List 34. m v lecaj LVI. i Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 26. avgusta 1898. f Adfti dbtt r Politiški oddelek. i» =8* Pohlepni Madjar. Cislitvanska krvavi zdaj že celih trideset let za monarhijo. Dualizem jej nalaga ogromnih žrtev, tako da gi-neva vse njeno gospodarstvo, in da mineva blagostanje prebivalstva, v tem, ko se Madjarska na naše troške trgovinsko in politično utrja in krepi in si tako pripravlja pogoje za popolno samostojnost in neodvisnost. Prav ta teden se vrše v Budimpešti zopet važna zopet ogersko vlado in vse posvetovanja o naši usodi. V sredo so se začela pogajanja mej avstrijsko m mej okolnosti svedočijo, da hočejo Madjari sedanjo cislitvansko krizo porabiti v to * da naši državni polovici zopet enkrat puščali kri, da bi si zopet za deset let zagotovili kar možno največje koristi od dualizma in kar možno najmanjše žrtve. Načrt ogerskega ministerskega predsednika barona Banffyja je sedaj jasen in umevno je sedaj tudi, zakaj se je z všemi silami ustavljal provizoričnemu podaljšanju sedanje nagodbe ter zahteval, da se mora nagodba ali trgovinsko po- s definitivno obnoviti, ali pa nadomestiti godbo. Madjari so zopet enkrat dokazali, da se vse dru- gačni politiki, nego aristokratični državniki, kateri via- £ dajo v Cislitvanski. Pri pogajanjih, katera so se začela v sredo mej J se opusti jedina koncesija, katero je Avstrija dosegla, na se opusti odprava mlinskega obrata in naj tudi v tem oziru ostane vse pri starem. Ta zahteva pohlepnih Madjarov je nečuvena in prej podobna cestnemu ropu, kakor čemu drugemu. nikdar se niso Madjari tako pokazali, kakor sedaj, ko poskušajo na tak način izsiliti žanje kar najugodnejšo nagodbo i a najžalostnejše je to, da se je bati. da bo avstrijska vlada odnehala in da zmagajo Madjari popolnoma. da odneha dunajska vlada, izvira od tod, Strah ker je znano, da hočejo izvestni visoki krogi, nai se nagodba cbnovi za vsako ceno in na vsak način, ter od tod, da za tako nagodbo ne bo nikdar dobiti večine v parlamentu, a ogerska vlada bo le tedaj přivolila, da se nagodba uveljavi s § 14., ako se uveljavi za deset let in ako bo nagodba zanjo tako ugodna, kakor želi, sicer pa nikdar. Iz predstojećega je razvidno, da je položaj dunajské vlade skrajno neugoden m umevno j da sredstva poskusiti, samo da se iz njega reši. hoče In vsa prvo sredstvo v to naj bo preklic jezikovnih naredb. Na ta način upa vlada, da se izogne vsem neugodnostim : Ne bo jej treba kršiti ustave in ne bo treba odjenjati vsem ogerskim zahtevam. Vlada ve » da bi Madjari postali dosti obzirnejši in popustljivejši, ako bi videli, da more dunajska vlada pravočasno rešiti nagodbo parlamentarnim potom » a da se to doseže, hoče vlada preklicati jezi kovne naredbe. Vlada si je svoje stiske sama kriva in zato slo avstrijsko in mej ogersko vlado, se gre za to, da se do- vanske stranke nimajo prav nobenega vzroka, biti proti seže porazumljenje o nagodbeni vsebini in o načinu uve nj ej obzirne. Da vlada na spomlad se odločila na časa » spraviti na- in ne ljavljenja definitivne nagodbe. Način uveljavljenja je tišti energičen korak, bi bila imela dovolj revolver, s katerim skuša ogerska vlada prisiliti du- godbo pod streho in bi ne bila sedaj na milost najsko vlado, da se vsem njenim zahtevam v meritornem milost izročena nenasitnim madjarskim revolver-politikom oziru uda. Banffy zahteva, naj se uveljavi ničvredna » za Ci slitvansko skrajno neugodna, za Ogersko veleugodna na- volilni red. S tem bi bil narejen konec nemški Po Badenijevem in Gautschevem brezuspešnem poskusu je bil čas, razpustiti državni zbor in oktroirati Taaffejev obstruk- godba, na kataro se je bil dogovoril z Badenijem in ciji, v parlamentu bi bile zavladale zopet redne razmere povrh zahteva še, naj se ta nagodba premeni tako > da in vlada bi se bila mogla z vso energijo lotiti nagod 332 benih pogajanj ter jih voditi toliko uspesnejše, ker bi Pruske naredbe za avstrijske Nemce. let bila Ogerska vlada vedela i da ima opraviti s parla- mentom, kateri se ne da izkoristiti in ki ve, da je Ogerski nagodba potrebnejša, kakor Cislitvanski. nega poročila nemškega schulvereina v Berolinu je razvidno, da je minolo leto priromalo iz Nemčije v Avstrijo 50.000 Thun zamudil ugodni trenutek, ni se upal j po- 9 rabiti najpravičnejšega sredstva in zato je sedaj v tako klavernem položaju, da si ne ve pomagati drugače, nego da pade pred nemškimi obstrukcijonisti na kolena. mark v nemško-politične namene. Od te svote so češko 30 850 mark, ostalo pa za druge namene. isti Nemci rekli, Hrvatska. ako porabili za Kaj bi ti podpore v Rusiji? Vesti o odstopu bana grofa Khuena-He- Siovani iskali dervaryja so utihnile, vender trde ogerskim ministerskim predsednikom listi, da mej banom m baronom Banffyjem na- stali konflikt ni poravnan in da se hoče Banffy iznebiti bana Ali pa bodo slovanski narodi dovolili, da se na njih takoj, čim dožene nagodbo. in mi smo troške izvrši ta igra? Čehi pravijo da ne, mnenja, da morajo tudi Slovenci vladi zaklicati energičen ne. Ako bi vlada preklicala jezikovne naredbe in zajedno Ogerska. Zadnji čas so se zopet začeli gibati slo- vanski narodi na Ogerskem, Slovaki in Srbi, dočim se Malo- rusi in Hrvatje niti ne ganejo. To gibanje je nastalo, ker je velika nagodbena kriza približala eventuvalnost, da pride tudi zahtevala, naj Slovani ne ustavijo parlamentarnega delo- na Ogerskem do velikih prememb, a na to eventuvalnost ho vanja, in naj ne onemogočijo rešitev za Cislitvansko slabe čejo Slovaki in Srbi biti pripravljeni tako, kakor so že davno nagodbe 5 tedaj upamo, da izpolnijo slovenski poslanci svoje pripravljeui Rumuni. Madjarom to seveda ni po volji in jeli neštetokrat dane obljube. Ako hoče imeti vlada parlamentarnim potom uve-ljeno nagodbo, se mora napram Slovanom ravnati po geslu do ut des sicer je ne sme dobiti. so že vpiti o panslavizmu ter dolžiti cislitvanske Slovane, da hujskajo Srbe in Slovake proti Madjarom. Belgija. Tudi Belgija hoče svojo naselbino na Ki- tajskem. Ponudila je kitajski vladi 30 milijonov frankov, če jej odstopi eno luko in primeren del zemlje. Belgija hoče v slučaji, da dobi ondi svoj delež, napraviti bojiio ladijevje, s Politični pregled. katerim bi nastopila tudi v svojem afriškem Kongu. Ker ima Belgija baje Rusijo in Francijo za seboj, se ji utegne namera posrečiti. V toliko so se že ustanovili Belgijci na Kitajskem, Državni zbor Po poroČilih raznih Časopisov skliče da se je zgradba neke železnice izročila neki belgijski družbi vlada državni zbor na dan 12 septemqra Demisija Thunovega ministerstva Poroča se, Začetek je storjen. Nemški cesar in Palestina. Oktobra meseca od- da je Thunovo ministerstvo pripravljeno žrtvovati samo sebe, potuje v Palestino nemški cesar s cesarico. Temu potovanju da hoče takoj omogoči parlamentarno obnovitev nagodbe ta namen se pripisujejo razni pomeni. Pred vsem se zatrjuje, da nemški po preklicu jezikovnih naredb demisijonirati. Iz cesar potuje tja na povabilo turškega sultana, je poskrbel češkega vira se poroča, da na preklic kovnih naredb še misliti ni in tudi ne na odstop Thunovega ministerstva Cesar bo interveniral. za najobsežneje priprave v namen slovesnega sprejema nemške cesarske