H • mm • ■ •••■v* _ v VI I •• Erjavec: Zmavc ima dovolj znanja in izkušenj Tržaška knjigarna ponuja še zadnjo kavo Goriški policisti strožji do vinjenih voznikov Primorski št. 39 (20.972) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Šport X TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 20. STRANI ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Konec »stare« leve sredine? SandorTence Dan po zmagi Mattea Ren-zija na primarnih volitvah smo tudi mi - kot vsi komentatorji - ocenili, da v Demokratski stranki nič ne bo več tako, kot je bilo. Ni šlo za nobeno prerokbo, temveč za preprosto oceno dogajanj, čeprav so v resnici redki računali, da se bo DS na tak način znebila Enrica Lette ter mu brez vsakršne zahvale obrnila hrbet. Tudi glede tega je Renzi odprl novo poglavje v italijanski politiki. Tajnikov bliskoviti vzpon na vrh italijanske vlade je zbegal in po svoje razočaral dobršen del članstva DS, hkrati pa navdušil tisti del njenega volilnega telesa, ki se ne prepoznava v strankini, imenujmo jo, tradicionalni usmeritvi. Ti volivke in volivci so se udeležili primarnih volitev z edinim ciljem, da izvolijo Renzija, in da zmagovalec takoj »razgradi« t.i. staro gardo. Renzi jih ni razočaral in se takoj lotil »razgradnje«, katere »žrtev« je sedaj postal tudi Letta, čeprav bivši premier sodi v mlado generacijo italijanskih politikov. Demokratska stranka se je rodila in se razvila s celo vrsto protislovij in nedorečenosti, ki ji tudi z Renzijem ni videti konca, le da se sedaj vsa ta protislovja predstavljajo in pojavljajo v drugačni, morda jasnejši luči. Ne gre več za staro ločnico med bivšimi komunisti in bivšimi demokristjani, ki je, vsaj mislim, preživela, temveč za zelo različne politične vizije in za različno tolmačenje politike kot sredstva za dosego začrtanih ciljev. Zato ni naključje, da se Ren-zijevi politiki v tem trenutku v DS najbolj učinkovito zoperstavlja Giuseppe Civati, tudi sam »raz-graditelj«, ne pa Gianni Cuperlo, ki ga večina udeležencev primarnih volitev doživlja kot odraz stare sive politike in preživelega strankinega aparata. Če so doslej razne duše, frakcije in struje nekako sobivale v stranki (to je bilo njene bogastvo, a tudi velika šibka točka), bo od sedaj naprej to zelo težko. Res je, da se vse velike evropske stranke opirajo na struje in frakcije, DS pa ima danes v sebi preveč različnosti za normalno sobivanje, kot priča veliko nelagodje, s katerim je t.i. leva komponenta »prebavila« Ren-zijevo izvolitev, da ne govorimo o njegovem vzponu na vrh vlade. To odpira velike dileme in nihče ne more napovedati, kaj se bo v prihodnjih tednih in mesecih zgodilo v tej nesrečni italijanski levi sredini in levici. Renzi, o tem ni dvomov, bo šel svojo pot. Večina demokratov mu bo sledila, kaj bodo naredili tisti, ki se z njim ne strinjajo, pa je neznanka. Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 18. FEBRUARJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , RIM - Mandatar napoveduje po eno reformo na mesec Renzi dobil mandat za sestavo nove vlade KULTURNI NIZ Barbara Gruden o svoji poti iz Trsta v svet TRST - V Novinarskem krožku v Trstu je bil včeraj kulturni večer z naslovom »Iz Trsta v svet« iz niza dogodkov z naslovom Kultura ponovno v središču - Mesec slovenske kulture v Trstu, ki ga prirejata Slovenski klub in Gruppo/Sku-pina 85. Gostja večera je bila posebna poročevalka radiotelevizije RAI, tržaška Slovenka Barbara Gruden (na posnetku Foto Damj@n), ki je v pogovoru s Poljanko Dolhar spregovorila o svoji poklicni poti, ki jo je vodila v mnoga krizna žarišča po svetu, in tudi o pomenu slovenske prisotnosti v Trstu. Ob dogodku v Časnikarskem krožku je v teh dneh potekala še vrsta kulturnih dogodkov, s katerimi so se spomnili slovenskega kulturnega praznika. Na 6. strani SARDINIJA - Francesco Pigliaru predsednik Zmaga leve sredine na deželnih volitvah CAGLIARI - Na nedeljskih deželnih volitvah na Sardiniji je s 43 odstoki glasov zmagal kandidat leve sredine Frnacesco Pigliaru in je torej novi guverner Sardijije. Premagal je kandidata Berlusconijeve desne sredine in dosedanjega predsednika deželne uprave Uga Cappellaccija, ki je prejel nekaj nad 38 odstotkov glasov. Na volitve je šlo komaj 52 odstotkov volivcev, kar pomeni, da je volil samo vsak drugi Sardinec. Na 2. strani Renzi že ima izdelan precej natančen reformni načrt. Včeraj, ko mu je predsednik republike Giorgio Napolitano zaupal mandat za sestavo vlade, je napovedal, da bo potreboval »nekaj dni« za izbor ministrske ekipe. Ko bo slednja postavljena, pa napoveduje ambiciozne reforme. Kot je dejal, bo v svoje delo vložil »ves pogum, prizadevanje, energijo in zanos, kar ga premorem«. Če bo postal italijanski premier, bo Renzi po lastnih besedah preostanek februarja izkoristil za pospešitev parlamentarnega dela na reformi volilne zakonodaje in drugih institucionalnih sprememb. Marca nato želi pod streho spraviti paket za delovna mesta, z državno birokracijo bi opravil aprila, maja pa bi bila v ospredju davčna reforma. Na 2. strani Monassijeva odlaša s podpisom Na 4. strani Paoletti vztraja z morskim parkom Na 4. strani Na tržaškem sodišču o »uničenju« Glinščice Na 5. strani V Gorici aretirali mladega požigalca Na 21. strani Na Lokvah vlečnica prihodnje leto Na 23. strani 9771124666007 2 Torek, 18. februarja 2014 ITALIJA, SVET / RIM - Predsednik Napolitano poveril firenškemu županu mandat za sestavo nove vlade Renzi dobil mandat »Ena reforma na mesec« RIM - Sedaj že nekdanji italijanski premier Enrico Letta je na področju reform, ki jih Italija nujno potrebuje tako na političnem kot gospodarskem področju, dosegel le malo napredka. Njegovega najverjetnejšega naslednika, Mattea Renzija, tako čaka zahtevna naloga. Renzi že ima izdelan precej natančen reformni načrt. Renzi je včeraj, ko mu je predsednik republike Giorgio Napolitano zaupal mandat za sestavo vlade, napovedal, da bo potreboval »nekaj dni« za izbor ministrske ekipe. Ko bo slednja postavljena, pa napoveduje ambiciozne reforme. Kot je dejal, bo v svoje delo vložil »ves pogum, prizadevanje, energijo in zanos, kar ga premorem«. Če bo postal italijanski premier, bo Renzi po lastnih besedah preostanek februarja izkoristil za pospešitev parlamentarnega dela na reformi volilne zakonodaje in drugih institucionalnih sprememb. Marca nato želi pod streho spraviti paket za delovna mesta, z državno birokracijo bi opravil aprila, maja pa bi bila v ospredju davčna reforma. Italijansko gospodarstvo se je lani skrčilo za 1,9 odstotka, med mladimi pa država z javnim dolgom v višini 2000 milijard evrov beleži več kot 40-odstotno brezposelnost. Čeprav tehnično gledano država ni več v recesiji, se njeno gospodarstvo vseeno sooča z najhujšo krizo po drugi svetovni vojni. Med reformami, ki naj bi pomagale zagnati gospodarstvo, so RIM Pozitivno za Italijo na trgu obveznic RIM - Italija je včeraj na sekundarnem obvezniškem trgu zabeležila najnižjo zahtevano donosnost na desetletne državne dolžniške vrednostne papirje v osmih letih. Kot kaže, se vlagatelji bolj kot na vroče italijansko politično dogajanje ozirajo na znamenja bonitetne hiše Moody"s, da se Italiji vsaj nekaj časa ne gre bati za bonitetno oceno. Povprečna obrestna mera na italijanske desetletne obveznice je včeraj upadla s 3,687 na 3,651 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po februarju 2006, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trenutne obresti za Italijo pomenijo veliko olajšanje. Ni namreč še tako dolgo nazaj, ko je zahtevana donosnost na italijanske dolžniške vrednostne papirje presegala psihološko mejo sedmih odstotkov, ki državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja in jih lahko pahne v neizogibno prošnjo za mednarodno posojilo. Italijo in Španijo je pred dvema letoma pred takšno usodo rešila Evropska centralna banka (ECB), ki je na veliko odkupovala njune dolžniške vrednostne papirje. Nervozo vlagateljev je nato pomirila predvsem s pripravljenostjo odkupovanja neomejenih količin državnih obveznic. Zaupanje v Italijo se je torej okrepilo, posledično pa tudi povpraševanje po njenih obveznicah. Včerajšnji dodaten padec obresti je sicer v prvi vrsti posledica petkove odločitve bonitetne hiše Moo-dy's, da obete za Italijo spremeni iz negativnih v stabilne, kar pomeni, da na srednji rok ne namerava znižati ocene na italijanski dolgoročni dolg. Ta ocena je trenutno pri Baa2. Po včerajšnjih poizvedovanjih se je več kandidatov, ki so bili predivdeni za ministre, odreklo funkciji. Zato se bo sestavljanje vladen ekipe zavlekla bolj od načrtovanega. ansa znižanje prispevkov za delodajalce in poenostavitev delovne zakonodaje. Renzi med drugim načrtuje razbremenitev podjetij, ki zaposlujejo za nedoločen čas, ter lažje odpuščanje. Na drugi strani bi bili delavci, ki bi izgubili delo, upravičeni do višjih socialnih izplačil. Najverjetnejši bodoči italijanski premier načrtuje tudi reformo sistema delovnih pogodb, v katerem bi večji del dosedanjih pogodb o delu nadomestila enotna stan- dardna. Za gospodarstvo bodo pomembne tudi reforme davčne zakonodaje, saj se je davčno breme v Italiji v zadnjih letih zvišalo na raven, ki jo celo davčni urad označuje za neskladno z demokratično državo. Renzi napoveduje poenostavitev zakonodaje, boj proti sivi ekonomiji in znižanje davčnih bremen za družine in podjetja Kar zadeva državno birokracijo Ren-zi napoveduje premišljene varčevalne ukrepe, s katerimi bi zmanjšal velikost državnega aparata. Spopasti se bo moral tudi s počasnimi italijanskimi sodišči, ki se soočajo s kupi nerešenih primerov. Šibka pravna država odganja tuje vlagatelje, Svet Evrope pa je Rim pozval tudi k spopadu z nevzdržnimi razmerami v prena-trpanih zaporih. Potrebne bodo tudi institucionalne reforme. Z njimi naj bi izboljšali italijanski parlamentarni sistem na način, da zgornji dom parlamenta, senat, ne bi zgolj podvajal dela spodnjega doma, poslanske zbornice. Renzi naj bi senat preoblikoval v zbornico avtonomij, v kateri bi sedeli predstavniki regij. Strukturo upravljanja italijanskih regij in provinc bi posledično prav tako spremenili. Analitiki se strinjajo, da je za Italijo med bistvenimi tudi reforma volilne zakonodaje, saj je prav sedanji sistem ustvaril kronični politični zastoj in botroval hitrim menjavam premierov in vlad. Renzi je na drugi strani napovedal, da želi s svojo ministrsko ekipo ostati v sedlu vse do leta 2018. Renzi se je včeraj, potem ko je od predsednika Napolitana dobil mandat za sestavo vlade, sestal še s predsednikoma obeh vej parlamenta Lauro Boldrini in Pie-trom Grassom. Po včerajšnjih poizvedovanjih se je več kandidatov, ki so bili pre-divdeni za ministre, odreklo funkciji. Zato se bo sestavljanje vladen ekipe zavlekla bolj od načrtovanega. BERLIN - Voditelja Kličko in Jacenjuk pri Merklovi Berlin bo glede Ukrajine vodil dialog z obema stranema BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel se je v Berlinu sestala z voditeljema ukrajinske opozicije, Vitalijem Kličkom ter Arsenijem Jacenjukom. Berlin sicer tudi po pogovorih vztraja, da bo vodil dialog z obema ukrajinskima stranema in se ne bo postavil na nikogaršnjo stran. Je pa medtem iz Moskve prišla dobra novica za ukrajinske oblasti.V pogovoru z nekdanjim boksarskim prvakom in vodjo opozicijske stranke Udar Kličkom ter proevropskim nekdanjim zunanjim ministrom iz stranke zaprte opozicijske voditeljice Julije Timošenko Jacenjukom je Merklova izrazila podporo upravičenim zahtevam ukrajinskega prebivalstva, je po srečanju povedal njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert. Nemška kanclerka je sogovornikoma zagotovila, da bosta Nemčija in EU storili vse, kar je v njuni moči, za pozitiven razplet ukrajinske krize. Za poziti- ven korak je označila dogovor o amnestiji za demonstrante. Sedaj pa bodo po njenem potrebni novi koraki v smeri izgradnje vlade in oblikovanju ustavnih reform. Kličko je opozoril, da vloge Nemčije in še posebej njene kanclerke, ki jo je označil za eno najbolj vplivnih političnih osebnosti v svetu, ne bi smeli podcenjevati. Zavzel se je za večjo vlogo Nemčije pri pogajanjih o morebitnih sankcijah, ki bi jih EU lahko uvedla proti ukrajinskemu vodstvu. Po pogovorih pri kanclerki sta se sicer Kličko in Jace-njuk zvečer sestala še z nemškim zunanjim ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem. Moskva pa se je medtem očitno odločila, da sprosti dve milijardi dolarjev iz paketa pomoči, ki ga je odobrila Ukrajini, a ga je nato po eskalaciji protestov prejšnji mesec zamrznila, poroča Kličko, Merklova in Jacenjuk na včerajšnjem srečanju ansa francoska tiskovna agencija AFP. Na vprašanje glede skupaj 15 milijard dolarjev vrednega paketa je finančni minister Anton Siluanov za ruske tiskovne agencije namreč danes odgovoril: »Ta teden, dve milijardi.« Rusija je Ukrajini pomoč odobrila decembra lani, januarja po odstopu vlade pa jo je zamrznila, češ da je treba pred izplačilom videti, kaj se bo razvilo iz političnih pretresov. »Počakajmo, da bo oblikovana nova vlada,« je takrat o Ukrajini dejal Putin, le dan potem, ko je zaradi nemirov in demonstracij odstopil ukrajinski premier in z njim celotna vlada. Množični protivladni protesti so v Ukrajini izbruhnili novembra lani, potem ko je ukrajinski predsednik Viktor Janu-kovič zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z EU in se zavzel za tesnejše odnose z Rusijo. (STA) SARDINIJA Zmaga leve sredine na volitvah Francesco Pigliaru ansa CAGLIARI - Na nedeljskih deželnih volitvah na Sardiniji je s 43 odstoki glasov zmagal kandidat leve sredine Frnacesco Pigliaru in je torej novi guverner Sardijije. Premagal je kandidata Berlusco-nijeve desne sredine in dosedanjega predsednika deželne uprave Uga Cappellaccija, ki je prejel nekaj nad 38 odstotkov glasov. Na volitve je šlo komaj 52 odstotkov volivcev, kar pomeni, da je volil samo vsak drugi Sardinec. Neodvisna kandidatka Mic-hela Murgia, za katero so nekateri napovedaovali, da bi lahko bila presenečenje, je zbrala le nekaj več kot 10 odstotkov. S 43 odstotki dobljenih glasov bo lahko leva sredina računala na večino 60 odsto-tokov, kar pomeni 36 sedežev v Deželnem svetu na skupnih 60. Novoizvoljeni predsednik je v izjavi za javnost izrazil zadovoljstvo za zmago in dejal, da bo predsednik vseh Sardincev, tudi tistih, ki niso šli volit. V osperedju njegovega programa je bil proti brezposelnosti, proti davkom in razraščeni birokraciji, je dejal Pi-gliaru. V vrstah desnice je zaznavno razočaranje zaradi poraza dosedanjega predsednika Cappellacci-ja, kateremu naj bi, po trditvah Fa-brizia Cicchitta, predvsem škodovala podpora Berlusconija. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.153,65 +236,72 SOD NAFTE (159 litrov) 109,12 $ +0,04 EVRO 1,3699 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. februarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 17. 2. 14. 