari za tone,ker je narodna? Narod, ki ne spoStuej samega sebe, pod-laga je tujcevi peti. Sicer pa, te je res, da je glavni namen cltainiee, vnemati in gojiti Ijubezen do mater-nega jezika in pospegevati narodno omiko. je tudi e-nako resniCuo, da spo§tuje vse druge jezike innarode, kar jasno dokazujejo nemski in drupi politicni in nepoliticni Lasniki v nje bralui sobi. Kaj bi se tedaj obotavljali? urata so na stezaj odprta, le notri I — Oho! le pocasi, vtegne kak previtlen mozak upovar-jati: merodajni mozje tam v tisti hi>it kder se je av~ strijski orel nad vhdom za varha vatdel. pravijo iii ponavljajo vsak dan, da je ittalnica gnjczil.) pansla vizma, da se v njej pot gladi ruakemu medvrdu. da se Avstriji temelj izpodkopava itd.?Mari h»Lete tudi nas cesarju in dizavi vsigilar zveste ltovrane zaplcsti v nevarne, izdajalske mrezeV Nu. kaj pravifeV — U> vmirice se, lehkoverni po&tenjak: mozje, fcit<*ri Vain take kvante prinasajo, utegnejo v drugih rereh merodajni biti, v tej ne: oni tako in enako, kakor ste Vi po-vedali, uie toliko let lazejot da zdaj morda u/f sami verjaniejo, da je res, kar pravijo. Uodite preverjeni, Citalnica je drustvo. katero sloiii ne samo na avstrijskih postavah,ampak tudi na avstrijskem Cuistvu svojili voditeljev in udov. V nje prostorih visi cesarjeva podoba na naj^astnej^em mestuin prvo svojo besedo pos>etila je eitalnica jako Iojatnemu namenu: Izrazila je svojo radost in hvalrznost za odgovor Nj. V. na Slogino adreso vdanosti in zves-tobe. Ne, ne! verli Bovfan, ne verjemite itarodniut odpadnikom, ampak zar.asajte se rajSi na nio^ko be-sedo poStenih rodoljubov, kateri vas zagotavljajo, da se bovska tiitalnica ponasa z geslom: Vse za narod, dom, cesarja!         __
Poziv p. li. luirociiikom.
Konecm polulctja dovoljujeino si prav iiiijno naprositi vse p. n. narofnikc, kateri so le za pol leta narotnino plaeali, da bla-govoljno ponovC* narocbo. Pa tudi vsem onim, kateri zaostajajo §c z letoSiyo in lansko naroCnino, polagamo na srce, naj s»e pozurijo s plavilom.
Po pogodbi, katero smo s tiskarno sklenili, moramo koncem semestra obracu-niti in placati, tetlaj je I'isto naravno in dosledno, da tudi gg. narocniki spolnejo svojo dolznost. Mi radi delamo in se tru-dimo za narodno podvzetje — toda ne s a-m i; osamljeni bi kinalo obnemogli; potre-bujemo tudi duSevne in materjalne pod-pore — in oboje pricakujemo zaues>ljivo od prijateljev  in dosedanjih podpirateljev
Lastnigtvo Sode.
ZDRAVNIK
stanuje   zdaj v nunskib   ulicah   (Via deile Monache) h. §t. 387 L nadstropje.
Eazglas
s kterim se obcno na2nanja} da bo 30. junija t. 1. javna draSba za oddajo dela ceste od Selske meje da Brestovice. —
Tehntfni nadert, po kterem se ima cesta izpeljati, je v tukajsnem uradu na vsacega ogled.
Klicni klip znasa 822 gld. —
K drazbi se bodo le osebe v zidanju ceste znajdene, ali pa njih pooblastenci pripusCali. —
C.k. okrajno glavarstvo v Sezani,
11. aprila 1878.
ni mmm tsassmu
najpotrebnejSe domace orodje, kakor: slice za kavo in jedi, noze in viliee itd. itd.
0<1 konkurznt'^u uHkrhtii^tva pred kratkim na nic prislf? velik« anffle^k»i tovarm' za britanijii'srfliro »nn> •lobili puziv, naj vse izdulkc iz britfti.iju-sn-bra, ki jih pri nan v zulu^i itiiiitno, z« in:tjb«:Ru od«kiMiniii'> {irt'Vuzu in Vi d»'lavhk« \A*\-a darujemo.
