O PAPIRNI PANOGI 24 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala tovarna papirja Radeče Papir Nova d. o. o., Nordiskt 80 g/m 2 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala tovarna papirja Radeče Papir Nova d. o. o., Nordiskt 80 g/m 2 25 O PAPIRNI PANOGI | junij 2017 | 17 | XLV | junij 2017 | 17 | XLV Projekti Inštitut za celulozo in papir V PRIPRAVI BAZA VIROV TEHNOLOŠKO POMEMBNE BIOMASE PREPARATION OF A TECHNOLOGICALLY IMPORTANT BIOMASS DATABASE nov zaščite pisnega, tiskanega in kopirane- ga gradiva za prihodnost predvsem izbor ustreznega papirja kot trajnega nosilca informacije. Vse vrste zgodovinsko in ume- tniško dragocenega gradiva, ki sestavljajo arhivske, knjižnične in muzejske zbirke, pa potrebujejo še ustrezno zaščitno embalažo iz papirja, kartona, lepenke (škatle, ovoji, mape, paspartuji). Embalaža ščiti gradivo ves čas hrambe in uporabe, zato mora biti prilagojena zahtevam arhivske kakovosti proizvodov. Za hrambo dokumentarnega gradiva ar- hivske vrednosti je nujno treba uporabljati trajnejše vrste papirja, sredstva za zapisova- nje vsebine (črnila, tiskarske barve, naprave za tiskanje in kopiranje) in zaščitne embala- že za dolgoročno hrambo arhivskega gradi- va, katerih kakovost je določena s standar- di SIST EN ISO 9706, SIST ISO 11108, SIST ISO 11798 in SIST ISO 16245 ter drugimi mednarodnimi standardi in priporočili. Tako proizvajalci kot uporabniki uporabljajo cer- tifikat o arhivski kakovosti za razpoznavanje kakovosti izdelka in uporabnost posamezne vrste papirja, kartona, lepenke, označene kot trajni ali arhivski. Znak za trajnost (∞) skupaj z oznako standarda mora biti name- ščen na vidno mesto na začetnih straneh knjige, dokumenta ali druge publikacije. Namen tega dokumenta je podati tehnične podlage za ohranjanje kulturne dediščine na papirju. Pri ohranjanju kulturne dediš- Slovenian technical specification SIST – TS 1190: Paper and board (paperboard, cardboard, and corrugated board) – archive quality for preparation of the record, document, books, and for protection of document materials on paper, identifies the types of paper and board, which meet archival quality for the preparation of the record, document, books, and for the protection of archival material on paper and used in the preservation of heritage on paper. This document is intended for all who are involved in activities for preserving the document materials on paper: from papermaker, graphics and publishing businesses, to trade and users in public institutions, archives, libraries, museums and conservation-restoration industry. SIST/TC VPK SLOVENSKA TEHNIČNA SPECIFIKACIJA SIST-TS 1190:2017 SLOVENIAN TECHNICAL SPECIFICATION SIST-TS 1190:2017 čine na papirju je za dokumentno gradi- vo trajne vrednosti uporaba trajnejših vrst papirja in boljših sredstev, s pomočjo katerih se zapisuje vsebina (črnila, tiskarske barve, naprave za tiskanje in kopiranje), za ohrani- tev dediščine zanamcem nujna, ekonomsko upravičena in ekološko naravnana. Dokument opredeljuje vrste papirja, karto- na, lepenke in valovitega kartona (SIST ISO 4046-1 do 5), ki ustrezajo arhivski kakovosti za pripravo zapisa, dokumenta, knjige in za zaščito dokumentnega gradiva na papirju ter se uporabljajo pri ohranjanju dedišči- ne na papirju. Opredeljuje dve vrsti zahtev: zahteve po trajnosti papirja za zapise, knji- ge in drugo dokumentno gradivo ter zah- teve po arhivski kakovosti papirja, kartona, lepenke in valovitega kartona za zaščito dokumentnega gradiva. Dokument (SIST -TS 1190:2017) je name- njen vsem, ki so vključeni v dejavnosti pri ohranjanju dokumentnega gradiva na pa- pirju: od papirniške, grafične do založniške