2. ameriški dolar 1,3699 1,3707 japonski jen 139,60 139,48 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,396 27,436 danska krona 7,4620 7,4620 britanski funt 0,81885 0,82035 madžarski forint 308,75 309,05 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1471 4,1495 romunski lev 4,4899 4,4850 švedska krona 8,8286 8,3550 švicarski frank 1,2221 1,2221 norveška kron 8,3200 8,3550 hrvaška kuna 7,6565 7,6560 ruski rubel 48,1519 48,0840 turška lira 2,9858 2,9962 avstralski dolar 1,5159 1,5176 braziljski real 3,2752 3,2837 kanadski dolar 1,5015 1,5017 kitajski juan 9,3071 8,3162 indijska rupija 84,7386 84,9080 mehiški peso 18,1145 18,1673 južnoafriški rand 14,8483 14,9803 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 18. februarja 2014 3 SLOVENIJA - Na predstavitvi kandidata za ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu Erjavec prepričan, da ima Žmavc dovolj znanja in izkušenj Sam ministrski kandidat priznava, da je njegova kandidatura sad koalicijskega kompromisa MARIBOR - Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) Karl Erjavec je izrazil prepričanje, da ima njihov njihov kandidat za ministra za Slovence po svetu Go-razd Žmavc tista znanja in izkušnje, ki so potrebni za opravljanje funkcije. Ob tem je dodal, da sam pričakuje večji poudarek na gospodarskem sodelovanju, saj je v tujini veliko uspešnih Slovencev, kar velja bolje izkoristiti. Žmavca po Erjavčevih besedah že jutri čaka zaslišanje na matičnem odboru državnega zbora, še prej pa tudi pogovor z nekaterimi poslanskimi skupinami. Kandidat za novega ministra, ki bo po potrditvi v državnem zboru zamenjal Tino Komel, je včeraj v Mariboru priznal, da je bila njegova izbira kompromis strankarskih usklajevanj. »Zavedali smo se, da so zdravstvo in gospodarstvo pretežke teme, če nimamo ustreznih kandidatov, da pa je ministrstvo za Slovence po svetu lahko bilo tisto, ki nam daje možnost, da imamo še naprej dva sedeža v vladi,« je dejal Žmavc. 66-letni upokojenec iz Ptuja je več kot tri desetletja kot pravnik delal v gospodarstvu, tudi v nekaterih večjih poslovnih sistemih, kot so Gorenje, Perutnina Ptuj, Mercator in Zlatarna Celje. S politiko se je doslej ukvarjal predvsem na lokalni ravni in bil v devetdesetih letih med drugim župan oziroma takratni predsednik skupščine občine Ptuj. Z delovanjem ministrstva, ki ga namerava zasesti, se je podrobneje začel seznanjati prejšnji teden in pri tem izpostavil, da se je to v zadnjem nekaj več kot desetletju dobro utrdilo. Ob tem pa sam meni, da je potrebno delovati v smeri še boljše povezanosti z zunanjim ministrstvom. Zamejske zadeve so po njegovih besedah ta trenutek solidno urejene, z vstopom v Evropsko unijo so se tudi nekoliko umirile, saj so tudi pod nadzorom Bruslja, je pa potrebno zamejcem dati še več sistemske podpore. Če bo potrjen za ministra, želi dati poudarek gradnji tradicije med starejšo in mlajšo generacijo Slovencev v tujini, predvsem pa tudi sam poudarja več gospodarske aktivnosti v sodelovanju s Slovenci po svetu in v zamejstvu. V m jfz -ffitfix j ^ R fii / H flOS Fl ri / / iii / / i a Kandidata za »manjšinskega« ministra Gorazd Žmavc DEMOKRATSKA STRANKA - Nova deželna tajnica Antonella Grim Katehistinja prva dama DS Renzijeva pristašica napoveduje reforme - Potrpežljivost in odgovornost - V deželnem vodstvu tudi Nadja Debenjak in Walter Godina Antonella Grim arhiv TRST - Nova, v nedeljo izvoljena deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim je prebila svoj prvi dan prve demokratke Furlanije-Julijske krajine na delovnem političnem mestu odbornice za šolstvo in za mlade tržaške občine. Popoldne se je udeležila seje občinskega odbora, potem se je z županom Robertom Cosolinijem srečala s skupino mladih, ki je za en dan prevzela mesto »občinskih svetnikov«. Ali ste bili presenečeni nad izvolitvijo? »S samo izvolitvijo ne, ker je bila tako rekoč napovedana po srečanjih s kandidati pred kongresom in zedinjenjem za enotno kandidaturo. Pač pa sem bila presenečena, ko sem izvedela, da sem med kandidati za tajniško mesto.« Kako ste sprejeli izvolitev? »Bila sem presrečna, takoj sem se zavedala, da me čaka velika odgovornost.« Čezmejno zasledovanje TRST - V petek ob 9. uri so slovenski policisti na bivšem mejnem prehodu Fernetiči ustavljali voznika vlečnega vozila bolgarskih registrskih tablic, s pripetim polpriklopnikom, ki je pripeljal iz Sežane. Voznik je zapeljal na območje bivšega mejnega prehoda, nato pa, ne da bi ustavil, nadaljeval z vožnjo proti Italiji. Policista sta s službenim vozilom policije zapeljala za njim do meje z Italijo, kjer sta stopila v kontakt s patruljo italijanske policije. Italijanski policisti so bili v tistem trenutku na nasprotni strani, zato so skupaj s slovenskimi kolegi nadaljevali z zasledovanjem skupine vozil. Bolgarskega voznika so ustavili približno tri kilometre od mejne črte, kjer je italijanska policijska patrulja identificirala 39-letnega voznika, državljana Bolgarije ter ga pospremila do Ferneti-čev, kjer ga je predala v postopek slovenskim policistom. Izdali so mu plačilni nalog v višini 900 evrov in 5 kazenskih točk. Za pravno osebo je bil prav tako izdan plačilni nalog, in sicer 2.000 evrov. AVSTRIJA - Evropske volitve Slovenka Angelika Mlinar prva na kandidatni listi NEOS CELOVEC/DUNAJ - Koroška Slovenka Angelika Mlinar je glavna kandidatka avstrijske parlamentarne stranke NEOS za volitve v Evropski parlament in ima tudi realistične možnosti za izvolitev! Oktobra lani v državni zbor izvoljeno poslanko so po uvrstitvi na prvo mesto po spletnem glasovanju ter potrditvi predsedstva stranke sredi preteklega tedna potrdili še člani stranke NEOS na strankinem sobotnem zborovanju na Dunaju. Stranka NEOS se v boj za mesto v evropskem parlamentu podaja z geslom »Ljubimo Evropo«, Angelika Mlinar pa je v prvem odzivu na izvolitev za glavno kandidatko napovedala, da želi »Evropo prinesti v dnevne sobe, glave in srca ljudi«. Kot je še dejala Mlinarjeva, nova liberalna stranka NEOS na evropskih volitvah maja letos pričakuje izvolitev vsaj dveh evropskih poslancev, kar bi pomenilo, da mora stranko voliti okoli 250.000 Angelika Mlinar arhiv Avstrijk in Avstrijcev. Na lanskih parlamentarnih volitvah je NEOS nastopil prvič in z nad 120.000 glasov uspel prestopiti prag avstrijskega parlamenta z devetimi poslankami in poslanci. (il) Konkretno? »Na deželi smo prva stranka vladajoče koalicije, kar nam nalaga še posebno odgovornost. Sedaj nas čakajo reforme, ki jih moramo nujno izpeljati tako na gospodarskem kot družbenem in okoljskem področju. Ne nazadnje ne smemo pozabiti na Evropo, ki je naš skupni dom.« Ali boste morali veliko moči vložiti tudi v združitev stranke? «V sami stranki ni velikih razlik, o čemer priča tudi dejstvo, da je - potem ko so bile predložene tri kandidature za tajniško mesto - bilo mogoče izdelati skupen program in zediniti se pri enotni kandidaturi. Seveda: soočenje je bilo zelo odprto, naposled pa je bilo le mogoče poenotiti mnenja in stališča. To je bil zelo pomemben signal zrelosti in odgovornosti.« Vi ste vsekakor na Renzijevi strani ... »Na primarnih volitvah sem podprla Renzija.« Vi ste poučevali katekizem. Ali vam bo ta izkušnja pomagala pri vodenju stranke? »Pojasniti moram, da nisem poučevala katekizma v šoli, temveč prostovoljno, v župnišču, in to celih 20 let od 18. leta dalje, vse dokler nisem postala občinska odbornica. Poučevala sem osnovnošolske otroke, to je bila res pomembna izkušnja.« Kaj vas je naučila? »Naučila me je potrpežljivosti in tega, da znam prisluhniti drugim. To sta dve zelo pomembni lastnosti, ki sta temeljni, če hočeš priti do sinteze. Strankini organi bodo o zadevah razpravljali, se o njih soočali, mene čaka zahtevna naloga sinteze in prevzemanja odgovornosti za odločitve, ki bodo vodile na pot reform.« Ali bo za to potrebno veliko potrpljenja? »Priznavajo mi, da sem potrpežljiva. Pa še nekaj drugega.« Kaj? »Da sem optimist!« V deželno vodstvo Demokratske stranke sta bila izvoljena tudi Nadja De-benjak in Walter Godina, medtem ko so njegovi člani (zaradi svojih funkcij) tudi Tamara Blažina, Štefan Čok in Stefano Ukmar. M.K. V današnjih S-prehodih o Slovencih v Laškem KOPER - Današnja oddaja S-prehodi je namenjena Slovencem v Laškem. Večletno delo kulturnih društev v Tržiču in Ronkah je bistveno pripomoglo k prepoznavnosti in vse večjemu spoštovanju slovenske kulture med krajani. Temelje slovenstva od osemdesetih let dalje utrjuje tudi Osnovna šola v Romjanu, ki je že več leta pretesna za vse, ki si želijo izobraževanja v slovenskem jeziku. Za tesno medge-neracijsko povezanost skrbi Združenje staršev. Njihovi člani večkulturni duh širijo z dobro voljo in glasbo. Kakšna prihodnost čaka nove generacije, bodo odkrivali z gostoma v studiu od 18. ure dalje na TV Koper-Capodistria. Čestitke SSO Ivu Jevnikarju in zahvala Mariju Čuku TRST - Svet slovenskih organizacij je z veseljem in zadoščenjem sprejel novico o imenovanju Iva Jevnikarja za novega glavnega urednika časnikarskega oddelka slovenskega deželnega sedeža RAI FJK. Ob tem pomembnem poklicnem dogodku mu izreka iskrene čestitke in voščila za uspešno delo, so pri SSO zapisali v tiskovnem sporočilu. Istočasno pa se je Svet slovenskih organizacij zahvalil tudi dosedanjemu glavnemu uredniku Mariju Čuku, »ki je do pred kratkim uspešno vodil slovenski časnikarski oddelek deželne RAI pri poročanju o življenju in delovanju slovenske narodne skupnosti v FJK«. Dveletna deklica umrla dan po operaciji ust PORDENON - V pordenonski bolnišnici Santa Maria degli Angeli je dve leti in pol stara deklica umrla zaradi nenadnih komplikacij, ki so se pojavile po rutinski operaciji ust. Deklica je umrla v soboto, o njej je včeraj prvi poročal dnevnik Il Gazzettino. Do kirurškega posega, ki so ga načrtovali dva meseca, je prišlo v petek zjutraj: deklici so odstranili cisto v jeziku, ki se je s časom večala in zaradi katere bi lahko deklica težko požirala in dihala. Cisto so opazili decembra, ko so deklico pregledali z magnetno resonanco. Petkov kirurški poseg je trajal 90 minut in večjih težav niso zaznali, v petek popoldne in zvečer menda ni bilo težav. V soboto ob zori, ko je bila mala pacientka še na opazovanju v bolnišnici, pa se je njen srčni utrip nenadoma upočasnil in nato ustavil. Umrla je po poldrugi uri trajajočem oživljanju. Obupana starša sta včeraj podala ovadbo na pordenonsko tožilstvo, ki je že pred tem uvedlo preiskavo, notranja preiskava je stekla tudi v sami bolnišnici. Zdravstveni direktor bolnišniške-ga podjetja Giuseppe Sclippa je dejal, da si smrti pacientke zaenkrat sploh ne znajo razlagati ter da je osebje šokirano. »Smo zaprepadeni in sočustvujemo z družino,« je izjavil. Zdravniki (vključno s pediatrom) in anestezisti hočejo ugotoviti, ali je imela deklica kako bolezen, ki je nihče ni opazil. Vajgl na evropske volitve z DeSUS-om in Zdusom MARIBOR - Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Mateja Kožuh Novak in predsednik DeSUS Karl Erjavec sta včeraj v Mariboru z evropskim poslancem Ivom Vaj-glom podpisala dogovor o sodelovanju na letošnjih evropskih volitvah. Na listi Iva Vajgla bodo tako tudi njihovi kandidati, imen pa še niso razkrili. www.primorski.eu1 4 Četrtek, 20. februarja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŽELEZARNA - Peroni in Cosolini zahtevata, da takoj ukrepa Monassijeva vztraja in odlaša s podpisom Pristaniška oblast je pripravljena takoj podpisati programski sporazum glede ške-denjske železarne. Pristojni uradi so namreč že posredovali v Rim uradne akte zadnje seje pristaniškega odbora, zdaj pa predsednica Marina Monassi čaka, da jo kdo pokliče za podpis. Predsednica mora namreč potovati v Rim, da podpiše programski dogovor in zato čaka na poziv. Vprašanje je, katero ministrstvo mora to storiti, pa tudi kateri minister, saj so se stvari z vladno krizo rahlo zapletle. To so nam povedali včeraj v uradih pristaniške oblasti, ko smo vprašali, ali je oziroma kdaj bo predsednica Monassijeva podpisala dogovor. Kot smo že poročali, je namreč pristaniški odbor prejšnji teden dal mandat predsednici, da podpiše programski sporazum. To naj bi storila v kratkem in bi se tako končno začel postopek za prodajo železarne, ki naj bi jo, kot je znano, prevzela skupina Arvedi. Vendar ni bilo tako. Monassijeva do včeraj še ni podpisala dokumenta, čeprav so to že storili deželna ter lokalne uprave in pet pristojnih ministrstev. Tržaški župan Roberto Cosolini pa je celo javno izjavil, da bo zahteval njen odstop, če ne bo podpisala. Da je skušala pristaniška oblast prej zavlačevati s postopkom in nato odlašati s podpisom, postaja jasno vsem. Sindikati kovinarjev so celo prepričani, da bo skušala zavlačevati do zadnjega. Spomnimo naj, da naj bi razpis za odkup železarne objavili pred koncem februarja (po zadnjih vesteh bo to sicer prve dni marca), do takrat pa nas loči še malo dni. Ali je res tako težko podpisati programski sporazum, smo zato včeraj vprašali neposredno deželnega odbornika za finance Francesca Peronija, ki se je udeležil zadnjih sej pristaniškega odbora v imenu deželne predsednice Debore Serracchiani. Podpis programskega sporazuma je za predsednico pristaniške oblasti Monassijevo dolžnost, ker je to sklenil pristaniški odbor v sredo, 12. februarja, nam je povedal Peroni. Zaradi pomembnega skupnega interesa, ki ga predstavlja dogovor, je dodal, vsi pričakujejo, da bo Monassijeva čim prej podpisala programski sporazum. To je vsekakor formalnost, ki ne predvideva nobenega predhodnega klica z ministrstva. Nasprotno, programski sporazum je mogoče podpisati tudi na daljavo in »z največjo hitrostjo«, je še poudaril Peroni. Za mnenje smo vprašali tudi župana Cosolinija. Poudaril je, da je bila Monassije-va že poklicana v Rim za podpis, in sicer 30. januarja. Na vabilo takrat se ni odzvala. Zato je Monassijeva tista, ki bi morala zdaj poklicati ministrstvo in vprašati, ali lahko podpiše, in ne obratno, je še menil Cosolini. V železarni je bila medtem včeraj po- poldne sindikalna skupščina, na kateri so predstavniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil orisali vsebino programskega sporazuma in podrobnosti glede najmanj dvomesečne izredne dopolnilne blagajne za 285 zaposlenih, ki bo stekla po zaprtju plavža. Dopolnilna blagajna bo rotacijska, doma bo vsekakor ostajalo približno 200 delavcev. Skupščina je potekala umirjeno, saj so se razmere po podpisu programskega dogovora izboljšale. Problem je zdaj le v tem, ali bo Arvedi res prevzel železarno, kot je to napovedal, in se prijavil na razpis. O programskem sporazumu pravijo, da je veljaven tudi brez podpisa Monassijeve, to pa naj bi veljalo tudi za razpis. Pa vendar. Podpis vseh dejavnikov bi bil za vse bolj merodajen, še predvsem pa za podjetnika Giovannija Arvedija. Aljoša Gašperlin TRGOVINSKA ZBORNICA Morski park? Paoletti ga hoče, Bolzonello pa je odpisal javni prispevek Morski park - železna srajca, je rek, pisan predsedniku