dvojice. Ker bode v Jeruzalemu cesar tem povodom budimpeštanskih listih otvonl protestantsko cerkev, poročajo tudi listi, da cesar pojde čitati, da hoče cesar poklicati k sebi voditelje vseh strank tja kot mejnarodni poglavar protestantizma in ob in jim prigovarjati, naj odobre nagodbo, kakor jo bo vlada prijavljajo statistiške podatke o Palestini. Jeruzalem predložila, ter naj ne delajo obstrukcije. Nemški obstrukcijonisti nikdar zadovoljni Slo 73 000 prebivalcev, od teh je 55.000 judov, 7660 mohamedancev, ostali so kristjani ; mej temi pa je 2300 katolikov, pravo vanski politi ki in časni karji so že mnogokrat dokazovali i da slavnih nekaj nad 5000, tako, da je v Jeruzalemu k večjemu nemška obstrukcija plod nemškonacijonalnega gibanja in da 400 luteranov, za katere so zgradili novo cerkev. V Betle- ne bo ponehala tudi ako vlada jezikovne naredbe prekliče hemu Nemškonacijonalno časopisje zatrjuje sedaj ko se je raznesla cerkev za 40 protestantov, v Nazaretu za 100 oseb. ostalih mestih je še okoli 100 luteranov. Utrditi lute- govorica, da hoče vlada preklicati jezikovne naredbe, da nemško ranstvo v Palestini, gotovo tudi namen cesarjevega poto nacijonalna stranka ne odneha poprej od obstrukcij dokler vanja tja ne ve, Ako vlada preklicala jezikovne naredbe brezpogojno Irska. Minole dni so v Dublinu praznovali stoletni bila vlada Čehom za preklic jezikovnih nareďb dala spomin na nesrečno bitko pri Castlebarju, v kateri so bili kake koncesije, da prepreči njih opozicijo, potem hočejo naci- Irci premagani in vsled katere je Irska zgubila svobodo, ka- jonalci z obstrukcijo nadaljevati, Maloiuska spomenica Lvovu so tere še do danes ni zopet dobila. Koliko plemenitih mož, ki maloruski so se bojevali za zopetno svobodo Irske, je že padlo. Nasilstvo zaupni možje sklenili, predložiti cesarju in ministerskému pred- Anglije jih je ugonobilo. Gladstone in Parnell, sta se to- sedniku grofu Thunu obsežno spomenico. V tej spomenici se liko potegovala za ubogo zanemarjeno Irsko, sta legla v grob. pritožujejo, da jih Poljaki na vseh poljih majorizirajo in tero- Ker se ni posrečilo tema velikanoma, pridobiti Irski svobodě, rizirijo ter da jim kratijo cerkvene, narodne, socijalne, gospo sploh še malo upanja, da se ista kedaj dosegla. Anglija darske in kulturne pravice. Poljaki store vse, da bi zatrli na- hoče biti neomejena gospodovalka, blagor ljudstva irskega rodni značaj Malorusov. Zategadelj odklanjaio Malorusi z vso ni mari. Kaj, ko bi Anglija enkrat ne doživela zaradi Irske odločnostjo v poljksem deželnem zboru sklenjeno adreso mašcevanja, kakor ravno sedaj Španjska zaradi Kube I zahteva dežeJno avtonomijo za Gališko češ, potem bi bili Malo Rusija in Kitajska. Močno bole Anglijo veliki rusi izročeni Poljakom na milost in nemilost. Spomenica prosi, uspehi Rusije na Kitajskem. V kakem pretilnem smislu groše položaj maloruskih kmetov zboljšal z žnižanjem meli so že listi in državniki angleški napram Rusiji ! Seveda se pomnožilo število maloruskih ljudskih in preveč si niso upali zarohneti in to bodo zdaj še tem manj da davkov da srednjih sol, da bi se gališki deželni šolski svet razdelil v storili, ker so izvedeli, dn obstoji mej Rusijo in Kitajsko poljsko in malorusko sekcijo ter da se razširile pravice tajna pogodba. Ta obstoji že nekaj let, a prišla je v javnost maloruskega jezika v šolah in v uradih. Zlasti žele Malorusi sploŠne in direktne volitve. Spomenica našteva nebroj slučajev poljskega političnega nasilstva ter prosi za pravično in pristransko deželno upravo. še zdaj. Pogodba je ofenzivna zveza mej obema silama. Ki- tajska se obveže, da smatra Rusijo kot silo, ima prevla- ne- dajoč vpliv v vseh vprašanjih notranjske kupčijske politike, dočim podpira Rusija Kitajsko proti angleškim zahtevam. Ru- 333 sija zalaga z denarjem Kitajsko. Kitajska dovoljuje Rusiji v bode leto za letom dajal domovini na razpolago lep vsej notranjosti posebne prednosti. Skupne koristi obeb dežela bode nadzorovala Rusija. Rusija tudi podpira kitajsko v razvitku armade in mornarice. Turčija in Grška. Bivši grški ministerski pred- sednik Ralli je sotrudniku nekega grškega lista sporočil i da mu je turški sultan v avdijenciji izrazi! željo j naj Turčija kontingent popolnem izobraženih trgovskih pijonirjev. Vse one širne kroge, ki se zanimaj o za pomnožitev eksporta, zlasti trgovski in obrtniški stan, pozdravljamo torej danes s prijaznim pozivom, da ustanovitev eksportne akademije c. kr. avstrijskega trgov- skega muzeja, ' ki se otvori oktobra letos in ki in Grška sklenili zvezo. Ralli je izjavil, da bode z vsemi močmi délai za to zvezo, če tudi ga imenujejo izdajalca, ker tako bode mogoče rešiti preporna vprašanja mej Turčijo in Grško, v prvi vrsti krečansko.. Dasi poslednja trditev Ralli- jeva temelji na nesrečni podlagi, vender se mora povdarjati, Franca Jožefa I., podpirajo s prispevki, posvetami in da za to zvezo, grško ljudstvo, ki je ravno toliko zla prestalo ustanovami. bode zajedno trajen spomenik slavnega petdesetlet-nega vladarskega jubileja našega presvitlega cesarja od Turkov, ne more biti vneto. Pokrovitelji so oni, ki darujejo jedenkratni ^ & ftiA ttiňt, & ttufe && & dfc & & itiiiitàit tf, íft & £fc r?* áti ar. & đfc tft dt fit its đfc áfc ® m « Obrtnija. m Z» znesek 5000 gld. ali pa deset let po 500 gld. Ustanovniki so oni, ki darujejo jedenkratni ...................ITESEsSSSSM znesek 250 gld. ali pa deset let po 25 gld. » Razven tega so darovi v poljubnem znesku Trgovska in obrtnijska zbornica v Ij ubij ani. hvaležno sprejemajo. Imena pokroviteljev vdolbila se bodo na spo- Mej drugim se posebno povdarja, da je treba v minski plošči v poslopju akademije. Ustanovniki dobe bodo vsi večji meri skrbeti za izobrazbo trgovskih močij, za umetno opremljeno diplomo. Istotako se službo vnanje trgovine, za temeljitejâe spoznanje mer- pokrovitelji, ustanovniki, pospešitelji in darovalci upi-kantilnih razmer, zlasti v prekomorskih deželah, sploh sali v častno knjigo, a vsi prispevki se bodo objavili. za kosmopolitično vzgojo našega trgovskega stanu. Da se tej zahtevi ustreže, smatraj o podpisanci zajedno s c. kr. avstrijskim trgovskim muzejem za strijskega trgovskega muzeja na Dunaju", svojo nalogo, da vse potrebno pripravijo za usta- devni dopisi pa načelniku blagajničnega odbora, gosp Prispevki naj se blagovolijo pošiljati c. kr. poštni hranilnici za „zaklad eksportne akademije c. kr. av- vsi za no vi te v avstrijske trgovske visoke šole z imenom Juliju Neubergu na Dunaju I. Akademiestrasse 4. » eksportna akademijatt. Ta iz dveh tečajev in pripravljalnega kurza ob- kr. stoječa komercijalna visoka šola je oddeiek c. avstrijskega trgovskega muzeja. Ta šola naj bi, po-svečujoč posebno pozornost praktičnim naukom, našim mladim trgovcem nudila obširno komercijelno znanje ter na ta način vzgajala zmožné može za naš vnanji promet, nekake eksportne Specijaliste, eventuelno tudi za komercijalne naloge konzularne službe. Storili so se že koraki, da se elevom te akademije izposluje olajšanje glede vojaške službe. Krepko pozivljemo torej trgovski naraščaj naše domovine, da pogumno prekorači tesne meje očetnjave ter se poda na torišče svetovne trgovine z njenim neizmernim poljem bogatih virov zaslužka, da hiti venkaj v telo in dušo krepčujoči morski zrak. Izobraženi v eksportni akademiji morejo abi III. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič poroča, da hoče odsek Ljubno rudarskega in plavžarskega društva za Štajersko in Koroško odposlati k svetovni razstavi v Pariz več strokovnjakov in sicer: 1 pre- kovin-plav-svoji mogarja, 1 rudarja, 1 železnega plavžarja, skega plavžarja ali več in 1 rudarskega in žarskega mašinista. Ti bi ss zavezali, da po vrnitvi natančno poročajo o razstavi in potovanji. Ker se gre tu za podjetje, od katerega bi ne imeli koristi samo društveni člani in društveni interesentje, temveč vsa montanistika, odsek pa stroškov ne more iz svojega pokriti, se je sklenilo, obrniti se na za-stope in lastništva rudokopov z uljudno prošnjo, da ta v strokovnjaškem oziru občekoristni namen po-spešijo z dovolitvijo podpor. Ker se bodo poročila o potovanji doposlala darovateljem in bo po zatrdilu tukajšnjih strokovnjakov to poučno potovanje tudi turjentje postati trgovci na vesoljnem svetu, kjer se kranjski industriji in rudarstvu v korist, predlaga zamenjavajo zakladi. poročevalec imenom odseka: Zbornica naj v omenjeni Zajedno pa se nadejamo, da bode trgovski in namen dovoli znesek 20 gld. obrtniški stan, da bodo gospodarstvene korporacije Predlog se sprejme. naše države požrtvovalne dovolj, da razven države, IV. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner po- ki je dovolila 20.000 gld. državnega prispevka, in roča, da se je G. M. iz odbora*zaveze lastnikov čajnih razven c. kr. avstrijskega trgovskega muzeja, ki bode rastlin in plantaž naročilo, da razpečavanje in konsum tudi prispeval po močeh zagotovo pokritje priman- čaja v Avstro Ogerski v ta namen prou da se po kljaja v přibližném letnem znesku 20.000 gld. vzdignejo direktne zveze mej Ceylonom in cesarstvom. združenimi močmi moramo si ustanoviti Po njegovih poizvedbah raste konsum čaja. Visoka zavod, namenjen prospehu našega narodnega blago- uvozna carina utegne pa biti vzrok, da se prodajajo stanja, gospodarstveni bodočnosti Avstrije, zavod, ki tudi take vrste čaja, ki so v obče zdravju škodljive. 334 Carina znaša okrog 75% povprečne vrednosti čaja. (Oïdium Tuckéri) dostikrat samo „oïdium" imenovana. Poslednja leta so se pridelovalni stroški za čaj vsled Dočim se je ta bolezen na trti v Italiji, na Južnem Ti-novo uvedenega obdelovanja in s pomočjo strojnih rolskem, Primorskem in Štajerskem že pred mnogimi naprav znatno znižali, ne da bi bila kakovost trpela • leti (prvič opazovala se je 1. 1845) prikazala in v teh in je ta pridelek stopil v vrsto predmetov, ki se v deželah tudi velikánsko škodo učinila, opazuje se nje nekoliko let sem množini zavživajo. Izvoz čaja iz Ceylona je znašal večja škodljivost na Dolenjskem še leta 1888 dvajset milijonov funtov in je poskočil m odtod izvira, da so se jej vinogradniki še le sedaj v 1897 na 116 milijonov in letošnji izvoz se ceni na bran postavili. 120 milijonov. Koristno bi bilo, ko bi se napravila med pridelovalnimi kraji in deželami cesarstva di- lezen ni druzega, kakor Kakor že ime „trtna jajčasta plesen » plesen a 4 pove, ta bo-„ glivica" ki se na trti rektna kupčijska zveza. K temu bi veliko pripomoglo, pokaže in nam trto in vinski pridelek uničuje. Vsakemu ko bi se uvozna carina za čaj, ki dojde s parniki pod avstro-ogersko zastavo, določila na 50 gld. znano, da plesni na kruhu, obuvalu, obleki itd. te v stvari pokvarijo in da niso druzega, nego mičkene rastli zlatu za 100 in bi se pustila dosedajna tarifa njce, ki se žive od soka teh rastlin, katere izsesavajo. \ Ona se pokaže 90 gld. v zlatu za čaj, ki se privede po morju pod Tako je tudi s „trtno jajčasto plesen tujo zastavo, in dosedanjo carino 100 gld. v zlatu za na zelenih trtnih mladikab, kot tanke pajčevinaste niti, čaj, ki pride po suhem. S tem bi se doseglo, da bi kot podgobje ali micelij, od tu razširja se na liste in na prenehala prodaja takih zmesij, ki škodujejo zdravju jagode, katere kot neko bolj ali manj gosto, sivkasto m bi bila cena čaja razbremenjena koristij tujega belo prevleko napade. Ako take trte duhaš, vonjajo po prekupovanja. Poročevalec povdarja, da je 1898 uvozno carino na čaj s 1. januvarijem noma odpravila in da Anglija že dolgo uživa carine prosti uvoz čaja, kar je iz narodnogospodarskega sta- najdemo Belgija plesni in ravno tak duh razširja se po vsem od te plesni popol- napadenem vinogradu in ti udarja v nos. Če to prevleko pod povešalnim stek lom pregledamo i i da obstoji iz samih nitij i katera vsaka je lišča zato posebno važ ri ker se delavskim slojem rastliniea sama zase, ker ima koreninaste sesalke (hausto nudi v tem predmetu cena in zdrava pijača. inte- rije) s katerimi se uglablja z zunanjo kožico na ome resu oživitve našega pomorskega prometa in da cena njenih delih trte in jej sok izsesava. Na konci nitij iz čaju pade, bi bilo, ko bi se splošno veljavna carina rastejo kratki trosonosi, jajčeste oblike, ki se preščipa 90 gld. v zlatu določila na 50 gld. v zlatu od 100 kg yajo ali cepijo v jajčasto trosje, pri uvozu po morju. Uvoz po morju bi se olajšal in razširja in novo plesen nastavlja. katero se po vinogradu tudi manj premožni ljudski sloji bi bili v stanu, uživati to zdravo pijačo. Doseglo bi se tudi, da bi se konsum opojnih pijač zmanjšal. Poročevalec predlaga imenom odseka: Zbornica naj se z vlogama obrne na visoki c. kr. ministerstvi za finance in trgovino s prošnjo, da se zniša uvozna carina na čaj v zgoraj omenjenem smislu. — Zbornični svetnik A. Gassner priporoča posebno v interesu revnejega prebivalstva predlog, ki se na to sprejme. (Dalje sledi.) Vsakemu umevno, da ne more ne mladim » ze lenim mladikam, ne listju in ne jagodam v njih našči hasniti, ako jim ta glivica sok izsesava, ter da morajo napadeni deli le hirati in veneti. In tako je tudi tukaj in posebno škodljivo se to pri jagodah ali pri grozd ju opazuje. Ako se tod trtne jajčaste plesni napadene jagode še nedorastle in je ta glivica v veliki množini na-stopila, zaostajajo za zdravimi, razpokajo naposled ker se obolela koža ne more tako raztegovati in na vse strani & ;f? &&&&&&& && ífcífciti & & ifccvt Kmetijstvo. » » » » širiti kakor to njena sočnata vsebina zahteva. Razpo kane jagode visijo še dolgo na trti, potem se posušijo ali pa segnijo. Jagode » katere ne razpokajo, ostanejo sicer cele, a tudi trde in nesočnate ter ne dozorijo po Pred žvepljanji trt. polnoma. Iz takih napadenih jagod nabrano in stlačeno vino ima zopern okus, da ga niti piti ne moreš. Škoda leti začeli so po Dolenjskem mnogi vi- torej, ki jo ta zajedalka prouzročuje, razteza Se na nogradniki svoje trte žveplati. Ta, popred neznana upe- trto samo, potem na nje posamezne dele posebno zelene ljava in novost uprizorila je zlasti med starejšimi ljudmi mladike in listje, najbolj pa škoduje jagodam ali grozdju, majhen, ampak še ta nima mnogo nasprotovanja, a tudi mnog mlajši vinogradnik si ker pridelek ne postaja ne ve pomena in veljave te prekoristne upeljave tolma- nikake vrednosti. Takemu uničevalcu naše dobre vinske čiti in zato, da se to pojasni, naj služijo sledeče vrstice. kapljice treba se je z vso silo v bran postaviti in sredstvo Med mnogimi