Aki* m- v{»(j»Ij(- zn«Hi:k iih tudi proti |K»vz».ktju e< iu% ki ,}«• pri v-ttfM-in i/dfiku ozniii'cnu, «amo za j»*ivrnitt-v tro-kuv prt-voza u .Vti^lfik^ti 114 Iiunoj in ttt»jh>*M did dtdavnke plat't', »I«*1mmI#* vnukdo lu-tu
0^ zastonj: -^Q
-; k>,'.u   tJ.neLsriija.»rei>rr»ih   U'lV ZH, jl'di,  >> kvm. bai !a-
kuvib iliir za ka«u, vk»14- in^mi,!, »ut...j*
|,m ;-,.!, <„ „ ..uU;   St»::c   Vhfh    l'L   koiUltduV
vkupe............fil. 2.35
r, u<,m, (r.ir.,. r.rt^:. naniiznih noiev t ^^^kinn
1,,1-iiub., 1. kvro. Sat Uk. viU-, *k.r?f  U k..Bt. k«-
t. n <¦> vu-i .f«!i ki ;.. »!.-i / ioj \*vh Vi vkupe el. 3.-10 jj  1 zajemulku za 111 tako, t»-,.k<- *r*:r, |.r.*j «i :•., ,:,i»; el- 1>30
'    1              „           »„   jUllU,   i:a.;!-,> vr.lo, it v.tjbu'.yt*
l..-iwnij«.*rr'.r», (.rrj Ki'l- *¦  ZllttJ.....«I.   l.SO
I'olnir e<'^.i idi<j;n;itiis hv«m niki, pur pt> g'»id. I. . :'.. , 2.;>(),;t. ; i,.i-!'' po kr. .10, 7.1, m>. gld. Mil; majdkf za kuvu ali <?uj p'» 3UI. 'I.—, 2.5u, IV , 4. ; i*vtt'niki z ro«'i, par p<> q;i. H..1D, IU..10, 14.- ¦, 'Ji». ; tibdkorin- pu-Ai<-(- po gld. 'J. , ":">o, i. ¦¦ , r>.f,-ii, 7. ; -<indkiirtii> aip-iitt'(> po kr. 4m, 7.1, lli), gld. I. ; nkW'iiiiv /u kis in »dj«? po gld. ^."iO, li.-^'i, 4.1M, •;.; pitaiii* /n riuruvo iiiutb* pir kr. !».'i, gl. i.7u, -J.^0,  t.LM,  t. t.>r Sis iniiug.dirojtii izddkt.
y|T Posebnega pozora vredno: *^Ml
V, k<imtnli>v nami/llih UO/cv, /. nujhnt'jiimi rmuji iz liritAriijA-.si'cbm, z nngl» iikirni jckli'iiimt o.itrtntimi, u ko-inndov ha'-i tukovili Vilie, *'> ko;miilov ttvkih izvr-irnih /.lie za jedi, t> k<.m;idov Im^ tnkovih /He za kavo, v
fli*g(int'ti>) ka'iori »d burAuna. vkupn -t k«»»i«dt>v, ki n» pn-j Mtdli   brcx  Uwb- jiald.  Ili,- ¦•,   nUki- .'.d;!j ,i k.i^U'tt.
eold. (KIO.
Te HHiiri «o i/di'l;i!!c \i iiiijlini;JNeg,i br»t.i»ij«-HM:br» in tid od pravt'gn V.i bttncgn "tn-nm «•<!<> po Cdtdnij rubi in; d;y<» razlikuvati, U-r giiruntirumo, da njih (mrwi o-fttani* ui;1b.
Tudi diirrm vHtiki'inn dirtiur nu^uj, nku mu nit.* nui nli zHcu Mcmitu ali urumcuita*
§Mr \aslov: "^Ml Wien, Babenbergerstrasse 1.
H^MHMHtMH^^-'Pl^^
Podpisani glavni agent slavnega c. kr. priv. zavarovalnega druStva «Am-curazionl tftntrali- v Trstu naznanja s tem, da je puoblastil go«poda Franca Fabiani-ja v Stanjelu kut svojoga o-pravnika za komenski okraj.
F Gorici 1. junija 1878.
Ferd. Canduiti.
Daje se v najem
poletno stanovanje v TOLMIMU na naj bolj primernem kraji.
Ved se poizve pri A. FER-FBDA na Kornju v Gorici.
mmtelj in odgoyprai nredpjfe: AffTQN VABUASL — ink** ^att.in^ * florid