tržaške trgovinske zbornice Antoniu Paolettiju na kožo. Deset let po prvotni zamisli o ureditvi morskega parka na območju pri Sv. Andreju in dan potem, ko je podpredsednik deželnega odbora Sergio Bol-zonello odpisal možnost, da bi dežela v celoti financirala projekt, je Paoletti na tiskovni konferenci nakazal, kakšno fantastično priložnost bi predstavljal morski park v Starem pristanišču za Trst. Po študiji, ki jo je dala pripraviti trgovinska zbornica, naj bi veliki akvarij z vsemi drugimi strukturami privabil letno v mesto do 900 tisoč obiskovalcev, po nekaj letih naj bi povprečje znašalo 787 tisoč obiskovalcev, s čemer bi beležili v mestnih hotelskih strukturah letno od 80 tisoč do 100 tisoč nočitev več. Projekt bi bil gospodarsko donosen tudi s 600 tisoč obiski letno, prinesel bi tudi kakih 250 novih delovnih mest (v akvariju, v hotelih in drugih javnih lokalih). Dežela bi nadalje letno unovčila kaka dva milijona evrov od davka na dodano vrednost. Prvo leto odprtja naj bi turistični priliv znašal kakih 52 milijonov evrov. Paoletti je demantiral Bolzonella: »Nikoli nisem izjavil, da bi morala Dežela kriti celotno investicijo,« je izjavil. Pri projektu bi sodelovale tako javne institucije kot zasebniki, in sicer v razmerju dve tretjini javni sektor, ena tretjina zasebna lastnina. Skupna investicija naj bi znašala 49 milijonov 950 tisoč evrov. Trgovinska zbornica razpolaga že s kakimi 8 milijoni evrov, 5 do 6 milijonov naj bi prispevala Fundacija CRTrieste, dežela je prav januarja nakazala prispevek v višini 2 milijonov evrov (izdanih v obdobju 20 let) za pripravo idejnega načrta, ki ga mora trgovinska zbornica predstaviti do konca leta, že prej pa je posredovala drug milijon evrov. Prav dejstvo, da se je deželna uprava (že za časa predsednika Tonda) Antonio Paoletti arhiv odločila za financiranje idejnega načrta, naj bi po Paolettijevem mnenju pričalo, da naj bi mnenje sedanje levosre-dinske uprave ne bilo tako odklonilno, kot bi kazalo po izjavi podpredsednika Bolzonella. Dodatni javni prispevek v višini kakih 14 milijonov evrov, ki naj bi omogočil izvedbo projekta, pa je vseeno pod vprašajem. Zadeva je vsekakor še vedno zelo meglena. Paoletti ni hotel povedati, na katerem območju Starega pristanišča naj bi uredili morski park. Prav tako ni hotel razkriti imen investitorjev, ki naj bi jih projekt zanimal. Nadalje ne gre pozabiti, da bo za gradnjo parka potrebno pridobiti ustrezno koncesijo pristaniške uprave. Paoletti je pojasnil, da bo vse znano, ko bo izdan javni razpis. Kdaj bo to storjeno, ostane neznanka. Znano je le, da bodo morali udeleženci zagotoviti tako pripravo načrta kot njegovo izvedbo, gradnjo in upravljanje strukture. Projekt marsikomu ni po godu. Trgovinska zbornica je zadnjih sedem let zaračunala vsem članom (podjetjem) odtegljaj, namenjen uresničitvi morskega parka. Tržaški poslanec Gibanja 5 zvezd Ari Prodani je zahteval, naj prihranjeno vsoto porabijo za pomoč podjetjem v težavah. M.K. OBČINA TRST - Protest obrtnikov Župan sprejel zvezo Confartigianato Tržaški župan Roberto Cosolini je v dvorani tržaškega občinskega sveta včeraj dopoldne sprejel delegacijo pokrajinskega vodstva zveze obrtnikov Confartigianato, ki jo je vodil pokrajinski predsednik Dario Bruni. Zveza obrtnikov je na srečanju seznanila župana Cosolinija z razlogi za demonstracijo na državni ravni, ki bo danes v Rimu. Obrtniki so prikazali županu hude probleme, s katerimi se soočajo zaradi gospodarske krize, še predvsem pa zaradi pretirane birokracije. Zaradi tega bodo od države glasno zahtevali, naj jih »pusti delati«. V obdobju 20082013 so zaprli 134 tisoč podjetij, od katerih 70 tisoč v obrnem sektorju in 64 tisoč v trgovskem. Kar še najbolj pesti obrtnike, je birokracija, saj ni mogoče, da je treba za 4 mesece dela izgubiti 12 mesecev za dokumentacijo. Katastrofalno pa je v gradbenem sektorju, so povedali, kjer je treba za odprtje gradbišča čakati tudi do 5 let. Dodaten problem so deželna finančna sredstva, ki jih je deželna vlada Furlanije-Julijske krajine sicer nakazala, vendar je denar še v blagajni. Cosolini je poudaril, da predstavljajo obrtniki pomemben del italijanskega gospodarstva, zato bo njihov preporod tudi preporod države. Župan je zato napovedal boj proti birokraciji in tudi posredoval pismo, ki ga je naslovil na mandatarja za sestavo nove vlade Mattea Renzija. V njem med drugim ugotavlja, da so za ponovni razvoj potrebni nekateri koraki. Poleg ukrepov glede birokracije sta potrebna še predvsem sprememba pakta stabilnosti, ki duši lokalne uprave, in postopno nižanje davkov, je poudaril Cosolini. UL. S. PASQUALE Avto zbil zakonca V Ulici San Pasquale je manjši avtomobil včeraj popoldne povozil moža in ženo, ki sta prečkala ulico na prehodu za pešce. Oba sta se poškodovala, moški huje, so povedali tržaški občinski policisti. Njegovo zdravstveno stanje je bilo sinoči kritično. Fiat 600, ki ga je upravljal 62-letni moški (ob njem je v vozilu sedela žena), je povozil zakonca na prehodu za pešce pri hišni številki 129. Preizkus alko-holiziranosti je pokazal, da avto-mobilist ni bil pod vplivom alkohola. Po prvih ugotovitvah naj bi voznik prepozno opazil oba pešca in pritisnil na zavoro, na mokrem cestišču pa se avtomobil ni ustavil pravočasno in silovito udaril v moža in ženo. Služba 118 je oba prepeljala v kati-narsko bolnišnico, huje je poškodovan 76-letni moški. Promet je bil zaradi nesreče oviran, ulico so začasno zaprli za promet. ULICA BRIGATA CASALE - V nedeljo pozno zvečer Trčil z avtom v drog in se huje poškodoval Avto je trčil v drog (desno zgoraj) in se obrnil; fotografijo nam je poslal bralec jaz reporter V nedeljo okrog 22. ure se je zgodila hujša prometna nesreča na Ulici Brigata Casale. Dve osebi so reševalci prepeljali v katinarsko bolnišnico - za huje poškodovanega voznika zdravniki niso napovedali, v kolikem času naj bi okreval. Avtomobil ford fiesta, ki je vozil po Ulici Brigata Casale proti industrijski coni, se je iz neznanih vzrokov silovito zaletel v obcestni drog družbe Enel pri hišni številki 96, v bližini križišča z Ulico Alpi Giulie. Drog je uničil desni prednji del avtomobila, vozilo se je nato obrnilo okoli svoje osi. V fordu sta bila 54-letni voznik in njen 43-letni sopotnik, iz vozila so ju menda povlekli tržaški gasilci. Služba 118 je oba prepeljala na urgenco katinarske bolnišnice, meritve je opravila tržaška občinska policija, ki preiskuje okoliščine nesreče. Voznik naj bi zaradi nepazljivosti izgubil nadzor nad vozilom. Občinski policisti so včeraj povedali, da so bile poškodbe sprva videti resne, vendar ne smrtno nevarne, v noči na ponedeljek okrog 3. ure pa so jim iz bolnice sporočili, da so za voznika pridržali pro-gnozo. Sopotnik naj bi okreval v nekaj tednih. / TRST Torek, 18. februarja 2014 5 TRŽAŠKO SODIŠČE - Proces o akciji civilne zaščite v dolini Glinščice Strokovnjaki opozorili na »uničenje habitata« Na sodnem procesu o domnevnem »razdejanju« doline Glinščice so včeraj zaslišali več prič s seznama državnega tožilstva - v prvi vrsti univerzitetne profesorje in druge izvedence. Le-ti (med njimi je bil tudi botanik Livio Poldini) menijo, da je civilna zaščita med čiščenjem struge (in okolice struge) Glinščice marca 2012 povzročila hudo okoljsko škodo. Na zatožni klopi so deželni svetnik in nekdanji podpredsednik Dežele FJK Luca Ci-riani (zastopata ga odvetnika Caterina Belletti in Lorenzo Presot), deželni direktor civilne zaščite Guglielmo Berlasso, deželna funkcio-narka Cristina Trocca (zastopa ju odv. Luca De Pauli iz pisarne Ponti) in funkcionar Adriano Morettin (odv. Paolo Pacileo), medtem ko je tožilec Antonio Miggiani pred meseci predlagal zaustavitev postopka proti dolinskemu občinskemu funkcionarju Mitji Lovriha. Sodnik je Marco Casavecchia, oškodovani stranki pa italijansko okoljsko ministrstvo (leto je že zahtevalo 3,6 milijona evrov odškodnine) in okoljevarstvena organizacija WWF z odv. Alessandrom Giadrossijem. Včeraj sta pred sodnika prva sedla zaposlena v gozdarskem podjetju Bombardier iz Karnije. Podjetje je začelo z deli v dolini Glinščice, konec tedna se mu je pridružila cela vojska prostovoljcev civilne zaščite. Oba sta potrdila, da je podjetju dajal navodila deželni funkcionar Morettin, eden od dveh pa je potrdil, da je bil dober del posekanih dreves gnilih. Za njima je bil na vrsti domačin Sto-jan Glavina, ki od leta 1958 stanuje na bo- ZGODOVINA Posvet o »slabem spominu« Slab spomin: tako je naslov posveta, posvečenega pojavu ponarejanja zgodovine v zvezi z dnevom spomina na holokavst in dnevom spominjanja na fojbe in eksodus, ki bo danes ob 18. uri na sedežu Stranke komunistične prenove v Ul. Ta-rabochia 3. Posvet, ki so ga javnosti predstavili včeraj dopoldne na omenjenem sedežu, prirejajo Skupina zgodovinskega odporništva, uredništvo spletne strani www.diecifeb-braio.info in tržaška Protifašistična koordinacija v sodelovanju s SKP in Stranko italijanskih komunistov. Kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, so pobudniki prepričani, da ima Trst vzporedni duši in posledično dvojni spomin, pri čemer pa prevladuje asimetrični in revizioni-stični spomin, ki nasprotuje vsakršni družbeni emancipaciji in je dopustil sprejetje najbolj očitnih laži, predvsem kar se tiče vzhodne meje in Balkana. Tako prihaja do spomina na foj-be in eksodus, pozablja pa se na fašistične zločine in na temeljno vlogo odporništva pri osvajanju družbenih in civilizacijskih dosežkov. Prav tako se pozablja na partizanski boj in fašistične zločine v naših krajih, kot sta bila npr. streljanje talcev na Opčinah in obešanje v Ul. Ghega leta 1944, ali pa na grozote, ki jih je t.i. Collottije-va tolpa posebnega inšpektorata za Julijsko krajino počenjala najprej v Ul. Cologna, nato pa v Ul. Bellosguardo. O vsem tem bo govor na današnjem posvetu, na katerem bodo govorili Claudia Cernigoi, Vincenzo Cerceo, Claudio Cossu, Samo Pahor in Federico Tenca Montini. Po uvodnih nastopih je predvidena razprava. Deželni svetnik Luca Ciriani z odvetnico Caterino Belletti na tržaškem sodišču arhiv ljunskem Gornjem koncu. Tožilec ga je vprašal, ali je bilo od konca 50. let na tem območju mnogo poplav in drugih težav z vodo Glinščice. Glavina je dejal, da je do edine poplave prišlo leta 1963, največ preglavic pa je povzročila pri Frankovcu, torej v dolini. Srenja je v letih 1985 in 1995 očistila strugo v dogovoru z gozdno stražo, ki je nadzorovala dejavnost in prepovedala sečnjo zunaj struge. Strugo je z leti sicer napolnilo vejevje, ki je zamašilo kanale hudourniških pre- grad. Glavina je dejal, da boljunska srenja v preteklosti ni nikoli zaprosila civilno zaščito za pomoč pri čiščenju struge, Cirianijev odvetnik Presot pa mu je odvrnil, da je predsednik srenje Edi Zobec 22. februarja 2011 zaprosil dolinsko občino za poseg - čeprav menda samo za spodnji del struge. V zvezi s peticijo za očiščenje struge, ki so jo leta 2012 podpisali krajani, pa je Glavina opozoril, da dober del podpisnikov sploh ne živi ob potoku in niti v Boljuncu. PREDSTAVITEV - Podelitev bo 3. marca v peterlinovi dvorani Nagrada Nadja Magajna aktivistki boja proti aidsu Jane Gondwe Z nagrado Nadja Maganja bodo tudi letos počastili nekoga, ki je zaslužen za posebne dosežke. Letošnja peta izdaja nagrade bo romala na afriški kontinent, nagrado pa bo prevzela aktivistka in ustanoviteljica gibanja I Dream Jane Gondwe, ki se že kar nekaj let aktivno posveča boju proti aid-su v Podsaharski Afriki. Podrobnosti letošnje podelitve nagrade, s katero želijo Skupnost sv. Egidija FJK, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska skavtska zamejska organizacija in člani družine Maganja Jevnikar počastiti spomin na pred osmimi leti preminulo Nadjo Maganja, sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočili Majda Cibic iz slovenske skavtske organizacije in Federica Marchi iz Skupnosti sv. Egidi-ja. Prof. Cibiceva je spomnila, da organizatorji nagrado posvečajo spominu na žensko, ki so jo odlikovale vrednote, kot so ljubezen do zgodovinskega in znanstvenega raziskovanja, intelektualno delo, skrb za socialno ogrožene, volja do ekumenskega in med-verskega dialoga, pedagoško delo in trdo prepričanje o priznavanju etičnih vrednot ne glede na javno mnenje ali ideologijo. Za letošnjo nagrajenko so izbrali aktivistko, ki se posveča bolnikom, okuženim z virusom HIV, je povedala Majda Cibic, ki je predstavila tudi življenje in delo letošnje dobitnice nagrade Nadja Maganja. Jane Gondwe, sicer okužena z virusom HIV, se je leta 2006 po pomoč zatekla v organizacijo DREAM, ki še danes skrbi za preventivne ukrepe, hkrati pa osveščanje kombinira s farmakološkim zdravljenjem. Kmalu se je bolnica prelevila v gorečo aktivistko, ki je skupaj z drugimi ustanovila gibanje Predstavitev letošnje nagrade Nadja Maganja I Dream, katerega cilj je opozarjanje ljudi, da aids ni več neozdravljiva bolezen. Okuženim v Podsaharski Afriki sporočajo, da obstaja univerzalen dostop do HIV - aids preventive in zdravljenja. Projekt Dream, ki ga podpira tudi Skupnost sv. Egidija, se tako izvaja že v desetih afriških državah, pod njihovim okriljem pa je 230 tisoč obolelih, od teh je kar 40 tisoč mlajših od 15 let, 100 tisoč ljudi prejema an-tiretroviralno terapijo, konkretno pomoč pa organizacija ponuja tudi okuženim nosečnicam. Jane Gondwe je s svojim trudom delo organizacije Dream približala širšim množicam ter prispevala k večji prepoznavnosti te organizacije širom po Afriki. V zadnjih letih je predavala tudi na raznih konferencah v Evropi in ZDA ter na ta Dela AcegasAps Delavci podjetja AcegasAps bodo v prihodnjih dneh med 7. uro in 14.30 čistili pritočne odprtine obcestne kanalizacije: danes v Ul. Baseggio od križišča z Ul. Cisternone do hišne številke 57, jutri v Ul. Molino a Vento od križišča z Ul. Marenzi do križišča z Ul. Costalunga na obeh straneh, v četrtek pa v Ul. Udine od Trga Belvedere do Ul. Pauliana na desni strani. Popoldne je predstavnik dolinske civilne zaščite pojasnil tožilcu, kateri predstavniki dolinske občine so bili navzoči med dvodnevno akcijo civilne zaščite. Funkcionar Mitja Lovriha naj bi si območje ogledal, ko prostovoljcev ni bilo na delu, županja Ful-via Premolin je bila prisotna en dan, podžupan Antonio Ghersinich pa obakrat, v soboto in nedeljo. Direktorica deželnega urada za lov in ribolov Marina Bortotto je povedala, da njen urad izdaja mnenja v zvezi s prošnjami za tovrstne posege (za to ima 30 dni časa), s prošnjo za čiščenje struge Glin-ščice pa ni bil seznanjen. Glavno besedo so imeli izvedenci, in sicer botanika Livio Poldini in Pier Luigi Nimis ter nekdanji direktor mestnih znanstvenih muzejev Sergio Dolce. Slišati je bilo, da je Naravni rezervat Doline Glinščice eno najbolj dragocenih okolij v deželi, zaščiten z območji ZPS in SIC. Akcija civilne zaščite naj bi uničila vegetacijo in ves naravni habitat, prekinila rastlinsko evolucijo (gozd je prehajal s topolov na črne