dejavnosti, trgovine do uporabnikov v jav- nih institucijah, arhivih, knjižnicah, muzejih in konservatorsko-restavratorski stroki. Marjeta Černič, predsednica SIST/TC VPK, Tehnični odbor za vlaknine, papir, karton in izdelke Arhivska kakovost papirja je primerna za pisanje in tiskanje v vseh tehnikah tiska, za pripravo dokumentov in tisk publikacij trajne in arhivske vrednosti, za zaščito in kakršnokoli embaliranje. Izdelki imajo gramaturo od 50 do 150 g/m 2 ter so v zvitkih ali zavitkih ter formata A5, A4, A3 in večjih forma- tov do A0. Arhivski karton je primeren za izdelavo zaščitnih ovitkov, map, torbic, kuvert kot zaščitni material, ki omogoča ohranjanje trajnosti za daljše ča- sovno obdobje. Izdelki, ki ustrezajo arhivski kakovosti, morajo biti označeni z ustreznim znakom. Izdelki imajo gramaturo od 270 do 350 g/m 2 ter so v obliki potiskanih ali nepotiskanih map, za zaščito dokumentov in za gradivo večje debeline tudi v obliki torbic. Valoviti karton in lepenka se pri hranjenju trajnega in arhivskega gradiva na papirju uporabljata za izdelavo arhivskih škatel trajne in arhivske kako- vosti. Kakovost mora ustrezati trajnosti za daljše časovno obdobje, izdelek pa mora biti opremljen z znakom za arhivsko kakovost. Člani Tehničnega odbora za vlaknine, papir, karton in izdelke pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo – SIST/TC VPK (http://www. sist.si) smo decembra 2016 pregledali, uskladili in s konsenzom potrdili Slovensko tehnično specifikacijo SIST-TS 1190, Papir, karton, lepenka in valoviti karton (PKL) – arhivska kakovost za pripravo zapisa, doku- menta, knjige in za zaščito dokumentnega gradiva na papirju, ki je izvirni standardi- zacijski dokument in ima status slovenske tehnične specifikacije. Po končni potrditvi je aprila sledila objava v dokumentih SIST. Slovenska tehnična specifikacija SIST-TS 1190:2017 obravnava kompleksno proble- matiko vpliva notranjih in zunanjih dejavni- kov na ohranjanje dokumentnega gradi- va. Na obstojnost papirja v pretežni meri vplivajo notranji dejavniki, ki so odvisni od fizikalno-kemične obstojnosti osnovnih su- rovin pri izdelavi, tehnoloških pogojev izde- lave ter od površinskega oplemenitenja in zunanjih vplivov, ter zunanji dejavniki, ki jih prinašajo postopki pisanja, tiskanja in rav- nanja z dokumenti na splošno. Dolgoročno je eden izmed osnovnih in najcenejših nači- Znak trajnosti – matematični znak, ki označuje, da so lastnosti papirja skladne z zahtevami SIST EN ISO 9706 (¥) in SIST ISO 11108 (¥). Infinity symbol – a mathematical symbol, indicating that paper properties are in accordance with the requirements of SIST EN ISO 9706 (¥) and SIST ISO 11108 (¥). An extensive database of available lignocellulosic materials, such as fast growing woody and invasive plants, forest and agricultur- al residues as well as urban and industrial wastes, will be constructed within the CELKROG program. The bio-based raw materials, which are renewable, biodegradable and recyclable, could be more efficiently utilized for the production of green chemicals and bio-polymers. The lignocellulosics database will contain relevant information on the availability, current and physical status, and chemical and morphological properties of the most important biomass types. It will be an open-access document, intended for research scientists, industrial professionals and others involved in the development of »green« technologies and products. V okviru projekta Cel.krog bomo na ICP-ju identificirali in ovrednotili najpomembnejše domače lignoce- lulozne vire. Z bazo, ki se bo sproti dopolnjevala, bodo raziskovalcem in industriji na voljo informacije o do- mači