UVODNIK
Spoštovane bralke, spoštovani bralci,
pred vami je posebna, tematska številka revije Uporabna informatika, o kateri obravnavamo vsebine s skupnim naslovom Partnerstvo med informatiko in menedžmentom kot temelj za učinkovito upravljanje informatike. Verjetno tudi sami menite, daje želja vsakega vodstva informatike doseči partnerski odnos z menedžmentom. Vendar je to vse prej kot preprosto. Raziskave sicer res potrjujejo, da se menedžment vse bolj zaveda pomena informatike za doseganje poslovnih ciljev, vendar pri tem ne želi prevzemati aktivnejše vloge. Razlogi so različni, predvsem tehnična vsebina področja, tradicija, negotovost o učinkih vlaganj v informacijsko tehnologijo ipd. Pasivna vloga menedžrnenta pri usmerjanju informatike pa ne daje pravih rezultatov, saj med menedžmentom in informatiko ni pravega sodelovanja. Potrebna bi bila preobrazba, ki bi vlogo informatike spremenila iz tradicionalne podporne funkcije, ki poteka v ozadju brez pravih usmeritev, v sredstvo menedžrnenta za doseganje ciljev poslovnega sistema. Takšna preobrazba je dolgotrajen in zahteven proces, ki med drugim terja tudi kulturološke spremembe na vseh ravneh organizacije.
V tokratni številki boste lahko prebrali, kaj različni avtorji menijo o omenjeni problematiki. V prvi razpravi avtorja Marjan Krisper in Alenka Rožanec obravnavata obvladovanje informatike v poslovnih sistemih in poudarjata, da je za obvladovanje informatike potrebno aktivnejše sodelovanje menedžrnenta. V svojem delu opišeta genezo razvoja področja od zgodnjih začetkov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja do uvajanja novih pristopov.
Sledi prispevek Aleša Štempiharja, ki neposredno odgovarja na vprašanje o problematiki približevanja informatike in menedžrnenta in predstavlja tri nadgrcidljive in dopolnjujoče se pristope k boljšemu sodelovanju informatikov in menedžerjev: pristop stroke, pristop prodajalec - kupec in pristop »gremo v opero«.
Podobno razpravo nadaljuje Tomaž Gorenšek. V svojem prispevku opisuje, kako je kot vodja informatike v skupini Viator <£ Vektor ob rasti podjetja preživljal preobrazbo informatike. Na podlagi svojih izkušenj ugotavlja, da sta za dobro sodelovanje med informatiko in menedžmentom pomembna tako samoiniciativnost informatikov kot tudi odprtost in razumevanje menedžrnenta.
Četrta razprava posega na področje vloge menedžrnenta pri zagotavljanju poslovne vrednosti informatike. Avtorji Aleš Groznik, Mojca Indihar Štemberger in Andrej Kovačič ugotavljajo, da je ključ za dobro sodelovanje jasen in nedvoumen poslovni model ter iz njega izhajajoči modeli poslovnih procesov. Avtorji v razpravi nakažejo, da se mora menedžment odločati o prioritetah in intenzivnosti informatizacije predvsem na podlagi njene vplivnosti na poslovanje.
O vrednotenju investicij v informatiko, ki se ga dotaknejo tudi avtorji prejšnjih razprav, podrobno razpravlja Adrijana Rejc Buhovac. V svojem prispevku opisuje metodologijo za ugotavljanje uspešnosti investicij v informacijsko tehnologijo.
Razprave sklene Gorah Šusnjar, ki predstavlja rezultate ankete, s katero so ugotavljali, kakšna je vloga odgovornih oseb za informatiko v slovenskih podjetjih. Izidi ankete, v kateri so sodelovali številni odgovorni za področje informatike v različnih slovenskih podjetjih, prinašajo zanimive ugotovitve.
Vsebino številke sklenemo s posebnim dodatkom, v katerem objavljamo mnenja, ki so nam jih v zvezi z obravnavano problematiko zaupali nekateri povabljeni člani uprav slovenskih družb ter vodje informatike.
Verjamemo, da je vsebina, ki jo v tej številki obravnavamo, zanimiva in potrebna razprave. Upamo, da smo z izborom prispevkov izpolnili vaša pričakovanja. Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem avtorjem in recenzentom, ki so pripomogli k izidu številke.
Gostujoči urednik Marko Bajec
2005 - številka L - letnik XIII
ueobatina informatika 183