jelše, slednje pa zdaj ne uspevajo več, pravi Nimis) in spodbudila razmnoževanje invazivnih vrst. Tržačanka Ni-coletta Tommasi je svojo diplomsko nalogo posvetila tujerodni rastlini pajesen (ailanthus), ki se je na območju Glinščice po omenjeni akciji zelo razpasla. »Stanje se je poslabšalo, ker po akciji civilne zaščite niso zajezili te rastline, čeprav je boj proti pajesenu predpisan v deželnem zakonu št. 17/2010,« je dejala diplomirana biologinja. Prihodnja obravnava bo 10. marca. (af) Novo vodstvo Coped fotodamj@n način opozarjala svetovne voditelje, zakaj sta zdravljenje aidsa ter učinkovitost terapije potrebna tudi za afriški kontinent. Neumorno delo afriške aktivistke je prepričalo odbor za nagrado, posvečeno spominu na prezgodaj preminulo Nadjo Maganjo, saj so v obrazložitvi nagrade zapisali, da si letošnja nagrajenka še kako zasluži njihovo pozornost. Letošnji izbranki bodo simbolično in denarno nagrado podelili v ponedeljek, 3. marca, ob 20. uri v Pe-terlinovi dvorani v Trstu (sedež Društva slovenskih izobražencev). Dan kasneje pa bo nagrajenka gostja novega sedeža Skupnosti sv. Egidija v Ul. Romagna št. 22, kjer bo ob 17.45 občinstvo lahko prisluhnilo njenemu osebnemu pričevanju. (sč) Skupščina članov združenja Coped-Camminatrieste je pretekli četrtek izvolila novo vodstvo. Predsednik je Sergio Tremul, za častno predsednico pa so člani soglasno izvolili Fulvio Costantinides, ki je na tem mestu nasledila pokojno Margherito Hack. Na četrtkovi skupščini so bili člani združenja precej kritični do odločitve tržaške občinske uprave, da odredi odstranitev številnih dreves, saj je ravno združenje Coped-Camminatrieste pripomoglo k oblikovanju pravilnika o javnih zelenicah, ki ščiti velika drevesa. Združenje pa podpira načrt o podaljšanju proge openskega tramvaja do tržaškega nabrežja, saj je samo pred štirimi leti predlagalo tako rešitev, ravno tako se zavzema tudi za podaljšanje proge do openske železniške postaje. Koncert Tria Rusalka Združenje Chamber Music prireja danes na prefekturi ob 18. uri koncert Tria Rusalka, ki ga sestavljajo Karina Oganjan-sopran, Martina Rinaldi-mezzosopran in Lucia Zarcone-klavir. Izvajale bodo dela Roberta Schuman-na, Pjotra Iljiča Čajkovskega in Antonina Dvo\u0159aka. Rezervacije v uradu Ticketpoint Trieste na Korzu Italia 6/c, telefon 040-3498276, za informacije pa je na voljo združenje Chamber Music, telefon 040-3480598, spletna stran www.acmtrioditrieste.it. Iris o festivalu znanstvenofantastičnega filma Drevi bo na televizijskem kanalu Iris v okviru oddaje Storie di Cinema, ki jo vodi kritik Tatti Sanguineti, ob 22.49 govor o tržaškem festivalu znanstve-no-fantastičnega filma. Ponovitvi bosta v soboto ob 10.47 in 0.55. SKP, SIK in evropske volitve SKP in SIK vabita v četrtek, 20. februarja, ob 19.30 člane in simpatizer-je na pokrajinski aktiv na temo »Evropske volitve ... diskutirajmo skupaj« na sedežu tržaške federacije SKP v Ul. Tarabochia, 3 (1. nadstropje). Dvojezična tabla za Baden-Powellovo ulico V soboto bodo odsek, ki povezuje nekdanjo državno cesto št. 202 z Marijinim svetiščem na Vejni, ob 15.30 poimenovali po ustanovitelju svetovnega skavtskega gibanja Siru Robertu Ba-den-Powellu. Novoimenovani odsek bo krasila dvojezična tabla, za katero se še vedno zbirajo sredstva v Illyteki v Ul. Einaudi, na sobotni slovesnosti pa bodo spregovorili predstavniki oblasti in skavtskih združenj, ki bodo brali odlomke iz Baden-Powellovih spisov, zapel pa bo skavtski zbor pod vodstvom Stefana Lapela. Prijave na Opening Band Še nekaj dni je na voljo za prijavo na festival Trieste Opening Band Music, ki ga prirejajo tržaška rekreacijska središča v sodelovanju z mladinsko kon-zulto Občine Trst in Domom glasbe oz. glasbeno šolo 55. Čas za prijavo je do 21. februarja, obrazec pa je na voljo na spletnih straneh Občine Trst www.retecivica.trieste.it in glasbene šole 55 www.scuoladimusica55.it. 6 Torek, 18. februarja 2014 TRST / SLOVENSKI KLUB IN GRUPPO/SKUPINA 85 - Iz niza Kultura ponovno v središču - Mesec slovenske kulture v Trstu V gosteh poročevalka RAI Barbara Gruden Tržaška Slovenka je v Novinarskem krožku spregovorila o svoji poklicni poti, o poročanju s kriznih žarišč, pa tudi o pomenu slovenske prisotnosti v Trstu Včeraj je bil na vrsti kulturni večer »Iz Trsta v svet« niza dogodkov z naslovom Kultura ponovno v središču - Mesec slovenske kulture v Trstu, ki ga prirejata Slovenski klub in Gruppo/Skupina 85. V Novinarskem krožku v Trstu je bila gostja poročevalka radiotelevizije RAI, tržaška Slovenka Barbara Gruden, s katero se je pogovarjala Poljanka Dolhar, uvodoma pa jo je pozdravil in uvedel pogovor Marino Vucci. Barbara Gruden je začela svojo novinarsko pot v redakciji Primorskega dnevnika. Ko je razumela in začutila željo po poglobitvi v večinsko kulturo, ki nas na nek način obkroža, je začela sodelovati z italijanskimi mediji. Pisanje za časopis Trieste Oggi je bila izkušnja, ki jo je zaznamovala. Kmalu se je preselila v Rim in se zaposlila pri radioteleviziji RAI, kjer se vse do danes nadaljuje njena novinarska kariera. Grudnova, ki se ukvarja zlasti z mednarodno politiko in poročanjem z vseh koncev sveta, od vojnih žarišč do krajev, ki so jih pretresle naravne katastrofe, dojema svoj poklic kot izredno kulturno obogatitev. »Želja po potovanju in dvojezičnost, zaradi katere sem se lažje naučila še drugih jezikov, ti dajeta možnost, da spoznaš svet in različne kulture,« je poudarila Svet lahko spoznavamo z različnih zornih kotov, tudi takih, ki te življenjsko pretresejo. »Najhuje je bilo na Japonskem po katastrofalnem potresu in cunamiju. To je bila najtežja izkušnja, takrat me je bilo res strah,« je povedala Grudnova, ki je omenila tudi obisk Haitija leta 2010, takoj po katastrofalnem potresu. Danes se je poklic, ki ga opravlja, zelo spremenil. Poročevalce se zaradi finančne krize in informacij s spleta, vedno manj pošilja v tuje države. Italija pa poleg tega daje veliko večjo težo notranji kakor zunanji politiki, »kar seveda ni v redu, države so vedno bolj povezane in odvisne ena od druge.« Večer, ki je nastal v sodelovanju z deželnim novinarskim sindikatom Assostampa, se je zaključil z vprašanji poslušalcev, ki so se sukala okrog pomena slovenske prisotnosti v Trstu. »Prinesti slovensko kulturo v Trst ne pomeni, da se omejimo na Barkovlje ali Bazovico, ampak na mestno središče. Barbari Gruden je to uspelo: prišla je v Trst in vanj prinesla svoj del kulture tega mesta,« je že na začetku srečanja poudaril Marino Vocci. (bf) Z Barbaro Gruden (v sredini) sta se pogovarjala Poljanka Dolhar in Marino Vocci foto damj@n PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE - V naših društvih cela vrsta proslav V znamenju kulture in sodelovanja S koncertne proslave v Trebčah foto damj@n Proslava v Skednju je potekala v znamenju Rezije foto damj@n Na proslavi v Rojanu je bila v ospredju glasba foto damj@n V naših krajih je v polnem teku prirejanje proslav praznika slovenske kulture. Tako je že 8. februarja v Slomškovem domu v Križu potekala proslava, ki sta jo priredila Slomškovo društvo in domača župnijska skupnost. Ob slavnostnem govoru šolnice in pesnice Majde Ar-tač so spored oblikovali kriška mladinska skupina in mladi glasbeniki. Praznično je bilo tudi v četrtek, ko je v Ljudskem domu v Trebčah zaživel koncert ob prazniku kulture, ki ga je priredilo domače SKD Primorec, oblikovali pa so ga domači mladinski pevski zbor Kra-sje in Trio Lupinc, ki je nastopil skupaj s pevko Andrejko Možina. Naslednji dan, v petek, pa je na sedežu SKD Ivan Grbec v Škednju stekla proslava v organizaciji društva Grbec, Doma Jakoba Uk-marja in PD Kolonkovec, ki je bila tokrat v znamenju Rezije, ki so jo predstavili Luigia Negro, Silvana Paletti, Pamela Pielich in Sandro Qua-glia, nastopili pa so tudi otroci domačega otroškega vrtca in učenci OŠ Grbec-Stepančič ter ŽPZ Ivan Grbec, medtem ko je slavnostni govornik, ravnatelj Marijan Kravos, poudaril pomen vpisovanja otrok iz italijanskih družin v slovenske šole, ki je znamenje odpiranja vsaj dela Trsta slovenski kulturi. V soboto je v Prosvetnem domu na Opčinah ob množični udeležbi že desetič potekala skupna proslava, ki jo pod geslom Prešerno skupaj prirejajo vzhodnokraška društva (Kraški dom iz Repna, Krasno polje iz Gro-čane, Tabor z Opčin, Grad od Banov, Lipa iz Bazovice, Slovan s Padrič, Skala iz Gropade in Primorec iz Trebč) in je bila tokrat v znamenju predstave Kaj pa je tebe treba bilo ... o nič kaj spodbudnem Prešernovem obisku v našem zamejstvu, ki jo je napisal in zrežiral Marij Čuk, izvedli pa so jo člani in zbori sodelujočih društev. V nedeljo pa sta bili na sporedu kar dve proslavi: v gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu je potekala proslava, ki jo je Občina Dolina priredila v sodelovanju s SKD Fran Ven-turini od Domja in pobrateno občino Kočevje. Ob tej priložnosti sta slavnostni govornik, kočevski župan Vladimir Prebilič, in dolinska županja Fulvia Premolin poudarila pomen sodelovanja in povezovanja, ki bosta doživela tudi nadgradnjo. Iz Kočevja je za to priložnost prišla tudi vokalna skupina Vocabella, ki je sooblikovala kulturni spored skupaj s Pihalnim orkestrom Ricmanje, harfistko, MePZ in OPZ Fran Venturini. Druga proslava je bila v Marijinem domu v Rojanu v priredbi tamkajšnjega društva Rojanski Marijin dom in Glasbene matice. Spored so oblikovali gojenci GM ter MePZ Jacobus Gallus, medtem ko je slavnostni govornik, časnikar in kulturni delavec Sergij Pahor, poudaril pomen prosvetnega delovanja in opozoril na pozitivnejše vzdušje do Slovencev v Trstu. Proslavo v Križu so oblikovali mladi foto damj@n Na vzhodnem Krasu so bili že desetič Prešerno skupaj foto damj@n Proslavo Občine Dolina so sooblikovali gostje iz Kočevja foto damj@n / TRST Torek, 18. februarja 2014 7 TRŽAŠKA KNJIGARNA - Jutri zadnje srečanje Na kavi s knjigo, gost novinar Igor Pirkovič Zadnja kava? Profesorski zbor liceja F. Prešerna: Zaprtje TK bi bila nenadomestljiva izguba, ukrepajte! Likvidacijski postopek se bliža koncu in Tržaško knjigarno bodo konec marca zaprli, če medtem ne bo prišlo do pozitivne alternativne rešitve. Za to se kot znano zavzemata tržaški založbi ZTT in Mladika, ki pa potrebujeta določeno denarno podporo. Krovnima organizacijama SKGZ in SSO te podpore očitno še ni uspelo zagotoviti. Knjigarnarica Ilde Košuta, ki od leta 2009 upravlja edino slovensko knjigarno v Trstu, medtem vabi na jutrišnjo »zadnjo kavo s knjigo«, ki jo soor-ganizirata omenjeni založbi. Ob 10. uri bo gost knjigarne urednik oddaje Tednik in dolgoletni novinar na slovenski nacionalni televiziji Igor Pirkovič, ki bo predstavil svojo zbirko domovinskih pesmi Slovenska pesem. Avtor izpostavlja pomen domoljubja in ločuje domovino od države, kritičen je do rušenja socialne države in Slovenije, ki je »v primežu po-goltnosti, pohlepa, vsakovrstnega kriminala, številnih kriz, sovražnosti.« NABREŽINA Poučno srečanje z Ico Krebar Zdravje ni privilegij vsakega posameznika, temveč je red, disciplina in spoštovanje naravnih zakonitosti. To načelo Ica Krebar živi že več kot trideset let. Kot izvrstna predavateljica in vodja kuharskih tečajev je znana po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Napisala je več knjig, ki človeku nudijo celotno podobo zdravega načina življenja. Teme povezujejo telo, duha in medsebojne človeške odnose. Ica Krebar se bo konec tega tedna mudila tudi na Tržaškem in sicer to soboto v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini, kjer bo med 14. in 18. uro potekala delavnica, na kateri bo govor o naslednjih temah: makrobiotika po načelih stare slovenske kuhinje, štirje letni časi in njihov vpliv na naše počutje, štiri krvne skupine - zelo pomembno je vedeti, katera je vaša krvna skupina, raz-strupljanje telesa - uravnovešenje jina in janga ustvari harmonijo, čiščenje odmrle soli iz telesa s Hipokratovo juho, čiščenje jeter s kavnim klistirom po Gersonovi metodi, dopolnilna prehrana telesa - vitamini, minerali in rudnine so gradbeni material za izgradnjo novih celic, zakisanost telesa - presežek jin energije nam vedno povzroči zakisanost, candida - glivice se prekomerno množijo v zakisanem telesu, pa-razitologija - paraziti, onesnaževalci in plesni so naši največji sovražniki. Če ne poznamo strategije sovražnika, ne moremo zmagati. Najprej moramo dvigniti svojo zavest, razširiti znanje, spoznati tehnike uničevanja parazitov in preprečevanja njihovega nadaljnjega razvoja. Prijava na delavnico je obvezna, prijave pa sprejemajo do četrtka, 20. februarja, na telefonsko številko 00386-4-303578 ali na naslov elektronske pošte ma-teja.sajna@gmail.com. Tržaško knjigarno je medtem s solidarnostno izjavo javno podprl profesorski zbor liceja Franceta Prešerna. Besedilo je sledeče: »Vsi se soočamo s hudo gospodarsko krizo, ki nas sili, da resno premislimo o vlogi naših kulturnih ustanov in o konkretnih korakih, potrebnih za njihovo ohranitev. Zato je novica, da bi lahko Tržaška knjigarna dokončno zaprla vrata, vzbudila hudo zaskrbljenost med šolniki, ki imamo v njej ključnega sogovornika. Z zaprtjem bi lahko izgubili prostor, kjer se profesorji in dijaki lahko redno seznanjamo s knjižnimi novostmi zlasti na slovenski literarni sceni in kjer se že leta srečujemo z besednimi ustvarjalci. V mnogih evropskih državah se je pomen kulture prav v teh hudih časih samo še povečal: kako pa zanjo skrbimo mi? Pozivamo vse, ki se zavedajo, da bo za vso tržaško kulturno zaprtje Tržaške knjigarne nenadomestljiva izguba, naj ukrepajo!