na trti se nahajajočimi rastlinskimi s katerim ga najbolj v živo primemo žvepljanje zajedalkami kakor: strupena rosa (Peronospora viticola) trt in sicer s fino zdrobljenim žveplom. ln zakaj ravno navadno peronospora imenovana j trtni pikec (Glocospo- s tem sredstvom? rium ampelophôgum) trtni koreninoses (Dematôphora Da glivico „trtno jajčasto plesen" v našči in raz nestrix) črna rja (Black-Rot), črni smod ali palež (Gla- širjanju uničimo ne da bi pri tem trti in njenim posa dospôrium Roésleri) nahaja se tudi „trtna jajčasta plesen" mesnim organom škodovali, zato je najboljša žveplena 335 sokislina (schweflige Sàzre). Ta se pa razvije, ako prav on, o katerem so povsod, kjer so ga poznali, govorili » majhni delci žvepla s kisikom zraka v neposredno do- da bi mogel biti župnik. tiko pridejo. Ako tedaj prav na tanko vse mlade zelene mladike, listje in jagode s prav fino zdrobljenim žveplom kakor „Z vsakojakimi ljudmi sem govoril, toda s takimi, župan danes Materna, še nikdar. Veruj » žena > oprašimo, uniči pri tem razvijajoča se žveplena sokislina sem, gospod „delektor" dal mi je pravice v roko » pred glivico » tolsto jajčasto plesen" in trta ter nje posamezni temi trese se vsa vas; toda ko me Materna pogledal » organi posebno grozdje oproščeno je od sesajoče zajedalke. čudo da nisem zajeknil. Z očmi bliska, glavo ima kakor Umevno je, da z enkratnim žveplanjem nismo vedno pepel, ne poznala bi ga î veruj » žena > da ne", pravil je vso glivico popolnoma zatrli ali uničili, ako je podnebje župan Liška, in jedva je poludne odzvonilo, šel je v razširjanju glivice ugodno kar se posebno rado ob župnišče. vlažnih letih in v nizkih močvirnatih legah prigodi. Zato Po blagoslovu vedela je že vsa vas, da je Materna treba » da žveplanje večkrat ponovimo. Najbolj se v od hudega duha obseden, da je pa njegovo hčer prišel to priporoča pred cvetenjem vinske trte, potem po cvetu » zeleni lovec iz pekla, kateremu se je pred davnimi leti nadalje pri razvitju jagod m slednjič še po razvitju Materna zapisal. Potem je to obžaloval, a radi tega bil grozdja. Vender se v tem natančnega pravila ne da postaviti. Žveplati se mora ob toplih, solnčnih dneh, ko ni vetra in ko se je rosa že posušila. Tudi se mora to delo ponoviti, ako je kmalu za tem dež nastopil. Žvepla se s posebnimi pušicami ali z mehovi, navlašč za to narejenimi. Interesantno je, da ima tudi trtna jajčasta plesen svojega posebnega sovražnika ali zajedalko, majhno gli- katero njeno podgobje uničuje in s tem člověku vico neposredno in nehote koristi. Iz žveplanega grozdja tlačeno vino ima od začetka nek okus, katerega pa s preda je trtno takanjem popolnoma izgubi; istotako je umevno tako vino popolnoma zdravo za uživanje. sreči jajčasto plesen ali oïdium ne nastopi vsako leto močno in zato je tudi škoda, ki jo pouzročuje tedaj občut nejša, ako se žveplanje malomarno opušča ali pravilno ne izvršuje. je pobožen in je toliko molil, in radi tega bil je v cerkvi vedno prvi, ter zunaj poslednji. IH. „Starec, zdaj si sam, tako sam na tem svetu. Niti Boga več nimaš, izgnal si ga iz te koče, a kaj ti je ostalo od vsega tega, s čim si se těšil" ? prerušil je z nagla starec svoje premišljevanje ; vse popoludne, skoraj do samoga večera sedel je tako in gledal na jedno mesto, kakor da v njegovih očeh ni življenja in kakor da je svit, kateri je včasih šinil izpod trepalnic j bil dragega kamena, kadar pade nanj solnčni žarek je z licem, kakor da je na veke prepalo, ravno tedaj bogokletna. zasvit sedel ko je v glavo sinila misel grozna si u žil Bog nebeški, da ni tako mi „Vse življenje sem kakov suženj ne služuje zato niti hčere nisi ohranil, ko je šla malit za svojega očeta, za sebe, ti si jim pomagal, ko so mi vkradli Olivo, svojemu gospodu, a 4Ř. ; rt ..i^fwlS îtuttifciîi rifc &&& řtiífiífc &&&& a mojih molitev nisi slišal. Kolnem te, kolnem, steri me t: im i* Poučni in zabavni del. •=' ■■■»■»■......................................................................:............. 3 W W W WW WW W W WWW WW wwwwwwwwwwww wwwwwwwwwww « torej v tem trenotju » kajti ne poboljšam se in če živim še enkrat sedemieset let", besnel je Materna in otroci, ki so sedeli pod oknom, so se razpršili prestrašeni, da Vaški Jakobin. (Češki spisal V. Beneš-Trebizsky. Poslovenil Drag. Pr.) „Kum, kum. Vsem ste nam bili v vzgled, prvi v cerkvi, slednji iz nje temu rekli, ko izve deli, da Materna »Kaj bi nehal moliti, da je nehal popevati a da ne hodi v cerkev in da u li Prav bodo imeli in privadijo se temu. Morajo se privaditi. Le to tako povejte župniku in ne razburite zaman v meni krvi. Sicer vam in župniku pokazim vso nedeljo in vse tri križeve dni". Bog Vam pomozi" ! vzdihnil je Liška in otrl si s » čela kaplje znoja nečem dvomi. roko pogladil lase i kakor da o Materna je zopet tako sedel: glavo v dlaneh i oči zaklopljene, ustnice krčevito stisnjene ne govoril. » da ne videl in Tiho odšel je župan Liška, brez besede, a ko je Materno zopet obsedel hudi duh. ko je starec stopil pred duri in ko so ga ljudje zagledali, prekrižal je vsakdo svoje čelo in ni izprego- za vrbami. Prišel je k hruški. Okoli podobe zelenel je sveži voril, dokler ni bil Materna za jarkom venec a za okvir je m bilo je še vedno srce poti iz lecta od sv. Janezu. Kmet sedel je zopet na korenino, glavo naslonil ob začernelo deblo in oko njegovo zagledalo se je v gaj. košu šepetal je tihi veter kakor mati, ko ziblje svoje dete i peresca so šelestila i vam a „Pozdravljam vas, Materna! Bil sem namenjen ogovoril je kmeta star gospod v černi, nekoliko vže obnošeni obleki. Na glavi imel je širok, siv klobuk. » Polno, nekam rudeče lice pripravljalo se je k prijaznemu smehu, kateri vsakega pridobi. To je bil gospod župnik, nemara šestdesetleten mož » ki svoj ej moči in pri najboljej volji. bil še videti v Ljudje so mu prišel domov, povedal je ženi, da je starega Materno udáni, ker je redkokrat se kregal, in kedar se je » vsej bili bilo hudič obsedel, a kmetica počila je z rokami nad glavo, je, kakor da se smeje. Samo trdoglavneži niso verovali kako bi bilo to možno, da bi bil Materna budiča obseden, temu smehn, kateri je razjasnjeval dan na dan od jutra 336 do večera vse leto lice gospoda župnika; rekali so i se je moral župnik to dolgo učiti i da predno se je mogel garjevo ovco, a pojdem od vasi do vasi, pokazim Vam svet da vsa Vaša čeda postane garjeva zdaj smehljati, ko je drugim jokati, a tešiti kakor angelj, ko člověka tlači mora. poj dite zablagoslovite mojo dušo, kamor hočete, če tudi v pekel î tam bode moja hči, a če mora tudi tam biti, da vidi, Materna bil je pobožen, hodil je vsak dan v cerkev, kako stoka in joka, ker ni slušala a se izpovrgla, kakor pod propovednico pel brezplačno, siromakom hodil pet se izpovrže zrno v gluhi klas u pogrebu ravnotako brezplačno, k trdoglavcem je istotako kimal nekoliko připadal. Kadar se je župnik smejal, z glavo, mislil si, kar hotel, a župniku ni veroval. je Starec izpustil je župnikovo roko, opet sedel pod hruško na korenino, opet oprl glavo ob začrnelo deblo; župnik odhajal je s počasnim korakom v vas in ni » Vže sem se bal za vas, prijatelj, verujte mi, toda se smejal ; nemara prvlje » kar je svečenik in blago Bog na svoje verne ne