biomasi, ki predstavlja največji tehnološki potencial za pridobivanje bio-polimerov in zelenih kemikalij iz obnovljivih surovin. Intenziven razvoj in trajnostna narav- nanost gospodarstva narekujeta boljšo izrabo obnovljivih surovinskih virov, kot je ligno-celulozna biomasa. Slednja bo v prihodnosti postopoma nadomestila fo- silne surovine, katerih zaloge so omeje- ne, njihova predelava pa okoljsko obre- menjujoča. Med najpomembnejše vrste biomase prištevamo les in lesne ostan- ke, hitrorastoče lesnate in tujerodne invazivne vrste, najrazličnejše ostanke iz kmetijske predelave, zeleni odrez ter odpadno biomaso iz industrije in komu- nale. Gre za velike količine materiala, ki večinoma ni optimalno izkoriščen, saj se ostanki največkrat uporabljajo za ener- getske namene, kot gnojilo, krmilo ali za steljo, dejansko pa je njihov potenci- al veliko večji. Lignocelulozni (odpadni) materili vsebu- jejo naravne polimere, in sicer celulozo, hemiceluloze in lignin, ki jih je možno frakcionirati in predelati v različne tr- žno zanimive produkte, kot so enostav- ni sladkorji, organske kisline, alkoholi, furfural ter aromatske spojine, ki služijo kot osnovni gradniki za sinteze v ke- mijski industriji. Polimerni lignin ima vezivne sposobnosti in se uporablja v proizvodnji lepil, dispergirnih sredstev, aditivov in termoplastov, medtem ko so celulozna vlakna osnovna surovina za proizvodnjo papirja in tekstilij. Celuloza je vse bolj cenjena tudi kot ojačitvena komponenta pri sintezi termoplastičnih bio-kompozitov, kjer vlakna vgrajujemo v polimerno matrico, ki jo lahko sesta- vlja fosilni polimer (PE, PP , PVC) ali poli- mer iz obnovljivih virov, npr. polimlečna kislina (PLA). Veliko povpraševanje po biokompozitih z izboljšanimi lastnost- mi je zaznati predvsem v gradbeništvu, avtomobilski industriji, embalažerstvu in v proizvodnji predmetov za široko po- trošnjo. Razvojni trendi kažejo, da bosta v prihodnosti igrala pomembno vlogo nanofibrilirana in nanokristalinična ce- luloza, ki ju pridobimo s fibrilacijo celu- loznih vlaken. Delci, katerih dimenzije merimo v mikronih, se zaradi reaktivno- sti in izjemne mehanske jakosti že upo- rabljajo za sintezo lahkih, fleksibilnih, močnih in odpornih materialov. Pretvor- ba biomase je učinkovita, če koristno uporabimo vse njene komponente, pri čemer gre za koncept biorafinerije. Ve- lik tehnološki potencial imajo predvsem materiali, ki jih je količinsko veliko, so lahko dostopni, imajo ustrezno kemično sestavo in so nezadostno izkoriščeni. V okviru projekta Cel.krog bomo na ICP-ju identificirali in ovrednotili najpo- membnejše domače lignocelulozne vire. Poseben poudarek bo na presežni bio- masi, torej na ostankih iz industrije in kmetijstva ter na tujerodnih invazivnih rastlinah, katerih širjenje je treba ome- jevati, saj pomembno vplivajo na bio- diverziteto okolja. Ocenili bomo vrste, količine in dostopnost materialov. Sis- tematično bomo zbirali vzorce lignoce- luloz, ki so v našem okolju prisotne v izobilju in zato predstavljajo velik teh- nološki potencial. Določili bomo njihove kemične, morfološke in fizikalne karak- teristike in glede na to tudi potencialno primernost za predelavo oz. za proizvo- dnjo inovativnih produktov. Vse prido- bljene podatke in rezultate analiz bomo zbrali v pregledni podatkovni bazi o raz- položljivi biomasi. Bazo bomo ves čas trajanja projekta dograjevali, pri čemer bodo vse relevantne informacije dosto- pne raziskovalcem in razvojnim teh- nologom iz industrije. Predstavljala bo izhodišče za nadaljnje raziskave tehno- loških postopkov pridobivanja bio-poli- merov in zelenih kemikalij iz obnovljivih surovin. Janja Zule, raziskovalka Novice