« Ze vrsto let v zimskem času Marija-nišče na Opčinah nudi tečaj priprave na poroko, ki ga prireja openska dekanija pod vodstvom dekana g. Antona Bedenčiča in to že nad 30 let. Srečanja vodijo razni strokovno izobraženi voditelji, to pa ni samo verska priprava, temveč se srečanja dotikajo, poleg verskih, še medicinskih, psiholoških, vzgojnih in pravnih tematik. Namen tega tečaja je pomagati mladim za kvalitetnejše življenje v dvoje na novi življenjski poti. Za našo zamejsko skupnost je izrednega pomena zdrava družina, sloneča na naravnih temeljih in tisočletnih vrednotah. Sodobni čas najeda človeka že kot po-edinca. Zato ni čudno, da zato trpi tudi zakonsko življenje in posledično tudi družina. Čim več bo zakonskih skupnosti, ki bodo temeljile na resnični ljubezni, manj bo žalostnih posledic na tako na otrocih kot na njih samih. Smo v času, ko je vedno manj porok. Vedno manj je dokončnih odločitev za skupno življenje. Koliko let je potrebno za profesionalno izobrazbo. Za skupno življenje pa družba ne nudi nobene pomoči in podpore. Pa vendar je bodočnost družbe v zdravi družini, v srečni ljubezenski povezavi moža in žene in dobri vzgoji otrok. Roboti ne morejo nadomestiti teh stvari, lahko pa nadomestijo človeka tam, kjer je on robot v potrošniški družbi. Mnogokrat ni dovolj le dobra volja. Vsi ki želijo skleniti krščanski zakon, vedo, kako smo ljudje krhki in kako je človeka ljubezen nepopolna. Zato bodoče skupno življenje polagamo v božje roke. Mnogi sicer začno živeti že prej skupno življenje. Mnogi od njih dozorijo in spoznajo, da potrebujejo pomoč tistega, ki je Ljubezen. Današnji pojem ljubezni v družbi je egoistično usmerjen. V resnici pa je ljubezen darovanje in življenje za drugega. Zato je v življenju družine potrebno veliko odpovedi. Poroka ni beg od svojih lastni problemov ali celo osamljenosti. Mož in žena se globinsko povezujeta in iz te notranje harmonije ustvarjata življenje. Skupaj si zastavljata življenjski cilj in ga tudi uresničujeta. Zivljenje v dvoje ni lažje, je pa lahko lepo in bogato prav zaradi ciljev, ki jih posameznik ne more uresničiti. Mladi se vedno težje odločajo za resno skupno življenje. Veliko je ovir. Vsem tistim, ki so se le uspeli odločiti, ta tečaj ponuja roko in širjenje znanja in tematik, ki temeljijo na temeljnih vrednotah. Srečanja so vsako sredo v Marijaniš-ču na Opčinah ob 20.30 Anton Bedenčič, dekan openske dekanije Včeraj danes Danes, TOREK, 18. februarja 2014 SIMEON Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 21.25 in zatone ob 8.43. Jutri, SREDA, 19. februarja 2014 JULIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,3 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb ustaljen, vlaga 83-odstotna, veter 15 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje C. [13 Lekarne SEŽANA - Nonet Primorsko nastopil v Domu upokojencev Božične in slovenske ljudske pesmi osrečile številno občinstvo Res topel sprejem in pomenljivo soočanje je zaznamovalo nastop Noneta Primorsko iz Mačkolj v Domu za upokojence v Sežani v prejšnji torek. Nastop namreč, ki ga je skrbno zrežirala tam zaposlena Tanja Renčelj, je zaz-venel zelo pristno in prisrčno. Temu je nedvomno pripomogla oblika koncertiranja, ki je po zamisli in besedilih zborovodje Aleksandre Pertot segla do srca velikega števila prisotnih gostov sežanskega doma. Pertotova si je za to priložnost zamislila dva sklopa skladb, prvega božičnih, drugega pa značilnih slovenskih ljudskih pesmi, ki se tako ali drugače navezujejo na tukajšnjega človeka in zemljo. S kopico anekdot in posebnosti je znala Pertotova pritegniti pozornost publike in jo - mestoma -nemalo pozabavati. Enourni koncert je izzvenel tekoče; nonet je tako z velikim zadovoljstvom in tudi kančkom ganjenosti zaključil ta začetni del sezone in se z osebjem sežanskega doma zadržal še na skrbno pripravljeni zaku-ski na kateri so tako organizatorji kot nastopajoči ugotavljali koristnost in pomen (ki je obojestranska) tovrstnih srečanj. (LS) OPČINE - V Marijanišču tudi letos tečaj priprave na zakon Sedem srečanj Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Zavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Zavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 9 Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. Člani Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade in cerkvenega pevskega zbora iz Devina se hvaležno klanjamo spominu dr. Draga Legiše Hčerama Alenki in Vidi ter ostalim svojcem izražamo iskreno sožalje. 8 Četrtek, 20. februarja 2014 ALPE-JADRAN / Na Opčinah danes slavi 'Bancomat' 5x deset Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi H Čestitke Slaki gor, petje dol, kaldaja sem, tubo tam, FABIO ulovou te je Abraham. Krnčičve in Jpaukne bmo pršle s tabo zapet, da skupaj nazdravimo na prvih Petdeset! V soboto, 15. februarja, se je mali TOMMASO rodil in je s svojim prihodom mamico Chiaro in tatka Danijela razveselil! Z novo družinico se tudi mi veselimo in ji vse najlepše za-želimo! Prijatelji. Pevci MPZ Vesna želijo bivšemu pevovodju FRANČKU ŽERJALU, ki danes praznuje 99 let, mnogo zdravja in veselja, ki še danes v teh letih kakšno pesem lepo zapoje, predvsem pa »Bodi zdrava domovina«. uk Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Si fa quel che si puo«; 18.45 »Il miste-ro di Dante«. FELLINI - 16.40, 18.45, 21.00 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Storia d'inverno«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »Ledeno kraljestvo«; 14.00, 16.00 »Lego Film«; 15.00, 17.00 »Lego Film 3D«; 17.15 »Ameriške prevare«; 19.00 »Divja salsa«; 20.00 »12 let suženj«; 17.30, 21.00 »Neskončna ljubezen«; 13.30, 15.30 »Pločevinko«; 13.45, 15.40 »Purana na begu«; 14.30, 16.30 »Purana na begu 3D«; 18.30, 20.50 »Robocop«; 18.15, 20.15 »Vampirska akademija«; 19.40 »Volk iz Wall Street«; 18.00, 20.30 »Zimska pripoved«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Ameriške prevare«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Monuments Men«; 16.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Smetto quando vo-glio«; Dvorana 2: 16.45 »Khumba«; 18.15, 21.15 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.15 »Belle & Sebastien«; 16.30, 22.15 »Tutto e perduto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18 leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.15 »Angry Games,la ragazza con l'uccello di fuoco«; 18.25, 20.20, 22.15 »Pantani«; 16.30, 20.30 »The Wolf of Wall Street«; 16.30 »Belle & Sebastien«; 16.40, 19.00, 20.00, 21.15, 22.15 »Sotto una buona stella«; 16.30, 19.00, 21.30 »Monuments Men«; 20.00, 22.10 »Smetto quando voglio«; 16.30 »Robocop«; 16.30, 19.00, 21.30 »Storia d'inverno«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 2: 17.30, 20.15, 22.15 »Sotto una buona stella«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Storia d'inverno«; Dvorana 4: 17.30 »Belle & Sebastien«; 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Robocop«; Dvorana 5: 17.40, 20.15, 22.10 »Giovane e bella«. H3 Obvestila OPENSKA PUSTNA SKUPINA vabi vse pustarje, ki bi radi sodelovali s skupino na letošnjem Kraškem pustu, da se zglasijo v večernih urah v kletnih prostorih Prosvetnega doma. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren: sprememba društvenega statuta kot možnost za vpis v register APS. Prvi sklic bo danes, 18. februarja, ob 20.30, drugi pa v sredo, 19. februarja, ob 20.30. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal na svojem sedežu danes, 18. februarja, ob 20.30. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj Hatha Yoge. Vadba bo ob torkih in petkih v društvenih prostorih. Urnik: za začetnike od 18.30 do 19.50; za ljubitelje od 20.00 do 21.20. Tečaj se začne danes, 18. februarja, in se bo zaključil v petek, 20. junija. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, spet delovala od 19. februarja dalje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. DELAVNICA O PREHRANI pri SKD Igo Gruden bo potekala v društvenih prostorih v soboto, 22. februarja, od 14. do 18. ure. Vodila jo bo Ica Kre-bar, avtorica knjige »Kuharica za dušo in telo«. Pojasnila in vpis na tel.: (00386) 40303578 ali na: mateja.saj-na@gmail.com. Zaželjene so predhodne prijave najkasneje do četrtka, 20. februarja. Vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku. SDD JAKA ŠTOKA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Kulturnem domu na Proseku. SKD BARKOVLJE organizira tečaj obrazne joge. Vadba bo ob četrtkih, od 18.00 do 19.30. Začel se bo v četrtek, 20. februarja, zaključil pa 20. marca. Dodatne informacije na tel. 347-0335969 (Petra). Vabljeni! SKP-EL IN SIK vabita v četrtek, 20. februarja, ob 19.30 člane in simpatizerje na pokrajinski aktiv na temo »Evropske volitve... diskutirajmo skupaj« na sedežu tržaške federacije SKP, Ul. Ta-rabochia, 3 (1. nadstropje). V DRUŠTVU SKD ŠKAMPERLE na Stadionu 1. maj, Vrdelska c. 7, bo v četrtek, 20. februarja, ob 16.30 pravljica za najmlajše z naslovom Bee, je za-blejal volkec. Kot po navadi bo veselo in ustvarjalno! AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme - pokal »Nova«, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 23. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do petka, 21. februarja, na tel. št. 342-0730513 (Sabina). Nadaljujejo se tudi tečaji smučanja, ob priliki bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja). ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Formandum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.org. KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu v sodelovanju s Co-munita di Sant'Egidio FVG vabijo v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predstavitveno konferenco priročnika »Starostnik na svojem domu«, z Barbaro Fabro, ki je vodnik pripravila. Publikacija je koristen pripomoček za orientacijo med službami in pri spoznavanju možnosti, ki jih nudi tržaški teritorij starejšem. Konferenca se bo odvijala v italijanščini na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst. Informacije in prijave (mesta so omejena) na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vo- zovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina. FOTOVIDEO TRST80 vabi na Foto Extempore za 47. Kraško pust na Opčinah. Pravilnik na www.trst80.it ali informacije na tel. 0039-3294128363 (Marko). PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni natečaj (vezna nit so motivi iz del Alojza Rebule). Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti. Pobudo bogati projekt s predavanji in delavnicami umetniškega pisanja in govora. Nagrajevanje zmagovalcev in recital njihovih del bo sredi aprila v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. 13 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Zima« Radivoja Mosettija v gostilni v Zgoniku (Zgo-nik 3). SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Martine Michelizzi v kavarno Gruden v Nabrežini danes, 18. februarja, ob 18. uri. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 18. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v soboto, 22. februarja, ob 11. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop ob 70. letnici Kajuhove smrti v Velenju. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in predaja namenu novega klavirja v sredo, 19. februarja, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice Trst, Ul. Montorsino 2. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 19. februarja, ob 10. uri na zadnjo »Kavo s knjigo«. Urednik in novinar Igor Pirkovič bo predstavil svojo zbirko domovinskih pesmi z naslovom »Slovenska pesem«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri v okviru niza o pozitivnem odnosu do sebe, do družine in do družbe, na predavanje diplomirane psihologinje in terapevtke Silve Matos »Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in pozitivnejših odnosov«. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Prešeren za vse« v četrtek, 20. februarja, ob 16. uri v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje. Nastopajo: gledališka mladinska skupina, mlada glasbenika, gle-dališčnik A. Rustja, recitatorji; slavnostno misel bo podal prof. Drago Bajc. SKD GRAD pri Banih vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture v petek, 21. februarja, ob 20.30. Večer bo oblikovalo Založništvo tržaškega tiska, ki bo društvo obiskalo s polnim kufrom knjig in z vodnikom »Kako lep je Trst«, o katerem bosta spregovorili avtorici Poljanka Dolhar in Erika Bezin. SKD VESNA, Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabijo na prireditev »Mladi kriški upi«. Nastop kriških gojencev Glasbene matice »Marij Kogoj« v sklopu praznovanj ob dnevu slovenske kulture, v petek, 21. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi v petek, 21. februarja, ob 19. uri v kavarno San Marco na večer ob Dnevu slovenske kulture Prešernove prešerne, ko bomo počastili tudi prof. Pavleta Merkùja. Sodelujejo igralca Nikla P. Panizon in Danijel Malalan ter violinist Felipe Kopusar Prenz. FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JER- N EJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture: »Veselo na pot od Narodnega doma do Marije Miot«. Slavnostna govornica je dr. Bogomila Kravos. Pri programu sodelujejo učenci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Proslava bo v nedeljo, 23. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu s pričetkom ob 17. uri. KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu na Pesem prijateljstva. Program bodo oblikovali MePZ Logatec, Sežana in Repentabor. KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled filma o pohodu »Od morja na Triglav 2013«, v nedeljo, 23. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih v Saležu. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL bo predstavila gledališko komedijo v tržaškem narečju »Tre done un marcà, quattro una fiera« v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri na veseli nedeljski popoldan. Po ogledu dokumentarca o antičnem mestu Per-zepolis, bo nastopil rokohitrc Nejc Kravos. Vabljeni! NA KRILIH... sopevci zbora Primorec - Tabor se spominjajo prijateljice Claudie Cotič z razstavo njenih slik in s pesmijo v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Vabi SPD Krasje! SKD LIPA - Bazovica in Pihalni orkester Complesso Bandistico Arcobaleno -Trst vabita na ponovitev koncerta v poklon G. Verdi-ju ob 200-letnici rojstva, ki bo v Športnem centru v Zgo-niku v nedeljo, 23. februarja, ob 20. uri. Večer oblikujejo pihalni orkester Arcobaleno z dirigentom Erikom Zerjalom, solisti in združeni pevci Skd Lipa pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine - Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri Eva Tomšič (harfa) in Zari Percussion duo -Denis Zupin & Alex Kuret (tolkala). SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«. Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. VZPI-ANPI - SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabita v nedeljo, 23. februarja, ob 18.00 v galerijo »Babna hiša« v Ri-cmanjih, na srečanje z domačinom Josipom Deponte. V dogodek nas bo pospremil krajši filmski posnetek in kulturni program. UMENTIŠKA ŠOLA UNINT, MFU -Magna Fraternitas Universalis, vabi v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (2. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. NŠK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, vabi na srečanje z mladinskim pisateljem Zigo X. Gombačem v četrtek, 27. februarja, ob 17.30. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Jasne Merku' »Trine«, v Bam-bičevi galeriji na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure, do 28. februarja. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno sre- čanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923. DAJEM V NAJEM stanovanje na Lo-njerski cesti, 2 sobi, kopalnica. Cena: 400,00 evrov mesečno. Tel.: 040576116. GOSPA išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. št.: 339-6085622. IŠČEM DELO v gostinskem sektorju; dolgoletna izkušnja kot upraviteljica in kuharica. Tel. 333-7168949. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256. ODDAJAM V NAJEM samostojno hišo z vrtom pri Banih. Tel. št.: 3387121253. ODDAJAMO V NAJEM samostojno hišo v Ricmanjih: 4 sobe, kuhinja, 2 kopalnici, shramba in dvorišče. Energetska tabela F. Poklicati od 17.00 do 19.00 na tel. št.: 333-6190245. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem (večletna izkušnja), tako tehnični kot splošni predmeti. Tel. št.: 339-8201250. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA originalne bmw, mera 16, 5 lukenj, z gumami. Mere: 225-55-16. Cena: 200,00 evrov. Tel.: 348-5443289. PRODAM zazidljivo parcelo v središču Boljunca. Tel.: 334-9438101. V PRITLIČJU pri Sv. Ivanu dajem v najem 60-metrski prostor, visok 4m. Tel. št.: 040-576116. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 23. februarja. Tel. 040-229439 Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. Prispevki V spomin na Silvana Corbattija darujeta družini Glavina in Sancin 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za Združenje za rakasta obolenja AIRC. V spomin na dragega Davorina Tram-puža darujejo kolegice in kolegi Ve-drane 40,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Pepita Legišo in Marico Rebula darujeta Elda in Vedrana 40,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. V drag spomin na Olgo Ban daruje Danica Colja 20,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Bruna Zobca darujeta Ivana in Lidija 30,00 evrov a Šentjakobsko kulturno društvo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 18. februarja 2014 Peter Škabar »rezerva« pri Ferrariju V Repnu prava bitka in huda poškodba Na 18. strani Vesna potrdila prvo mesto na lestvici Na 19. strani 10 Torek, 18. februarja 2014 RUBRIKE, NOVICE Dobra polovica zimskih olimpijskih iger v Sočiju je že stvar delne inventure. Nekatere države udeleženke so močno presegle svoja pričakovanja, veliko jih je pa takih, ki ne morejo in ne morejo prebiti tistega skrivnostnega zida, ki loči uspeh od neuspeha. Med temi je zaenkrat tudi Italija, ki je osvojila le dve kolajni, za ostale tri je v njenem imenu poskrbela Južna Tirolska in tudi Finska je močno deficitarna, da ne govorimo o Rusiji, ki ima v nahrbtniku sicer kar dobro bero, a daleč od tiste, ki si je je gostitelj iger nadejal. Car Vladimir ne more biti zadovoljen, zaenkrat ga je razočarala predvsem hokejska zbornaja, tako da ruska zima ne deluje tako, kot bi morala in kot je v zgodovini že dvakrat usodno vplivala na potek evropskega in svetovnega dogajanja, ko je pripomogla k strtju Napoleona in tandema Hitler-Mussolini. No ja, ruske zime niso več to, kar so bile, v .Sočiju dišijo trobentice in vijolice, smučarke in smučarji tekmujejo kar v brezrokavnikih in bi najbrž raje lenarili na plažah Črnega morja. Še Tina Ma- POGLED Z VEJE Zlata kolajna našim športnikom Marij Čuk ze je nergala zoper sonce, ki da jo je uspavalo na startu superveleslaloma, mi pa ne bi imeli nič proti, če bi se kdaj pokazalo v naših krajih, kijih že mesece pridno zaliva dež. Kljub ruskemu soncu so tudi te igre navdušujoče, za kar imajo zaslugo v prvi vrsti športniki, v drugi pa sredstva obveščanja. Pa ne povsod. V Italiji so gledalci in poslušalci prikrajšani in komajda kaj vedo o poteku iger, saj ni niti enega prenosa v živo, niso seznanjeni o velikem športnem dogodku, ki mimo afer o ruskem zakonu o istospolnih odnosih vendarle govori o trudu, žrtvah, hrepe- nenju nastopajočih, ki ponosno predstavljajo sebe in zastopajo posamezne države. V zameno pa natančno sledimo, do sekunde potanko, ljudožrskemu na-digravanju Lette in Renzija, dveh krščanskih demokratov, torej sredincev, ki sta si po hudem boju predala štafetno palico. Matteo bo sedaj preoblikoval vlado, a nad tem se nihče ne zgraža, še najmanj zamejci, ki pa se tokrat prvič hudujejo (k sreči ne vsi) zaradi zamenjave ministrice v slovenski vladi. V čem bomo Slovenci v Italiji prikrajšani, ni jasno, saj ministrstvo "za nas" ostaja. Zagotovo pa nismo prikrajšani za temeljite in lepe pre- nose tekem iz Sočija. Javna televizijska ustanova nas do potankosti seznanja z dogajanjem na prizoriščih, tako da uživamo ob uspehih slovenskih in ostalih športnikov. Podobno srečo imajo vsaj še v Avstriji in Nemčiji, kolikor sem lahko zasledil ob pritiskanju na daljinčeve gumbe. V Italiji so prej v ospredju jezično kreganje med Capellom in Contijem, Handanovičeva napaka proti Fiorenti-ni ali Balotellijeve neumnosti, kot pa dogodek planetarnih razsežnosti. Žal sem v teh zadnjih dneh nekoliko zanemaril dogodke v naših logih. Športnih, seveda, kajti to, kar se dogaja na našem tako imenovanem družbenopolitičnem nebu je sramotno (o tem smo pripovedovali v soboto na Opčinah, a noben predstavnik krovnih in nekrovnih ustanov ni prišel poslušat, kaj si ljudje o njih mislijo). V prihodnjih tednih se bom oddolžil, saj nastopajo naše ekipe in posamezniki navdušujoče. To je treba podčrtati, poudariti njihov trud in vnemo na tekmah in treningih. Zaslužijo si vsi po vrsti zlato kolajno našega občudovanja. SOČI 2014 Je hokej zimski nadšport? Slovenija je v Sočiju do devetega tekmovalnega dne osvojila pet kolajn, katera je najvrednejša seveda ni vprašanje. Zlato je zlato in Tina Maze ga je osvojila v kraljevski smučarski disciplini, smuku. Katero slovensko odličje pa je drugo najvrednejše, na to pa je, če se ne upošteva njegove barve, že težje najti pravi odgovor. Dileme je slovenskim novinarjem vzpodbudila prav Mazejeva, ki je dejala, da so zanjo več vredni dosežki Vesne Fabjan in Teje Gregorin kot pa Petra Prevca. Po njenem mnenju je za uspehe v teku ali biatlonu potrebno več odrekanja, več garanja, kar pa sicer ne pomeni, da skakalcev ne spoštuje. Pa smo spet pri pojmovanju in primerjanju športov. Spori o tem, kateri šport je bolj pomemben, bolj naporen, bolj priljubljen med določenimi športnimi panogami, obstajajo že dolgo. Ne samo med športniki, funkcionarji, ampak tudi med novinarji, ki določene športe pokrivajo. Vsak ima svoje mnenje, vsak navija za svoje, podobno je med navijači. So skoki res manj vredni kot alpsko smučanje? Težko bi rekel, sam menim, da so mu povsem enakovredni, pa sem povsem nevtralen. Finski as Matti Nykanen, ki je zmagoval kljub temu, da so ga še zgodaj zjutraj pred tekmo opitega videvali v diskotekah, jim sicer ni naredil najboljše reklame, najbrž ne tudi kakšen slovenski tekmovalec, toda skakalce je treba ceniti ravno tako kot alpince. Mogoče jim v celoti res ni treba biti tako dobro telesno pripravljen, a zagotovo imajo svoje specifične lastnosti, ki so ravno tako za spoštovati. Jasno je, da ima lahko Mazejeva svoje mnenje, lahko je tudi pravilno, a vsak se z njim zagotovo ne strinja. Japonski novinarji, ki so napolnili olimpijsko novinarsko središče v RusSkem Gorkem, se ne. Američani in Kanadčani, ki so zasedli 90 odstotkov stolov v novinarskem središču ob progi za adrenalinske akrobatske športe, kot so deskanje in smučanje v snežnem žlebu ter snežnem parku, prav tako menijo drugače. Primerjam lahko tudi tekme svetovnega pokala, v katerem se v Nemčiji, Norveški, Finski, Poljski in konec koncev tudi v Sloveniji na skokih zbere precej več gledalcev kot na alpskem smučanju. Še posebno, če so domači tekmovalci uspešni. Skoki imajo pri nas enako ali celo večjo tradicijo od alpskega smučanja, da o teku in biatlonu ne govorim. Tako da po priljubljenosti prav gotovo ne zaostajajo, to je seveda moje mnenje. Tako kot Mazejeva imam legitimno pravico, da tako razmišljam. Če pa bi mene vprašali, kdo je doslej v Sočiju največ naredil za Slovenijo, bi se odgovor glasil: hokejisti. Če za nogomet pravimo, da je nadšport, menim, da je med zimskimi športi to hokej, še posebno v največjih državah na svetu. Ena izmed njih je prav gotovo Rusija, kjer pravijo, da so olimpijske igre organizirali le za to, da bi pred domačimi gledalci osvojili zlato kolajno. Slovenci so že s samo uvrstitvijo poskrbeli za lepo promocijo države, s tem ko so prvo tekmo igrali ravno proti Rusom, je naša prepoznavnost še narasla, dodatek k temu je pomenila zmaga nad Slovaško. Vse to dokazuje dejstvo, da je bilo v prvih dnevih malo takih, ki so iskali stik s slovenskimi novinarji (vprašanje, če so sploh vedeli, od kod prihajajo - sam imam sicer obeležja slovenske reprezentance), po hokejskih tekmah pa se je to spremenilo: «Odlično igrate, vsaka čast. Premagajte še Američane,» so novinarjem svoje želje izrazili ruski olimpijski prostovoljci, ki pa za zlato kolajno Ma-zejeve niso vedeli, ravno ne za druge slovenske dosežke. Dosežki hokejistov so še več vredni, če tujcu omeniš, koliko hokejistov ima Slovenija, koliko pokritih drsališč je pri nas, v kakšnih pogojih delajo mlajše selekcije. Vsaka čast risom, zame so ne glede na rezultate junaki nad junaki. Vsekakor pa ne rečem, da Mazejeva, Prevc, Gregorinova, Fabjanova, ki so poskrbeli, da so te olimpijske igre za nas najuspešnejše v zgodovini, to niso. Na lestvici kolajn, ki si jo zagotovo ogleda vsak športni ljubitelj po svetu, pa nikjer ne piše, v katerem športu jih je država dosegla, zato so zame vse enakovredne, v razmišljanju jih razvrščam samo po lesku. Igor Cimperman/STA Verjetno obstajajo raziskave o deležu svetovnega življa, ki mu je omogočeno spremljanje kakršnegakoli TV programa. Vendar, če tudi je ta delež velik, to še ne pomeni, da tem ljudem življenje ob TV sprejemniku pomeni tudi boljše življenjske pogoje. Ker se iz dneva v dan bojujejo za najosnovnejše preživetvene dobrine, si razkošja metanja časa v nič, zaradi bolščanja v čarobni kvadrat, tudi slučajno ne morejo privoščiti. Mislite, da se zaradi tega smilijo sami sebi? Dvomim, kajti zadovoljstva, ki so pomembna njim, so iz drugega pojmovnega sveta. To velja tudi za nas, nekoliko starejše, ki smo odrasli brez te zava-jujoče razvade. In skoraj vsi govorimo o vsebin polni in brezskrbni mladosti. Drugačni časi, drugačne vrednote. Zakaj menite, da je v minulih pol stoletja v razvitem delu sveta tako padla rodnost? Samo zaradi zasvojenosti s televizijo sigurno ne. O tem, da padcu botruje, bi se pa že dalo razpravljati. Ne samo na ravni šal. Ko je pred leti v New Yorku prišlo do nekaj dnevnega izpada električnega toka, je po devetih mesecih tisto okrožje doživelo pravcati baby boom. In jo imamo. Ker imamo še kup drugih ne neobhodno potrebnih stvari. V koliki meri si dovolimo, da nas je zasužnjila, je stvar posameznika. Poskrbi za razvedrilo, zna biti tudi poučna. Marsikaterim starejšim, bolj ali manj osamljenim, je nezahtevna sostanovalka. Moja gospa tašča jo ima prižgano od jutra do poznega večera. Morda se kdaj z njo tudi pogovarja. Kot s kužkom, ki vdano prenaša naša različna razpoloženja. Zase ne bi mogel reči, da bi storil konec, če je ne bi bilo pri hiši. Če si jo privoščim kdaj prej kot pri večernih poročilih, je vzrok za to skoraj izključno prenos nekega športnega dogodka. A ne vsakega, soditi mora v zvrst takih, ki imaj o dodano vrednost. Ker, na primer, Olimpijine tekme tega več ne nudijo, jih spremljam vse redkeje. Nekaj podobnega velja za spremljanje olimpijskega dogajanja iz Sočija. Čeprav so tam zbrani vsi najboljši današnjega sveta, ki se ukvarjajo z dokazovanjem, kdo je kdo na tekmovališčih, ki jim je osnova sneg in led, s spremljanjem ne bom pretiraval. Imam možnost izbirati, torej bom izbirčen: zaključno serijo skokov, teke na krajših razdaljah, 15 ta boljših alpink ali alpincev v njim lastnih tekmah pa kakšno tretjino hokejske tekme, na kateri bodo Slovenci morda uspeli prirediti še kakšno presenečenje (pišem v nedeljo, po zmagi nad Slovaki in Prevčevi drugi osvojeni medalji). Žepna državica Slovenija ima na polovici iger 5 medalj. Adijo pamet. So pa tu znanje, volja in nadarjenost. Pred tedni sem okrcal Ruse, češ, z žarometi uperjenimi v olimpijski Soči, želite prekriti vse tisto, kar vam v svetu znižuje ugled. Kljub mojemu dvignjenemu prstu stvar poteka. Gledano od daleč, brez tehtnejših pripomb. Že otvoritvena svečanost je črnogledim, kot sem jaz, dodobra zaprla usta. Prepletanje starega in novega, razkošje barv, baletni in pevski vložki pa v izvedbi ruskih zvezdnikov, ki vsak od njih v širnem svetu pomeni tisto s predpono naj. Naj izbranci so bili tudi spremljevalci olimpijske zastave in poslednji nosilci bakle z olimpijskim ognjem. Veličastni prizori s pridihom slovanske melanholije. Nekateri poročevalci so se čudili, ker je v mimohodu reprezentanc, v naši med prvimi korakala Tina Maze. Omenjali so njeno muhavost PROSTO PO BRUMNU in nepotrebno zapravljanje energije. Ona pa, še zdaleč ne novinka, prisotna je že kar nekaj olimpijad (t.j. 4 letno obdobje med enimi in drugimi igrami), je ponovno želela občutiti vzdušje, ki gaje sposobno po- ustvariti druženje z ljudmi, katerih lastnosti so izražene v presežkih. Dejala je, da ji to daje dodatno moč pri izpolnjevanju njenih tekmovalnih načrtov. Biti udeleženec olimpijskih iger so verjetno sanje slehernega, ki si resno prizadeva v neki športni panogi doseči stopnjo vrhunskosti. Med mojimi vrstniki je to uspelo trenerju Janezu Drva-riču, ki je tudi med vami dobro zapisan, saj je njegovo delo jadranovim košarkarjem prineslo kar nekaj uspehov. Janez je bil pomočnik trenerju Ivkoviču, ko je jugoslovanska košarkarska reprezentanca tekmovala na olimpijskih igrah v Seulu. Zadoščenje, ki ne gre v pozabo. Meni je uspelo nekaj zgolj približno takega. Kot trener slovenskih gluhih in naglušnih košarkarjev sem se v dvanajstih letih udeležil štirih njihovih olimpijskih iger: Kopenhagen 1997, Rim 2001, Melburn 2005 in Tajpeh 2009. Čeprav je njih športna raven skromnejša, se med udeleženci znajde tudi kakšen, ki se je uvrščal med slišeče olimpijce. Otvoritvene in zaključne svečanosti, ter natančnost izvedbe tekmovanj pa so dokaj primerljive z dogajanjem na običajnih igrah. Stati v Melburnu na stadionu, kjer je bila otvoritvena svečanost 1956 ali pa v Rimu na Stadio Olimpico, kjer so se začele igre 1960, je doživetje. In vzdušje, ki v tistih dneh vlada v zraku, iz teh deklet in fantov, prikrajšanih za vse, kar je zvok, glas, izvabi lastnosti, potrebne za ustvarjanje podvigov. Pa čeprav na nekih vzporednih olimpijskih igrah. Spet Liga prvakov / Spet se začenja ples v nogometni Ligi prvakov. Ta teden bosta prvi dve tekmi osmine finala. Danes se bosta med sabo pomerila Manchester City in barcelona ter Bayer Leverkusen in Paris St.Germain, jutri pa Milan proti An-derlechtu ter Arsenal proti Bayernu München. Četrtek bo v znamenju šestnajstine finala evropske lige. Med drugim igrajo tudi Maribor in italijanska moštva po naslednjem sporedu: 19.00 Esbjerg - Fiorentina, Juventus -Trabzonspor, 21.05 Lazio - Ludogorec Razgrad, Maribor - Sevilla, Swansea City - Napoli. NBA, Vzhod, Dragic in Belinelli NEW ORLEANS - Po treh zaporednih porazih je Vzhod premagal Zahod na tekmi najboljših košarkarjev lige NBA, tradicionalnem All Stars, ki je potekal v New Orleansu. Rezultat je bil 163:155, za najkoristnejšega igralca pa je bil izbran član Clevelanda Kyrie Irving, ki je 24 od svojih 31 točk dosegel v drugem polčasu. Del vikenda All Star je bil tudi najboljši slovenski košarkar Goran Dragic. V soboto je nastopil v tekmovanju košarkarskih spretnostih in skupaj z Reg-gijem Jacksonom izpadel po predtek-movanju. S spretnostnim poligonom sta najhitreje opravila Damian Lillard in Trey Burke, v metanju trojk je slavil Italijan v dresu San Antonia Marco Bellineli, v zabijanju pa John Wall (Washington). Proga je bila varna LYON - Francoski preiskovalci so sporočili, da se nesreča sedemkratnega svetovnega prvaka v formuli 1, Nemca Michaela Schumacherja, ni pripetila zaradi kakšnih varnostnih pomanjkljivosti na progi v Meribelu, kjer si je legendarni voznik konec decembra pri smučanju hudo poškodoval gla-vo.