pozabi, kadar jih žalost dohiti. vestniku uka ljubezni v tem zatišju na deželi Dobro delate, da se zatekate k bogorodnici", govoril je župnik, a smehljal se je, dà se mu je dělala v bradi jamica. ker Čudne reči pravijo o vas. Ne verujem tega Drugi dan vršila se je procesija, prvič predrekaval je kantor litanije vseh svetnikov, toda tako, da so ljudje iz težka zadrževali smeh, ker se je to glasilo, kakor da vem, kakovi so ljudski jeziki. Jutri imamo križev pone- na dvorišču se izpenja star, oguljen kokot a se mu deljek, tedaj zapojete, molili bodete naprej in ljudje po- grlo protivi. govoriti kakor odřezal u Toda Materna je î nehaj o molčal storil, ako je prsih reklo, da je župnik zvit in da ima jezik kakor vreteno. ni prikimal župniku z glavo, kakor je to vedno njim govoril, če tudi um je nekaj v rekel Šli smo mimo Maternove koče. kantor pred » Da bi sovražnike svoje sv. cerkve ponižati račil u I gospod župnik je pogledal na okno do polovice s pa pirjem zalepljeno, sebe blagoslovil s srebrnim relikvi » Molčite, Materna? Ali se vam je res ostudilo slu- jarjem a nad kočo posebej naredil križ; sosedje, ki so žiti Bogu, povzdigati njegovo slavo in čast u hodili takoj za župnikom, so se tudi prekrižali, a cer „Molčim, velebni gospod, kaj hočem tudi povedati? kovnik pokropil je vrata z blagoslovljeno vodo Toda mislim si » mislim, da iz tega ne bode nič in da sem se Bogu za teh sedemdeset let dosti zaslužil, vem velebni gospod, več nego ..." » „Materna, Materna", žugal je gospod župnik z belim prstom ; hotel je strogo pogledati, toda ni šio, zopet se mu je dělala v bradi jamica in lice krožilo se mu » v smeh. Nič ne dejal ? ko bi bili v dvajsetem letu sta rosti svoje, a sedemdesetnik in takšne besede, Materna" ! » n n Gorše, velebni gospod, gorše slišite". Boga kolnete". Naj, gospod župnik. Bog je igral z mano, a jaz imam te igre dosti, do zblaznjenja. » Izkuša vas, vedeti hoče, ste-li v njegovi službi tako okrepili i da mogli prenesti tudi najtežje breme „Da me izkuša, velebni gospod » če sem dosti okrepil? Hahaha"! zasmejal se je starec, vstal, stopil gospodu župniku, pogledal mu v oči, da je stopil župnik i prijel za korak nazaj, kakor bi se bal teh bliskavih očij, ga za roko in mu jo stisnil, da je stopil gospodu župniku mrzel pot na čelo » To me naj izkušal, ko sem bil še mlad, ko so mi bedra še nekaj nesla, a ne ko so mi lasje osivěli in telo se skrivilo kakor vsahlo deblo. Tedaj bi to še prenesel, toda danes ne več, velebni gospod, a radi tega povem, da se odpovem temu Bogu, kateremu sem služil toliko let, ko bi mi treba iti tudi takoj v pekel „Za Boga, člověk, vi norite", zakriknil je prestrašeni svečenik a mrmraje izkušal roko potegniti iz železne pesti kmetove, toda ni šio. Toda zaman so blagoslavljali in kropili kočo; bila je prazna, mrtva. Niti lesena ura ni hodila; došla je. Pred durimi na dvorišču glodala je črna mačka trdo skorjo; přinesla si jo je od kje si bodi. Ko bilo vse pri kraju, stopil župnik pred župnišče, pogledal po vasi, priljudno se nasmejal a šel čez polje. Doma je dejal, da ga naj ne čakajo na obed, da gre gospodu oskrbniku. Mudilo se mu je gotovo, kajti navadno šel na oskrbniški urad še le popoludne. IV. Za teden dnij bil je Materna zopet v svoji koči in še sam. Nikdo ni vedel, kje je bil, a če ga je kdo vprašal, potem ni odgovoril, niti oglasil se ni. Nekoč v nedeljo šel je pred vas a nesel nekaj pod pazduho. Ljudij bilo polno pred stani in pred kočami. Pravili so si vsako-jake stvari ; v nedeljo bilo je čas v to. Materna šel je na sredino trate, pred ribnikom se ustavil, vzel v roke mošnjico in začel nekaj bleste-čega razmetavati, in ako je to padlo na kamen, zazvo- nilo je, da je prešinil mraz vse kosti. Bili so to sami tolarji „Pobirajte hčer od kneza. i otroci siromaki ! Poslala mi to da prej mogel živeti in glada ne umri. Pojdite — pridite. Je vredno, da pridite, sami tolarji so, dobri križevci. Potem povem nekaj Vašim očetom! toda preje morate si » otroci, nabrati srebrnikov" » je glasno govoril starec in vedno razmetaval srebro lobro srebro. j dosti čisto. Najpreje poleteli so za srebrniki otroci, za otroci » Mari šel za to še zahvaljevat, molit na gola mJadeniči in za temi tudi stařeji, kajti tolar bil je tedaj kolena a rekat bedni jaz » bedni jaz ? Tega ne redkeji nego danes a križevec daval je bogati kum storim in ne storim. Prokolnite me, izvrzite me kakor krstu. Vender nekateri niso šli ter klicali otroke nazaj, ker je prej ta denar iz pekla, a ko bi imeli denar doma, šel bi blagoslov od hiše. „Tako otroci, tako hlapci in Vi prijatelji. To je od hčere, prvi denar, knez mi jih pošlje, na Dunaji so kovani nedavno, dobro jih poglejte, razlagal je Materna. Ko je bil mošnjiček pražen, ga je še stresel in potem vrgel v ribnik. (Dalje sledi,) Izvirni dopisi. Iz Zeleznikov, 18. avg. Današnje praznovanje roj- stnega dneva Njegovega c. kr. apostolskega Veličanstva presvitlega cesarja in vladarja Franc Jožefa I. se je pri nas vršilo prav posebno lepo in spodbudno. Naj o tem kaj malega zapišem v kroniko „Novic". Že sinoč se je kar brez programa vprizoril nekaki mirozov z godbo in petjem skoz trg. Čas za slovesno sv. mašo je bil dotočen za danes ob 9. uri zjutraj. Ker se šolsko poslopje ravno prezidava, se je toraj ob y29. uri snidila praznično opravljena šolska mladina pred učiteljevim stanovanjem v Spod. Železnikih. Imela je na čelu šolsko zastavo s spominskim trakom iz 1. 1888. ; zraven pa še štiri druge, po kake 3 metre dolge zastave, in sicer: cesarsko-dr-žavno (črno-rumeno) ; visokoslavne cesarske hiše (belo-ruđečo) ; kraljevo bavarsko (belo-višnjevo) in papeževo (belo- rumeno). Ravno na pr. ob tem času se je zbrala pred poslopjem za gasilno orodje danes v prvič v novi opravi nastopivša požarna bramba ; — občinski odbor pa se je zbral v prostorih gospoda Mih. Taler-ja. Nekoliko trenutkov pred 9. uri prišli so vsi navedeni korporativno v famo cerkev k slovesni sv. maši, katero so opravljali č. g. župnik Ant. Korbič. Po zahvalni pesmi konec sv. maše odpeli sta se prva in zadnja kitica cesarske pesme. Po končanem cerkvenem sv. opravilu so se podali šolska mladina, požarna bramba, obč. odbor in ostalo občinstvo, ter ostavili se ob poslopju za gasilno orodje, ki je bilo okinčano z mlaji, cesarskimi in narodskimi zastavami, in imelo nad vhodom napis: „Bogu v čast, bližnjemu na korist". Kmalu na to so prišli v cerkveni opravi č. g. župnik A. Korbič ob azistenci č. g. J. Mikš-a in v spremstvu z cerkvenimi služabniki, ter so po cerkvenem obredniku blagoslovili gasilno orodje, pa tudi poslopje, v katerem se vse v to svrho pctrebno shranjuje. Po obhodu č. g. župnika in spremstva je vročil blagorodni g. župan S. Košmelj načelniku požarne brambe blagorodnemu g. Fr. Košmelj-u poslopje v osl rb, orodje pa v porabo, ter sprejel od njega zaobljubo zvestega spolnovanja sprejetih dolžnostij. Temu je sledila službena zaobljuba gasilnega moštva v roko g. načelnika. Zdaj je imela požarna bramba svoj slavnostní obhod skoz trg i šolska mladina pa se je s svojimi peterimi zastavami v sprevodu podala v Zgornje Železnike na vrt blagorodnega g. župana S. Košmelj-a, 0 kateri je bil za svečanost vrt nakitil z ovenčano veliko podobo