«Nihče ni kršil kakšnih pravil. Nesreča se je zgodila zunaj označene pro-ge,» je dejal preiskovalec Patrick Quin-cy in dodal, da so bile oznake in druga signalizacija v skladu s francosko zakonodajo. Brez sprememb Nedeljski izidi nogometne A-lige: Atalanta - Parma 0:4, Catania - Lazio 3:1, Cagliari - Livorno 1:2, Genoa -Udine-se 3:3, Juventus - Chievo 3:1 Sassuolo - Napoli 0:, Roma - Sampdoria 3:0 Verona - Torino večerna tekma. Vrstni red: Juventus 63, Roma 54, Napoli 50, Fiorentina 44, Inter 39, Verona in Parma 36, Torino 33, Milan in Lazio 32, Genoa 31, Sampdoria 28, Atalanta in Udinese 27, Cagliari 24, Bologna 21, Lvorno 20, Catania 19, Chievo 18, Sassuolo 17. »Smo edina država, kjer se na domačih tekmah ne sme točiti piva, v Avstriji majhni klubi živijo od prodaje piva in klobas.« (Predednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, Reporter, 17. 2) Poglejte inventuro slovenskih zlatarn. Ta planinski, kontinentalni narod, ki morja nima niti za spodobno morsko bolezen, ima ob olimpijski medalji v plavanju in jadranju tudi - zlato v veslanju! Naprej, ta planinski narod, ki je v vojno regijo prinesel idejo pacifizma, ima olimpijsko zlato v streljanju! (Boris Dežulovic, Dnevnik, 13. 2.) »Odnos dveh, ki se ljubita, mora biti kot dve jadrnici, ki plujeta v isto smer, in ne kot katamaran.« (Športna metafora gledališke igralke Vesne Pernarčič Žunic, Nedelo, 16. 2) »Tisto ni bil Juventus, ki bi blestel po igri. Spomnim se Lippijevega Juventusa, Trapattonijevega Juventusa, ampak Capellovega se spomnim samo po dveh državnih naslovih, ki sta bila nato odvzeta.« (Juventusov trener Antonio Conte za Sky, 16. 2.) »Tisto je velika pizd... neumnost, oprostite. Bila je odlična ekipa, ki si je državna naslova povsem zaslužila.« (Antonio Conte malo kasneje za Mediaset, 16. 2.) KOŠARKA Torek, 18. februarja 2014 1 1 32 TOČK, A ZA NIČ »Nič ne pomaga, če posameznik igra odlično, če ne zmagamo. Skratka, mojih 32 točk na sobotni tekmi proti Latisani ničemur niso pomagale. Raje bi dosegel dve točki, pa bi osvojili zmago,« meni Marko Meden, igralec Bora Radenske. »Igra nam ne steče, preveč je enostavnih napak, ki bi si jih ne bi smeli privoščiti. Mislim, da je zdaj naš cilj uvrstitev v play-out in si potem tam spet priboriti mesto v ligi,« je še zaključil košarkar. SPET NARED Maja 2013 si je huje poškodoval koleno (raztrgal si je stranske vezi in meniskus), od februarja letos pa je že spet na igrišču. Marco Gri-maldi, igralec Brega, seveda še ni stoodstoten, vendar se iz tekme v tekmo bolje vključuje v ritem igre. Met je treniral že dlje časa, tri tedne pa redno trenira tudi s soigralci. »V soboto je Codroipese igral odlično, vobrambi je bil zelo dober, v napadu pa metal za tri točke kar 42 %, tako da so nas povsem pregazili,« je pojasnil. 7 zaporednih zmag Jadrana Franco. Prav toliko jih je dosegel v sezoni 2011/12 pod vodstvom Vatovca, s tem da je bil niz zmag uvod v uspešno sezono, letos pa Jadran melje nasprotnike od januarja dalje, kar je bilo v zadnjih sezonah neobičajno. Rekord pripada vsekakor Vatov-čevemu Jadranu. V sezoni 1994/95 je zmagal 18 tekem zapored. DRŽAVNA DIVIZIJA C - Jadran Franco zmagal tudi v Coneglianu za sedmi nasmeh Divizija C Bertinoro - San Vendemiano 75:59, Conegliano - Jadran Franco - 71:73, San Marino - Padova 65:69, Oderzo - Arzignano 85:76, Dragons FI - Vassano 81:70, Ardita - Montebelluna 82:72, Mestre -Piani BZ 74:64 Jadran Franco 19 13 6 1294:1214 26 Mestre 19 13 6 1302:1287 26 San Vendemiano 19 12 7 1333:1269 24 Bassano 19 11 8 1282:1237 22 San Marino 19 11 8 1240:1217 22 Oderzo 19 11 8 1255:1273 22 Padova 19 10 9 1295:1226 20 Arzignano 19 10 9 1336:1308 20 Bertinoro 19 9 10 1210:1223 18 Ardita 19 9 10 1340:1387 18 Firenze 19 8 11 1270:1289 16 Montebelluna 19 7 12 1292:1317 14 Bolzano 19 7 12 1206:1262 14 Conegliano 19 2 17 1151:1297 4 PRIHODNJI KROG Jadran Franco - San Vendemiano (22.2. ob 20.30) BORUT BAN »Ne smeš podcenjevati, a niti se ga bati« Borut Ban, kljub temu da ste igrali proti na videz šibkejšemu nasprotniku, ste se morali kar namučiti. Kako si to razlagate? Odkar igram v prvi ekipi, v Coneglianu še nismo zmagali. Vedeli smo, da je to zelo borbena ekipa, ki proti nikomur ne popusti, tesno je izgubila proti ekipam z vrha in dna lestvice, kaže pa, da jim vsakič nekaj zaškripa in ne uspejo doseči zmage. Tokrat smo bili dobri, ker smo kljub njihovem prvemu vodstvu le minuto pred koncem uspeli ohraniti mirno kri. Za Jadran Franco je to sedma zaporedna zmaga: ali je to samo sad večjega števila treningov ali je še kaj za temi uspehi? Letos je prvenstvo zelo enakovredno, tako da lahkih tekem ni. Vsako soboto moramo biti pripravljeni na boj. Letos tudi prvouvrš-čeni lahko izgubijo proti zadnjim: v soboto je na primer San Vendemiano izgubil z Bertinorom. Seveda so zmage sad treningov, vendar upoštevati moramo tudi to, da ti same zmage dajo dodatnega elana. Še posebej zmaga proti San Marinu in v Mestrah sta nam dali več samozavesti in posledično ti gre vse lažje od rok. Tudi vaš doprinos je v primerjavi z decembrskim vidno boljši. Rekel bil, da je to sad dobre igre cele ekipe. Igra je bolj tekoča, tako da si igralci priigramo lažje mete. Skratka, ne igramo več na silo. V igro so vključeni vsi igralci, vsakega pa ekipa pripelje do tega, da dela to, kar najbolje obvlada. Ekipa mora biti zato dobra, da pripelje igralca v položaj, v katerem se najbolje znajde. Mislim pa tudi, da obrambo igramo pametneje. Dobro se pripravimo na vsakega igralca, obenem pa nam je zdaj nekoliko lažje, ker poznamo igralce, ki smo jih v prvem delu šele spoznavali. V soboto prihaja na Opčine San Vendemiano, ki je s Padovo še edina ekipa, ki je letos niste premagali. Kaj pričakujete od sobotne tekme? Po sestavi in značilnostih so podobni Mestram, imajo dolgo klop, saj se vseh deset igralcev vključuje v rotacijo, izstopajo po fizični moči, so visoki, center pa sodi v višjo ligo. Zdaj jim gre nekoliko slabše: vprašljivo je, ali bo v soboto igral njihov organizator igre Gherardini, ki je pravi motor ekipe. Kaj pričakujem? Vsaka tekma je pravi boj, nikogar ne smeš podcenjevati, a niti se ga bati. Dobro se moramo pripraviti in iti na nož. (V.S.) Daniel Batich je dosegel zadnjo (in odločilne) trojko v Coneglianu. Pozitivno predstavo je dopolnil z dvojnim dvojčkom, saj je dvanajstim točkam dodal deset skokov fotodamj@n Jadran Franco je konec tekme že sedmič zapored pričakal z nasmehom. Tokrat je na gostovanju premagal trdoživi Conegliano, ki mu je kljub zadnjemu mestu na lestvici nudil močan odpor: »Težko si razlagam, zakaj so letos zadnji na lestvici, po nedeljskem porazu pa so na pragu izpada iz lige. Cone-gliano je kvalitetna ekipa, ki dlje časa igra skupaj, kar jim daje dodatno moč,« razlaga Jadranov trener Mura. Nastop prvouvrščenega Jadrana prav zato nikakor ni bil enosmeren. Kar dvakrat so Ban in soigralci dopustili, da se je Co-negliano vrnil v igro in tudi ogrozil zmago. V drugi četrtini so gostitelji nadoknadili visok začetni naskok Jadrana (plus 16), za petami so jim bili tudi v tretji četrtini, pod vodstvom Matiella pa so le dve minuti pred koncem celo poved-li 69:68. V napeti končnici je Jadran vselej ohranil mirno kri, z delnim izidom 0:5 povedel, na koncu pa dopustil Coneglianu še koš za končnih 71:73. Če je trener Mura pozitivno ocenil zadnji dve minuti, ko so varovanci ohranili koncentracijo in povedli, pa je zmaga pokazala tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih mora Jadran še odpraviti, če želi kljubovati vsem nasprotnikom: IMETEDNA Saša Malalan Med glavnimi protagonisti nedeljske zmage Jadrana v Coneglianu je bil Saša Malalan, ki je po mnenju trenerja Mure odigral najboljšo tekmo v tej sezoni. Odlikoval se je s posegi v obrambi, kjer se navadno vedno dobro izkaže, tokrat pa je bil zanesljiv tudi v napadu. Malalan je bil sicer pri ocenjevanju svojega nastopa bolj ponižen, vselej pa s svojimi nastopi dokazuje, da je nenadomesljiv član ekipe. V članski ekipi Jadrana igra od sezone 2006/07, ko je bil star 17 let. Openc (letnik 1989) je osnove košarke spoznal pri Poletu, svojo pot pa nadaljeval v mladinskih ekipah Jadrana. Najboljši rezultat je dosegel z ekipo v državnem prvenstvu U19, ki se za las ni uvrstila v finalno fazo za končno 11. mesto v Italiji. »Igrali smo preveč nihajoče, dvakrat smo dovolili Coneglianu, da se spet vrne v igro. Tako v obrambi kot v napadu smo nekajkrat povsem popustili: v drugič četrtini smo zgrešili kar nekaj lahkih košev, v tretji pa smo se njihovi agresivni obrambi uprli s preveč statičnim napadom, ki ni prinesel sadov,« je še pojasnil Mura. V soboto čaka jadranovce nov preizkusni kamen: na Opčinah bo igral proti San Vendemianu, ki sodi z Me-strami med najboljše ekipe prvenstva. Zaradi sobotnega, nepričakovanega poraza proti San Marinu, so zdaj gostje drugi. »Na tekmeca se bomo dobro pripraviti, prav tako kot to počnemo vsak teden. Naj ponovim: vse, kar smo doslej dosegli, bo splahnelo, če ne zmagamo naslednje tekme,« je zaključil Mura. Conegliano - Jadran Franco 71:73 (16:27, 39:43, 48:55) JADRAN: M. Batich 2 (-, 1:3, 0:1), D. Batich 12 (-, 3:11, 2:6), Ban 24 (5:5, 8:11, 1:4), Slavec 6 (-, 3:3, 0:2), Marusic 2 (-, 1:7, -), De Petris 3 (1:2, 1:3, -), Franco 9 (-, -, 3:6), Malalan 10 (-, 5:8, 0:1), Ridolfi 5 (1:1, 2:3, 0:1), Leghissa n.v. Trener: Mura. Skoki 34 (22 v obrambi in 12 v napadu), Top scorer: Meden (B) 32, Ban (J) 24, Lisjak (K) 17, A. Grimaldi (Br) in Bole (B) in Budin (S) 13. Top scorer vseh krogov: A. Gri-maldi (Br) 36, Ban (J) 33, Meden (B) 32, Hrovatin (S) 30, Bole (B) 29. Državna divizija C: Ban 327, D. Batich 190, Franco 167, Slavec 137, Malalan 128, Marusic 120, De Petris 95, M. Batich 94, Ridolfi 36. Deželna C-liga: A. Grimaldi (Br) 369, Meden (B) 344, Kos (Br) 263, Bole (B) 258, Favretto (B) 189, Piz-ziga (B) 157, Cigliani (Br) 144, Se-mec (Br) 126, Babich (B) in Gori (Br) 125, Contento (B) 114, Spiga-glia (Br) 112, Metz (Br) 108. Deželna D-liga: Lisjak (K) 196, Škerl (K) 184, Ferfoglia (s) 163, D. Zaccaria (K) 152, Štokelj (S) 127, Starc (K) 116, Hmeljak (S) 108, Hrovatin (S) 106, Hrovatin (K) 94, Doljak (S) 86, Šušteršič (K) 76, Sos-si (S) 70, Gantar (K) 65. TOP Prosti meti: Hmeljak (S) in Ban (J) 5:5, Štokelj (S) 4:4; 2 točki: Slavec (J) 3:3, Štokelj (s) 3:4 (75 %), Ban (J) 8:11 (72 %); 3 točke: Kos (Br) 2:2, Bole (B) 3:5 (60 %). FLOP 2 točki: Favretto (B) 0:6, Hrovatin (S) 0:4, Škerl (K) 1:8 (12 %), Marusic (J) 1:7 (14 %); 3 točke: Ferfoglia (S) 0:4, Sossi (S) 0:3, Cigliani (Br) 1:7 (14 %), Sokol 2:3 (15 %) Deželna C-liga IZIDI: Romans - Fagagana 82:80, Monfalcone -Centro Sedia 69:78, Rorai - San Daniele 55:87, Tarcento - Cervignano 58:52, UBC - Servolana 67:76, Fogliano - Don Bosco 92:72, Latisana -Bor Radenska 81:66, Falconstar - Goriziana 118:94, Codroipese - Breg 72:59 Falconstar Centro Sedia San Daniele Codroipese Tarcento UBC Servolana Breg Fogliano Latisana Fagagna Romans Goriziana Cervignano Don Bosco Bor Radenska Monfalcone Rorai 21 20 21 19 21 15 21 14 21 14 21 12 21 12 21 12 1 1736:1386 40 2 1581:1365 38 6 1605:1501 30 7 1513:1385 28 7 1451:1336 28 9 1430:1362 24 9 1542:1505 24 9 1356:1384 24 21 11 10 1492:1499 22 21 10 11 1532:1470 20 21 10 11 1436:1413 20 9 12 1386:1460 18 8 13 1599:1695 16 7 14 1348:1410 14 5 16 1469:1568 10 4 17 1391:1566 8 4 17 1319:1599 8 3 18 1302:1584 6 PRIHODNJI KROG : Bor Radenska - Romans (22.2. ob 18.30), Breg - Fogliano (22.2. ob 20.30) D-liga IZIDI: Basket $ - Kontovel 73:58, Cormons - Sokol 43:51, CBU - Grado 60:81, Perteole - San Vito 8 8:80, Ronchi - Santos 69:65 Grado 15 12 3 1001:922 24 Ronchi 15 11 4 1174:1014 22 Perteole 15 11 4 1021:979 22 San Vito 15 9 6 1086:1000 18 Basket4 15 6 9 988:959 12 Kontovel 15 6 9 981:1029 12 Sokol 15 6 9 989:1054 12 Santos 15 5 10 963:987 10 Alba 15 5 10 947:1053 10 CBU 15 4 11 975:1128 8 PRIHODNJI KROG Kontovel - Perteole (22.2. ob 18.00), Sokol - Ronchi (24.2. ob 21.00) MLADINSKA KOŠARKA Bor NLB dvakrat popustil na celi črti DEŽELNO PRVENSTVO U19 Bor NLB - Libertas 41:45 (14:6, 28:13, 35:31) San Vito - Bor NLB 52:26 (17:4, 36:11, 41:18) BOR: Semec 4+4, De Luisa 6+3, Buzzi 6+2, Mervic, Zinanti 2+3, Fer-luga 8+5, Milič 15+5, Pearson -+6, Bole -+1, Gruden. Trener: Faraglia. Bor je v dveh dneh doživel dva poraza. Proti Libertasu je začel zelo dobro in povedel tudi na 15 točk, take prevlade na igrišču pa ni ohranil v nadaljevanju. V drugem polčasu so namreč vajeti igre prevzeli nasprotniki, ki so nadoknadili zaostanek in zmagali. Naslednji dan pa v bistvu niso nudili nasprotniku nobenega odpora. Težko verjamem, da fantje pri 18 letih ne utegnejo zdržati dveh tekem zaporedoma, se je čudil razočarani trener Faraglia. MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14 Breg Bor Mediachem - Salesiani Don Bosco 92:32 (18:12, 36:17, 80:23) BREG/Bor Mediachem: Cappel-lini 18, Tul 8, Zettin P. 18, Ščuka 6, Zettin D. 10, Kalc 4, Rovis 8, Maver 4, Golel 4, Bachi 12. SON 12. Trener: Ja-komin. Tekmo so brežani slabo začeli in nasprotniku dovolili, da se v prvih desetih minutah razigra. V drugi četrtini pa so se varovanci trenerja Jakomina predramili in si takoj priigrali lepo prednost. Tudi v nadeljevanju niso popuščali ter igrali agresivno v obrambi in kolektivno v napadu. V tretji četrtini so dosegli kar 44 točk. Barcolana - Dom 80:36 (23:6, 48:16, 66:18) Dom: Čavdek, Pelicon 1, Cecere 5, Schembri, Giustizieri 2, Zavadlav 2, Mucci 4, Devetak 10, Ussai 9, Peric 3. Trener: Ambrosi. Domovci so doživeli visok poraz proti zelo dobri Barcolani, tudi tokrat pa so pokazali določen napredek v primerjavi s prvim delom prvenstva. Z izjemo tretje četrine (ko so Devetak in soigralci dali zgolj dve točki) so se varovanci Davida Ambrosija, ki je tokrat nadomestil Eriberta Dellisantija, lepo izkazali in tudi osvojili zadnjo čertino z delnim izidom 18:14. (av) primorski_sport face book 4 12 Torek, 18. februarja 2014 ŠPORT FORMULA 1 - Peter Škabar med mehaniki, ki so sestavili motor F14T Prste vmes ima repenska roka Bolidi formule ena bodo v novi sezoni prvič zares prižgali motorje čez manj kot mesec dni. Prva dirka bo na sporedu 16. marca v avstralskem Mel-bournu. Ferrari se bo predstavil z novim dirkalnikom F14T, ki so ga že preizkusili na uradnih testih v španskem Jerezu. Med mehaniki, ki so ustvarjali novi Ferrarijev motor F14T, je tudi 31-letni Repenc Peter Škabar. »Resnici na ljubo sem jaz, skupaj še s štirimi mehaniki, videl rojstvo novega motorja. Bilo je lani,« se spominja Škabar, ki bo kmalu praznoval desetletnico službe pri »rumenem konjičku« iz Mara-nella. ZASKRBLJENA PILOTA - »Fernando Alonso je pred začetkom sezone, po uradnih testih v Jerezu, nekoliko zaskrbljen. Novosti na dirkalniku je veliko, tako da so tudi piloti v težavah. Morajo se pač na novo učiti. Vse več je elektronike. Povrh tega ima v ekipi solidnega konkurenta, nekdanjega svetovnega prvaka Finca Raikonnena. Kimi je zelo odločen. Ponavadi govori zelo malo, letos pa sem opazil, da je veliko bolj nasmejan,« je o pilotih povedal Škabar in poudaril, da je izjemno pomembna komunikacija med piloti ter inženirji in mehaniki. »Mi ustvarjamo in stalno izboljšujemo motor. Piloti pa ga preizkušajo, tako da se moramo stalno pogovarjati in si izmenjati mnenja.