presvitlega vladarja, z cvetličjem in zastavami. Pravi šolski sklep se pri nas že od več let sem vrši vselej na rojstni dan presvitlega cesarja, in tako se je zgodilo tudi letos. Šolska mladina vstavila se je v pol-okrog, ogovorili so jo zaporedoma g. župan S. Košmelj, č. g. župnik Ant. Korbič in č. g. katehet Jan. Mikš. Na to je zapela mladina prvo in zadnjo kitico cesarske pesme, in na glas zaklicala presvitlemu vladarja trikrat: „Živio"! „Slava" ! „Na mnoga leta" ! Zdaj je bilo 22 odličnjakov obdarovanih z lepimi molitvenimi knjižicami z zlato ob-rezo; zraven teh je přejelo molitevne knjižice še 19 drugih otrok, ki so izmed ostalih še bolje učili ; vsak izmed teh pa je dobil zraven še slikano mično cesarjevo podobico. Za telesno okrepčanje je pa přejel še vsak izmed na-vzočih otrok štruco belega kruha. Po skupni sklepni molitvi so se otroci razšli na domovja, navzoče moštvo požarne brambe pa je bilo pogosteno z fino pripravljenem golažem in pivom. — Popoldan je imela požarna bramba še svoj slovesni izlet na sosedni Zalilog, in vmes vršila tudi vaje na Jasenovecu. Mislimo, da bo vsem udele-žencem in sploh prebivalstvu celega trga v prav pri-jetnem spominu ostal rojstni dan presvitlega cesarja, 18. avgust 1898. Kot dostavek k temu skromnému poročilu naj sledi še nekoliko besedij u našem novem gasilnemu društvu. L. 1822. je bil pogorel ves naš trg: Zgornji, Srednji in Spodnji Železniki, pa tudi sosedni vasi česnjica in Studeno. Koj po taisti veliki nesreči si je bil omislil trg brizgalnico, ki se je o požarih rabila doma, in rada priskočila na pomoč pri enakih nesrečah tudi v sosednih krajih. A večkrat se je pokazalo, da ena sama brizgal-nica, in še ta narejena po zastareli konstrukciji, ne za-dostuje. L. 1888. se je kot v spomin 40letnega vladanja Njega Veličanstva presvitlega cesarja po tedajnem županu J. L. omislila še ena nova brizgalnica najnovejšega kroja; priskrbelo se je takrat tudi še več drugega po-trebnega orodja, škafov itd.; — tudi moštvo se je bilo začasno vpisalo, ki naj bi bilo o nesrečah vselej pri rokah. Ker pa vse to ni zadostovalo, in tudi shramba za gasilno orodje ne, se je v teku zadnjih dveh let zgradilo novo primerno poslopje, zglasilo se nad 50 prostovoljnih gasilcev, in omisliia se po veliki darežljivost mnogih do-brotnikov vsem lična nova službena obleka. Vse to pa naj služi v trajen spomin na petdesetletnieo vladanja presvitlega cesarja Franc Jožefa I. — In tako nastopi odslej naša požarna bramba lahko kot častna korporacija ob raznih slavnostih, pa tudi kot izvežbana pomoč o nesrečah požara. Posebne zasluge so si stekli za to blag-g. Fr. Košmelj kot bivši c. kr. častniški namestnik in zdaj načelnik požarne brambe, visokorodni g. Jan. Globočnik, g. župan Svitoslav Košmelj, gg. Ant. Hafner, Iv. Bončar, Gabr. Taler in dr. Naj ostane toraj naše gasilno društvo vedno: Bogu v čast, bližnjemu na pomoč! L—k. 338 •ífcífcítlíÝíJÝíífc fr, fr. fr. fr.fr. fr. .rfufL'ti fr, fr, ; ft fr. fr, fr, fr fr.fr, ít^ífeAáBd^íItífctlidfeAAÍ^ Novice. katerega se je poleg dijaštva uđeležilo mnogo narodnih vodi teljev in zastopnikov. Napivalo se je Županu Hribarju, omogočil, da se je tako slovesno vršil shod, dež. odborniku in poslanců dr. Tavčarju, deželnima poslancema dr. Žitniku in dr. Papežů, prof. Levcu in dr. Po banketu so se visokošolci Potrjenje. Presvitli cesar je potrdil izvolitev gosp. odpeljali v Zgornjo Šiško k rojstni hiši prvega našega pevca ces. svetnika Ivana Murnika predsednikom c. kr. kmetijske Vodnika. Slovesen družbe kranjske. bil tudi zvečer komers, pri katerem so V knezoškofijsko Alojzevišče sprej eli so na sodelovala ljubljanska pevska društva in taniburaško društvo „Zvezđa". Komersu je predsedoval dr. Kušar in starešine za- novo za prihodnjo šolsko leto 18 gimnazijcev. Vseh prositeljev stopanih akad. društev. Komersa so se udeležili tudi slov. bilo 55. 25letnico, kar službuje v Litiji, je praznoval na krščanski socijalisti, katere je dijaštvo pri prihodu pozdravilo. Phil. Majcen se je v navdušenem govoru zahvaljeval beli Ljub- Veliki Šmaren preč. gosp. Jernej Zupancič. Preljubljenega in ljani in nje dičnemu županu Hribarju. Ker so bili akademiki prezaslužnega duhovnega pastirja lepi jubilej so Litijčani prav sk vesno praznovali. tako prijazno in prisrčno sprejeti, da mora v resnici vsak obmejen Slovenec zreti na Ljubljano, kot kulturno središče w V St. Vidu nad Ljubljano so sklenili cesarski Jubilej jubilej slovesno prazno vati dne 24. in 25. septembra, bodo skupno praznovali občina, župnija in vsa društva. Slov. zidarsko in tesařsko društvo v Ljubljani slov. naroda. Jur. Vodušek je v svojem govoru obžaloval, da se ni moglo na shodu razpor poravnati. Odgovarjal je krščanski delavec Gostinčar, povdarjajoČ rozpor, nakar je nastal hrup in so na to „Daničarji" in krščanski delavci zapnstili vrt priredi v nedeljo dne sept veliko narodno slavnost nedeljo 21. avgusta so bili dopoludne dijaki v „Narodnem z razvitjem krasne svoje zastave. Zastavi kumuje preblagorodna domu" pogoščeni, kjer so jim narodne dama stregle Ob tej gospa Marija Perdanova, soproga predsednika trgovske m obrtniške zbornice itd. Ob 11. uri dopoludne se vrši blago- slovljenje pred sv. Petra cerkvijo, ob 1. uri popoludne je obed pri Ferlincu in ob uri popnludne veliki vrtni koncert pri priliki se je slovesno pri pel na zastavo akad. društva „Triglav" srebrn lavorjev venec, katerega so podarile narodne dame ljubljanske. Opoludne so se dijaki odpeljali v Kranj, kjer so jih na „Sokolom" s Koslerju. Vrlemu društvu, kateremu je namen strokovna izobrazba članov, želimo lepega vspehe v vsem. Visokošolski shod. Kakor slovenski župani, so si tudi slovenski visokošolci zbrali belo Ljubljano, ko' naravno m petek narodno 19. središče Slovencev, sedežem svojemu shodu. avgusta so imeli prvo zborovanje v „Narodnem domu". Zbralo se je okrog 200 visokošolcev in abiturijentov, katere v imenu mesta ljubljanskega pozdravil gosp župan kolodvora pozdravila Kranjska narodna društva na čelu. Pri sprevodu v mesto so jih Kranjske dame obsipale s šopki in v Čitalnici je dijaštvo pozdravil kranjski župan ces. svetnik Šavnik. Potem se je sprevod pomikal na poko-pališce, kjer se je na slovesen način položilo vence na grobove pesnikov Prešerna in Jenka ter umrlega tehnika Omerse. Prosta zabava na vrtu gostilne P. Mayer-ja in ples v čital-niških prostorih sta bila živahna. Izlet na Šmarjetno vsled dežja izostal. goro Hribar Istotako jih je pozdravil v imenu dež. odbora, gosp Glasbena Matica" v Ljubljani je na svojem dež. odbornik Fr. Povše. zborovalni točki Slovensko vse- učilišče v Ljubljani je jurist Konrád Vodušek podal v temeljito sestavljenem| poročilu natančne date, na podlagi katerih slovansko vseučilišče popolnoma lahko obstojalo. Predlagal je v tem smislu resolucijo, se je z navdušenjem sprejela. Zvečer istega dne so priredili visokošolci serenado ljubljan- izvanrednem zboru dne 20. avgusta izvolila svojim Častnim članom mnogoletnega in velezaslužnega bivšega predsednika Fr. Ravniharja in je sklenila najeti posojilo 4500 gld. za pokritje stavbenih stroškov ter je v nekoliko premenila društvena pravila. septembra Konjska dirka v St. Jerneju Dne skemu mestu in pred magistratom zapeli tri pesmi. Hribar jih je z balkona* mestne hiše nagovoril. Po Župan ulicah, se vrši v Št. Jerneju jubilejska konjska dirka Za dirko je na razpolago v vsem 12 dařil v skupnem znesku 1000 kron. kjer se je sprevod pomikal, so jih narodne dame obsipale s šopki in jih občinstvo navdušeno pozdravljalo. Sprevoda se Tem povodom koni za vojno. bo premovanje konj istotam in nakupovanje tudi ljubljanski Sokol korporativno udeležil. V soboto 20. av- Zaveza kranjskih gasilnih društev je dne 21. av- gusta se je dopoludne zborovalo o drugi točki „Obče dijaška gnsta praznovala cesarski jubilej in svojo desetletnico. Zbrali organizacija", pri kateri je phil. J03. Reisner poročal, da bi so se tem povodom v Ljubljani zastopniki 57 gasilnih društev. naj bilo akad. ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani središče Po sv. maši v stolni cerkvi je ob 9. uri dopoludne na starem dijaške organizacije in kako naj akademiki narodu koristili strelišču otvoril zborovanje zavezin načelnik g. Fr. Doberlet. na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem polji. Akademiki Slavnostni govor je imel zavezin tajnik na Dunaji naj bodo člani „Slovenije", oni v Gradcu Tri- . Fr. Trošt. vdarjal je, da se je še-le za vlado cesarja Franca. Jožefa Po- glava", v Pragi » Slov. kluba". Nasvetoval je resoluciji v tem pričelo gasilstvo in bujno razvilo. Jlvaležnost mora navdajati smislu. Pri teh resolucijah je prišlo do razpora mej dijaštvom. za to vse človekoljube. Govornik pozove navzoče, da presvit- kat. akad. društva „Danica" niso bili zato. da bi bila lemu cesarju zakljičejo „Slava". Se z navdušeniem Člani „Slovenija" središče slov. dijaštva na Dunaji in so tudi brez- Izvoli se deputacija treh gospodov, pritrdi. se obzirno zahtevali, da naj se „Sava" preosnuje naj pokloni dežel- na katoliški nemu predsedniku s prošnjo, da na najvišje mesto sporoči podlagi. Dobro so jim odgovarjali drugi govorniki, da stojimo izraz udanosti kranjskih gasilcev. Slavnostnemu zborovanju tako vsi Slovenci na krščanski podlagi in čemu je bilo treba, sledilo navadno zavezino. Načelnik Fr. Doberlet pozdravi da se je sploh ustanovila zraven tako dolgo obstoječega društva stopnika dež. odbora za „Slovenije" še „Danica". Vsakdo ima lahko svoje osebno skega župana g. Iv. Hribarja. ces. svetnika Iv. Murnika in ljubljan- Oba se zahvalita in obljubita prepričanje, katerega mu nihče ne bode krátil, ker namen di- nadaljne podpore dežele in mesta. Iz poročila tajnika in bla-jakov ni, dokler so še dijaki, delovati na političnem polji za gajnika je posneti, da šteje zaveza po desetletnem obstanku narod, ampak na drugih za narod koristnejših poljih, katere 84 gasilnih društev izmej 98, ki obstoje na Kranjskem. Mi- je poročevajec Reisner natanko precizoval. Pri teh pa politika nolo leto je imela zaveza 1752 gld. 30 kr. dohodkov in to-nima nič opraviti. Izvedovanja somišljenikov „Danice" je bilo liko stroškov. Ponesrečenim gasilcem se je izplačalo 131 gld. posneti, da jim je prepir ljub. Resoluciji sta se večino proti 13 glasovom sprejeli. Popoludne z bil podpore. Poročili se vzameta odobrenje na znanje. ogromno banket, so bili izvoljeni dosedanji odborniki in sicer odbor Ahčin, Do 339 berlet, Fajdiga, Guštin, Juvančič; Papier, Pétrie, Ruting, Štri-celj in Trošt. Po zborovanji je bil skupen obed v Hatnerjevi pivarni, pri katerem je svirala godba. — V c. kr. strokovno šolo za keramiko (lon-čarstvo in pečarstvo) v Cnojmu se sprejme s šolskim letom 1898/9 28 učencev v I. tečaj. Sprejem se vrši dne 13 14. in 15. septembra t. 1. Vnanji morejo vložiti pismene spre-jemne prošnje. Kdor hoče biti sprejet mora dokazati, da je dovršil ljudsko šolo ali spodnje razrede kake srednje šole. Sicer je treba delati vzprejemni izpit. Inozemcem ni treba plaćati niti vsprejemnine niti šolnine. — Vseslovenska delavska slavnost. Vspored vse- slovenskega shoda kršž. socijalnih delavcev in slavnosti blagoslovljena zastave „Slov. kršč. socijalne zveze" se je določil tako-le : V soboto, dne 17. septembra : Ob polu 8. uri zvečer sijajna bakljada po mestu z godbo, serenada presvet-lemu gosp. knezoškofu in blagorodni kumici gospej Pollakovi. Po serenadi priredi na vrtu Virantove restavracije „Slov. kr-ščansko socijalna zveza" večer na čast došlim gostom. V nedeljo, dne 18. septembra: Ob 8. uri zjutraj zbero se društva na Turjaškem trgu pred „Katoliškim Domom", odkoder odko-rakajo z godbo na čelu v nunsko cerkev. — Blagoslovljenje zastave, govor, sv. masa. — Obhod po mestu. — Slavnostno zborovanje v veliki dvorani „Katoliškega Doma". — Skupni obed pri „Virantu". — Po obedu ogledovanje mesta. — Ob polu 4. uri popoludne na okrašenem Virantovem vrtu velika ljudska veselica v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva cesarja s sodelovanjem raznih pevskih društev, godb, prologom, slavnostním govorom, šaljivo loterijo itd. — Vstop udom slavnih i društev brezplacen. Podrobni vspored sledi. — Slavna društva se prosijo, da nemudoma naznanijo svojo vdeležbo in točno zabeležijo število udeležencev in čas dohoda glavnemu tajniku g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikariju v Ljubljani. Vdeleženci, ki žele prenočišča, naj to pravočasno naznanijo, ako se slavnosti vdeleže z zastavo. Slavna pevska društva se opozarjajo, da morajo pevske točke, katere nameravajo peti, tudi nazna-niti poleg vdeležbe pristojnim oblastvom. Prosijo se, da pevske točke ob jednem naznanijo tudi pripravljalnemu odboru. Če kako društvo pomotoma ni přejelo vabila, prosimo je opro-ščenja in blagohotnega obveščenja. Na naši slavnosti je vsakdo dobrodošel, kdor slovensko čuti in pošteno misli. Slavnost naša bodi slavnost slovenskih mas. Za posameznike veljajo objave v časopisih. Na svidenje 17. in 18. septembra v Ljubljano. Slavnostni odbor. — »Der Siiden«, Organ fiir die politischen cul-turellen und wirtschaftlichen Interressen der Kroaten und Slovenen. Přejeli smo 4. številko tega lista. Tudi ta je pomnožena s prilogo. Vsebina je sledeča: Slovanska vzájemnost — (kako ja razlagati v smislu govora gospoda drž. poslanca dr. Ferjančiča pri učiteljskem zborovanju v Ljubljani); — občina in politika ali brezpravne razmere v Istri ji (temeljit članek odličnega rodoljuba iz Istri) — nadaljevanje zborovanja slovenskih odvetnikov, notarjev proti graški nadsod-niji. Dalje obsQga list razne zanimive novice is Štajerske, Ko-roške in Kranjske (obširen opis zborovanja slovenskega uči-teljstva), novosti iz Hrvaške, Istrije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Mej raznoterostmi je Članek „Hrvatska politika" po-snetek iz hrvaškega tednika v Dubrovniku „Crvena Hrvatska' — Ker je ta list, kakor obče přiznáno, v sedanji žalostni politični dobi Slovencem in Hrvatom živo potreben, mora vsak pravi rodoljub smatrati svojo dolžnost, da list po svojih močeh podpira, kar stori najprvo in najlaglje s tem, da postane naročnik. — Naročnina znaša od avgusta do konca leta samo eden goldinar. Uredništvo in upravnišfcvo : Dunaj I. Plankengasse 4. — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju přejelo je meseca julija raznih daril. Darovali so p. n. gg. Stanko Pirnat, c. kr. notar v Mokronogu, 10 gld. ; dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici. 5 gld. ; gospa Karolina Lapajne, v Idriji, 5 gld. ; g. Ivan Šepic, župan okolice ko-njiške, 5 gld. ; gospica Franica Picek, v Ribnici 3 gld. ; ve-leč. g. Anton Ledenik, župnik v Ločah pri Konjicah, 3 gld. ; vč. g. V. Koln, provizor v Reki v Savinjski dolini, 3 gld. ; vč. g. Ivan Plevanič, župnik v Soteski, 3 gld. ; vč. g. Josip JurMč, dekan pri sv. Lenartu v Slov. goricah. 2 gld. ; Jurij Pfeifer, v Novem mestu, 2 gld. ; vč. g. Val. Mikuš, župnik pri Sv. Juriju ob južni železnici, 2 gld. ; vč. g. Jak. Krušič, šupnik pri Sv. Andražu pri Velenju, 2 gld.; dalje so darovali vč. gg. : Vilibald Venedig, župnik v Ormožu, Josip Za-gajšek, župnik na Muti, gg. L. Dursage v Radovljici, Egidij Fux, c. kr. poštar v Ljubnem, Janez Pušavec, c. kr. solni uradnik v Kranjski gori, France Guštin, trgovec, mestni svetnik itd. v Metliki, Janez Detiček v Poljčanah, Jos. Mi-helič. c. kr. dež. sodnije svetnik v Šoštanju, dr. Rupert Dežek, c. kr. notar v Zatičini, Jernej Sbil, trgovec v Mokronogu po 1 gld. vč. g. Fvan Rajčevič, kurát v Trnji in gosp. Martin Poljak v Ajdovcu po 50 kr. Za vse darove bodi iskrena zahvala. Ker je društvo letos podpíralo nad 50 revnih vrednih dijakov ter je namen razdelilo vsak mesec več kot 100 gld., treba je novih daril za bodoče šolsko leto. Darove bode tudi na dalje hvaležno prejemal vč. g. Franc Jančar, monsignor, župnik nemškega vit. reda, papežev častni komornik, Dunaj I. Singerstrasse 7. — Umrli. V Kamniku je dne 16. t. m. umri ravnatelj zdravišča in stavbeni podjetnik g. Fr. Prašnikar. — V Tr-steniku pii Kranji je dne 16. t. m. na nagloma umri ondotni župnik g. Jan. Dolžan. N. v m. p. — Obstrelil se je v Britofu pri Kranji posestnikov sin Al. Zabret, ko je streljal s topiči tako močno, da je vsled opeklin umrl. Streljal je svojemu očetu na čast, ker je bil županom izvoljen. — Toča je pobila dne 21. avgusta po Homški in Šmarški občini pri Mengšu. — Nesreće. Na Kleku nad Jesenicam je pádel v neko brezdno 161etni Ivan Lončar in se ubil. Nabiral je planinke. — V papirnici v Goričanah se je ponesrečil delavec Val. Košenina. Stroj mu je préparai trebuh. — V Vrbi pri Radovljici je padel 561etni hlapec s svisel, kjer je imel le-žišče in se ubil. — Neki sprevodnik je na progi Pontabelj-Dunaj mej vožnjo pal z vlaka in se ubil. — Požari. Dne 2. avgusta je nastal ogenj pri posest-nici Ani Praznik v Hrastoljah pri Skocijanu při Mokronogu. Ogenj se je razširil in uničil dve hiši in pet gospodarskih poslopij. Škode je do 1200 gld. Zažgali so otroci. — Dne 4. avgusta je střela udarila v pod posestnika Franca Kirarja v Grmovljah pn Škocijanu. Zgoreli sta dve hiši in pet gospodarskih poslopij ter tri svinje. Škode 1800 gld. Prav občutna se je pogrešalo pri teh dveh požarih, da ni bilo nobene bri-zgalnice na razpolago. — Pogorel je na Veliki Šmaren dan posestnik Andrej Dolenec v Dravljah pri Ljubljani. Škode je 2000 gld. Zažgal je 61eten otrok. Vrlo so dělali pri požaru gasilci iz Št. Vida. — Istega dne je pogorel neki gospodar v Stožicah pri Ježici pri Ljubljani. Vžgala je strela. — Iz Radovice na črnomaljskem se poroča, da je dne 13. avgusta pogorelo v Supofcah pri Sočicah v Žumperku 25 gospodarjev. Zažgali so otroci. — Dne 15. avgusta je pogorelo v Pševem pri Kranji 5 gospodarjev. Otroci zažgali. — Dne 18. avgusta sta pogorela na Dol. Dobro vi dva gospodarja. Otroci zažgali. — Nesreča na železnici. Iz Dunaja poročajo. da sta dne 8. avgusta na postaji Gmůnd na Franc-Jožeíovi železnici trčila osobni vlak in brzovlak. Sedem oseb je bilo nevarno ranjenih, 21 pa lahko ranjenih. Kriv je strojevodja poštnega vlaka, ker je prehitro vozil in se ni menil za svarilne signale. 340 Ura izdajalka. Neka elegantna dama pariški hotel. Z njo je zapustila zginila tudi dragocena ura. Lastnik hotela je poslal hitro za damo policijo na kolodvor. Tu se vnela huda debata, v kateri je zagovarjala Evina hÔi svojo ne- Na Dunaji dne 20. avgusta t. 1. : 68, 63, 22, 67 dolžnost. Ko ji je jeziček najbolj tekel, začne pri njej ura biti dvanajst. Dama obledi, policija pa v smeh. Konec ie bil, da se A „ _________,______ . _________ udarila Loterijske srećke V Brnu dne 24. avgusta t. 1.: 83, 18, 82, 85, 23 55 VGradci dne 20. avgusta t. 1.: 22, 15, 50, 26, 10 odpeljala ne po železnici, marveč v varno zavetje Požar. Dne 27. julij ob uri zvečer Tržne cene. střela v vas Goriče v Ziljski dolini na Koroškem ter užgala Vsled hudega vetra razširil se je ogenj na vse strani ter vpe V Ljubljani dne 13. avgusta 1898. Pšenica pelil 22 his z gospodarskimi poslopji t. j. dve tretjini vasi. 9.50 kr. rž gl. 7.50 kr., ječmen gl. 6.50 kr., oves gl. gl* kr. Zgodilo se je pa to tako hitro, da ljudje razun par glav še ajda gld. 10.50 kr., proso gld. kr.. turšica gld. 6.40 kr. živine niso mogli rešiti, hišna oprava in celo obleka jek več-jemu delu vsa pogerela, tako, da si je moralo drugi dan ve- zadel pre- ker je ta vas pogorela že prej dvakrat. uvela leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 11 kr liko ljudij potrebne obleke izposoditi. Ta požar Vse cene veljajo za 100 kgr.) bivalce tem bolj Škode je nad 100.000 gld. Deželna vlada koroška nabiranje milodarov po celi Koroški Govoreča ura. Češki urar Karol Loschner iz Par Vîs&îinî dubic je razstavil v Pragi govoreČo uro, ki je njegova lastna iznajdba. Ura kliče z uatornim Člo\eškim glasom vsako uro in dostavlja razne opombe. Ob šestih zjutraj n. pr. kliče: Ura je šest, dobro jutro! Opoludne pridene: Dober tekl itd. Posebno zanimivo je, da govori ura z glasom tega ali onega, kakor je bila sestavljena. Roparji na železnici. Na osebni vlak, ki vozi od Feldkircha proti Inomostu sta stopila minoli teden ponoči dva moža v II. razred. Mej potjo sta prosila sprevodnika, naj priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani ju pusti V razred. Sprevodnik ju peljal tja ter jima prinesel dodatDe karte. Takrat pa je ustřelil jeden mož na je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v sprevodnika, a ga le malo zadel. Sprevodnik je zaprl naglo Stutgartu 1890 1. odlikovana vrata kupeja ter potegnil za rešilno vrvico. Vlak se je ustavil z darilom m je po izrazu lopova sta ušla. Sprevodniki so ju lovili ter končno tudi ujeli, zdravnikov in tisućih zahval- Lopova sta hotela bržčas postreliti potovalce I. raz. in jih oropati. Na kolesu iz Aten v Pariz. Gospod A. pl. Gô- nih pišem edino reelno m drih zapustil 23. julija ob polu uri zvečer s kolesom neškodljivo sredstvo rast za las gospode in katera in dame i Atene ter se vozil preko Elassone, Monastira. Prilipa, Skoplja, ohranijo bujno Belega grada Mohača in Stol. Belega grada na Dunaj, kamor danje las in odstrani tekoj vse lišaje. v • zapreci da si izpa- je dospel dne 6. avgusta popoldne. Progo Atene-Dunaj, ki je 1800 kim. dolga, je torej převozil v 14 dneh. V treh dneh hoče biti že v Parizu. Gôdrich se je peljal preko grško-tur-škega bojišča, preko albanskih prelazov ter moral tudi preko Albanije. Na Dunaju je pripovedoval, da je v Atenah že nad 5000 kolesarjev in kolesaric. Za uspeh in neškodljivost se jamci! . - ^ A ■ V . Cena lončka 80 kr. po postnem povzetju. Dunaj. 26 4 . Hoppe, Wipplingerstrasse 14 Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.