« PRIPRAVLJEN NA DIRKE - »Ekipa mehanikov (okrog 30), ki bo letos spremljala pilote na dirkah, je že določena. Telefon moram imeti stalno prižgan, saj nas kadarkoli lahko pokličejo v službo. Treba je biti stalno na raz- polago in biti stalno pripravljeni. Motoristi v ekipi v boksu skrbimo za pripravo motorja pred, med in po dirki. Med dirko spremljamo dirkalnik po računalniku. Imamo pa tudi druge naloge. Med pit stopom imamo obenem nalogo, da sodelujem pri zamenjavi gum. V teh trenutkih niso pomembne samo sekunde, temveč tudi desetinke sekund. Vadba ni samo fizična, ampak tudi psihološka. S tem skušamo umirjati napetost in živčnost,« nam je zaupal Peter, ki sicer še ni stalni član ekipe motoristov na dirkah, ampak je še rezerva. PILOTI KOT SMUČARSKI SKAKALCI - Piloti formule ena so vse bolj podobni smučarskim skakalcem. »Teža pilota postaja vse bolj pomembna tudi v našem športu. Odvečni kilogrami ne pridejo v poštev, saj dodatno obremenjujejo avtomobil. Tudi če je pi-lotprelahek, ni dobro. V pravilniku obstajata zgornja in spodnja meja teže. Mogoče niste nikoli opazili, toda po dirki gre vsak pilot na tehtnico. Po vsaki dirki izgubi tudi do 5/6 kilogramov. Zaradi tega piloti veliko trenirajo v fitne-su ali pa se posvečajo teku. Alonso na primer veliko kolesari. Zelo so pozorni tudi na prehrano,« je še povedal Ška-bar. Jan Grgič DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane Novi motor letošnjega dirkalnika formule 1 Ferrarija F14T je sad ožje ekipe mehanikov, med katerimi je bil tudi 31-letni Peter Škabar iz Repna ansa/arhiv ATLETIKA - Sophia Aniaku prva na 60 m Bor z dvoranskim deželnim naslovom ALPSKO SMUČANJE - Organizator SK Devin Kljub dežju uspešen tretji Kekec na smučeh Na dvoranskem atletskem prvenstvu za mladinske kategorije v Vidmu je tekmovalka atletskega odseka Bora Sophie Aniaku (letnik 2001, na sliki desno) z osebnim rekordom 8,68 sekunde osvojila naslov deželne prvakinje v teku na 60 metrov. Sophie je nastopila tudi v skoku v višino, kjer je tudi izboljšala svoj rekord in z izisom 1,34m dosegla četrto mesto. V teku na 60 metrov se je izkazala tudi Nina Benedetti (letnik 2001), ki je z rezultatom 9.02 sekund pristala na 4. mestu. Z leto starejšimi se je preizkusila Meta Sterni (l. 2000), ki je v skoku v daljino dosegla osebni rekord 4,62m, kar je bilo dovolj za finale in 6. mesto. Nastopile so še: Nika Purič, Mateja Tavčar, Gaia Gregori in Irene Lopreiato (vse letnik 2001) na 60 metrov ter Tina Busan (1999) v skoku v daljino. Tekma Kekec na smučeh, ki jo je letos SK Devin organiziral v sodelovanju z ZSŠDI in OOZUS, je kljub neugodnim vremeskim razmerah združila kar 135 tečajnikov. Preizkušnja v veleslalomu je bila namenjena izključno tistim, ki so se letos udeležili smučarskih in deskarskih tečajev pri slovenskih društvih v Italiji. Približno polovica tečajnikov je startala iz vrha Cimacute v kraju Forni di Sopra, kjer že od januarja potekajo vsi tečaji, najmlajši, ki šele izpopolnjujejo osnovne smučarske veščine, pa so se na progo podali iz nižjega starta. Po tekmi so vsi nastopajoči prejeli lesenega poskokca, SK Devin (na fotografiji) pa je tekmo izkoristil tudi za podelitev diplom po opravljenem tečaju. Tekme so se udeležili tečajniki SK Devina, SK Brdine in SPDG. Hitri veterani v Forniju V smučarskem centru Forni di So-pra so konec tedna podelili deželne naslove med mladinci, člani in veterani, ki so tekmovali v slalomu in veleslalomu. Na najvišjo stopničko se je v obeh disciplinah uvrstil Brdinin tekmovalec in učitelj Aljoša Gorjan v kategoriji A2. V veleslalomu sta se z deželnim naslovom med veterani okitila še dva slovenska tekmovalca: v kategoriji A3 je bil najhitrejši Andrej Kosmač (DLF), sicer predsednik Dolge krone, v kategoriji A5 pa je deželni naslov pripadel Marku Ve-likonji (SPDG). Na stopničke sta se v veleslalmu uvrstila še Roberto Greco (Mladina) in Daniela Bordon (Brdina), med mladinci pa je bil 8. Marco Ventin (SPDG). AL. SMUČANJE Katrin Don dvakrat tik stopničk Dečki in naraščajniki so konec tedna merili moči v Sappadi. V soboto so ob sončnem vremenu tekmovali v veleslalomu, v nedeljo pa so slalom končali pod dežjem. Med posamezniki se je najvišje uvrstila Katrin Don, tekmovalka Brdine, ki se je na obeh tekmah med naraščajni-cami uvrstila tik pod stopničkami. Četrta je bila v veleslalomu, četrta tudi v slalomu, kar je v danih razmerah - poudarja trener Lovrenc Gregore - več kot zadovoljivo. V prvo deseterico se je na obeh tekmah uvrstila tudi Petra Udovič (Devin), ki iz tekme v tekmo napreduje in se prilagaja ritmu, dolžini prog in tudi konkurenci v starejši starostni kategoriji. Med letniki 2001 je bila obakrat druga najboljša, absolutno je bila obakrat osma. Med dečki sta se izkazala tekmovalca Mladine: v veleslalomu je bil 9. Mattia Del Latte in najboljši med letniki 2001, v slalomu pa se je Jan Sedmak uvrstil na 11. mesto. V močni kategoriji na-raščajnikov pa je v velesalalomu dobro nastopil Matej Kale, ki je bil 14., Rudy Skerk (Devin) pa je bil 13. v slalomu. Nastopili so še: deklice: Gaia Ruzzier (Devin, 14. in 16.), Pol-li Linda (Mladina, 28. in 27), ; dečki: Rožič Enrico (Devin, 16. in 17.), Ivan Sosol (SPDG, 37. in 32.), Carlo Francesco Rossi (23. in odstop); naraščajnice: Petra Basezzi odstopila na obeh tekmah), naraščajniki: Matej Udovič (Devin, 26. in 17.), Jan Ostolidi (Mladina, odstop in 21.) (prvi je rezultat v veleslalomu, drugi v slalomu). BABY in MIŠKI V slalomu tudi zmaga Najmlajši tekmovalci so se v nedeljo pomerili v slalomu na Trbižu. Predstavniki slovenskih klubov so spet zbrali nekaj visokih uvrstitev: Caterina Sinigoi (Devin) nadaljuje z uspešnimi nastopi in je bila med miški 1 (letnik 2003) prva s štirimi de-setinkami prednosti pred Ginevro Pase (Aviano). Med baby 2 (letnik 2004) pa se je Erik Bordon (Devin) uvrstil na 2. mesto. Med prvo dese-teiico so se uvrstili še Tea Strani (Devin), Gaia Del Latte, Petra Bellafontana, Alex Ostolidi (Mladina), Alice Valdemarin in Petra Kalc (Brdina). ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 18. februarja 2014 13 Presenečenje med akrobati Beloruski akrobatski skakalec v smučanju prostega sloga Anton Kušnir je osvojil zlato kolajno na letošnjih olimpijskih igrah v Sočiju. Za 29-letnim Belorusom, ki je zbral 134,50 točke, sta se uvrstila Avstralec David Morris (110,41) in Kitajec Jia Zon-gyang (95,06). Že v kvalifikacijah je senzacionalno obtičal branilec naslova iz Vancouvra Belorus Aleksej Grišin. Znani trije polfinalisti 3* Švedska, Kanada in Kitajska so se že uvrstili v polfinale turnirja v moškem curlingu. Četrtega polfinalista bo dal današnji obračun med Norveško in Veliko Britanijo, obe izbrani vrsti pa sta v dosedanjem delu dosegli po pet zmag in doživeli štiri poraze. V prvem delu so bili najbolj prepričljivi Švedi z osmimi zmagami in porazom. Med ženskami so polfinalisti Kanada, Švedska, Švica in Velika Britanija. Kanadčanke so zmagale na vseh devetih dvobojih. SMUČARSKI SKOKI - Slovenci na ekipni tekmi pristali šele na 5. mestu oo Brez »najlažje« kolajne Nemški smučarski skakalci (1041,1 točke) so zmagovalci moštvene tekme na veliki skakalnici na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Drugi so bili Avstrijci (1038,4), tretji pa Japonci (1024,9). Slovenci Jurij Tepeš, Robert Kranjec, Jernej Damjan in Peter Prevc (995,6) se tokrat niso vmešali v boj za odličja in so zasedli peto mesto.Slovenci, ki so to zimo dobili obe ekipni tekmi svetovnega pokala, s čimer so veljali za ene od favoritov tudi za moštveno olimpijsko kolajno, so imeli na teh igrah obilico smole, ko se je eden ključnih členov slovenske ekipe Kranjec pri padcu poškodoval. Tokrat je bil najšibkejši člen izbrane vrste prav Kranjec, ki se mu je nastop v prvi seriji povsem ponesrečil, najmočnejši pa vnovič dobitnik dveh kolajn na teh igrah Prevc, ki je bil v obeh serijah najboljši posameznik tekme med vsemi in je pokazal odlična nastopa. «To je šport. So vzponi in padci. S tem se je treba sprijazniti. Meni je žal za prvi skok, fantom sem se tudi opravičil. Po poškodbi sem želel narediti vse, da bi lahko ekipi pomagal, a očitno nisem bil 100-odstoten. Gre za resno poškodbo in šele doma bom opravil dodatno slikanje, da bo bolj jasno, za kaj gre,» je razočarano povedal Kranjec, ki sicer že ima olimpijsko odlič-je: leta 2002 je na igrah v Salt Lake Cityju skupaj s Primožem Peterko, Petrom Žonto in Damjanom Frasom na ekipni tekmi osvojil bron. Peter Prevc z dvema kolajnama in včerajšnjimi najdaljšimi skoki na ekipni tekmi za zdaj prvi junak iger v Sočiju stanko gruden/sta Meryl Davis in Charlie White ansa Med plesnimi pari prvič tekmovalca iz ZDA Med plesnimi pari v umetnostnem drsanju sta zlato medaljo na olimpijskih igrah v Sočiju osvojila Američana Meryl Davis in Charlie White in ZDA priborila prvo zlato v zgodovini iger v tej disciplini. Srebro je s Tesso Virtue in Scottom Moirom odšlo k branilcema naslova v Kanado, domačine pa sta z bronom razveselila Jelena Ilinih in Nikita Kacalapov. Dvakratna svetovna prvaka in favorita za olimpijsko zlato iz ZDA sta v prostem programu v dvorani Ajsberg na glasbeno podlago Šeherezade le še dokončala začeto delo in se tudi na koncu veselila rekordnega števila točk na tekmovanjih plesnih parov - 195,52. Postala sta tretji par v zgodovini drsanja, ki je slavil na igrah in ne izhaja z območja Rusije oziroma nekdanje Sovjetske zveze. Pred njima je to v Vancouvru uspelo že omenjenima Kanadčanoma Vituejevi in Moiru, na igrah v Sarajevu pred 30 leti pa Britancema Jayne Torvill in Christopherju Deanu s takrat legendarnim nastopom na Ravelov Bolero. Sedem od desetih medalj v tej kategoriji pa je od prve izvedbe leta 1976 odšlo v Rusijo oz. njeno predhodnico SZ. BIATLON - Skupinski start Zgodovinski uspeh Belorusinje Domračeve Teja Gregorin brez strelskih napak do 5. mesta ALPSKO SMUČANJE - Danes ženski veleslalom Bo pomagala jeza? Andrea Massi upa, da bo Mazejeva dovolj motivirana za nov podvig - Brani srebro Tina Maze, najboljša slovenska smučarka, po zlatu v smuku začenja boj v veleslalomu. Na progi Roza Hutor bo danes branila srebrno medaljo izpred štirih let na OI v Vancouvru. V So-čiju je bila še četrta na superkombinaciji in peta v supervelesla-lomu, obakrat jo je le desetinka ločila od brona. Nastopili bosta še Ilka Štuhec in Katarina Lavtar.Prva vožnja je že bila kar ob 6. uri po slovenskem času, druga pa ob 10.30. Tina Maze v času, ko so bile na OI na programu hitre discipline, veleslaloma ni trenirala. «Naš načrt je preprost. Opraviti veleslalomske treninge in se pripraviti na tekmo,» je bila kratka Mazejeva, Andrea Massi, vodja njene ekipe, pa je dodal: «Ve-leslalom je bazična disciplina in brez nje v smučanju ne gre. Tina je veleslalomistka, čeprav ni naredila tako izrednih izidov kot v prejšnji zimi. Čeprav tekme v tej disciplini že dolgo ni bilo, pa to ne pomeni veliko. Tudi izkušnje, ki so na OI zelo pomembne, bodo odigrale svojo vlogo. Mogoče bi bilo zanjo težje, če bi osvojila odličje v superveleslalomu. Popolnoma jasno in pričakovano je, da bi padla motivacija. Sedaj bo jezna, ker ji ni uspelo, in bo imela več volje in energije. Mora dokazati, kaj zna.» Tina Maze se je veselila naslova veleslalomske svetovne prvakinje v Garmisch-Partenkirchnu, podprvakinja je bila lani v Schladmingu. Dvanajsti mesti v veleslalomu v Salt Lake Cityju (2002) in Torinu (2006) sta bila tudi njena najboljša olimpijska dosežka pred OI v Vancouvru. Sama je dejala, da je bil Soči osrednji cilj te sezone, z osvojenim olimpijskim zlatom pa je postala prva v slovenski zgodovini, ki ji je to uspelo na zimskih igrah. V tem letu po odpovedi Zlate lisice v Kranjski Gori veleslaloma sploh še ni bilo v svetovnem pokalu, zadnja tekma pa je bila 28. decembra lani v Lienzu, kjer je bila Mazejeva 14. Ima še dve 11. mesti, na uvodu v zimo v Soldnu pa je bila 18. V St. Mo-ritzu je s tretjim mestom 15. decembra dosegla svoje edine ve-leslalomske stopničke v zimi. V prejšnji sezoni je bila med prvimi tremi na vseh devetih veleslalomih, petkrat je zmagala, od tega štirikrat zapored. Belorusinja Darja Domračeva je na olimpijskih igrah v Sočiju osvojila še tretjo zlato medaljo, potem ko je bila najboljša na tekmi s skupinskim startom. Srebro je osvojila Čehinja Gabriela Soukalova, bron pa Norvežanka Tiril Eckhoff, ki je v ciljnem sprintu ugnala Nemko Evi Sachenbacher Stehle. Edina Slovenska na tekmi, Teja Gregorin, je osvojila peto mesto. Gregorinova se je skozi vso tekmo držala vodilnih z brezhibnim streljanjem, v primerjavi s tekmicami pa je bila tokrat v smučini nekaj počasnejša. Še po zadnjem streljanju je bila 33-letna tekmovalka iz Ihana v borbi za bron. V ospredju sta ušli Domračeva in Souka-lova, dobrih 33 sekund je na tretjem mestu zaostajala nekdanja tekačica Nemka Sachenbacherjeva, pet sekund več Eck-hoffova in še dve sekundi več Gregorino-va. Skupine v boju za bron se je držala še Poljakinja Monika Hojnisz, ki pa je takoj po merjenju časa izpadla iz boja za medalje. Na vzponu dober kilometer in pol pred ciljem se je trojica, ki se je borila za bron, praktično združila, Gregorinova pa ni zdržala tempa in v boju za medaljo sta ostali le še dve tekmovalki, ki sta se zanjo pomerili v sprintu. Vnovič je bil razočaran nemški tabor, ki na letošnjih igrah v posamični konkurenci deklet ni prišel do medalje. Gregorinova se je lahko zadovoljila vsaj z izpolnjenim strelskim ciljem, saj si je že dolgo želela, da bi na tekmi podrla vseh 20 tarč. V boju za prvo mesto je kraljevala 27-letna Domračeva, zmagala je že v zasledovanju in na posamični tekmi, ki je imela pred zadnjim streljanjem že 21 sekund prednosti pred Soukalovo, ostale tekmovalke pa so zaostajala 50 sekund in več. Na zadnjem streljanju stoje si je Belorusinja privoščila celo kazenski krog, tja ji je sledila tudi Soukalova, vrstni red pa se do cilja ni več spremenil. Domračeva (na sliki) je prva biatlonka v zgodovini, ki je na enih igrah osvojila kar tri zlate medalje. Izidi SMUČARSKI SKOKI velika skakalnica, ekipno: 1. Nemčija 1041,1 točke (Wank, Marinus Kraus, Wellinger, Freund); 2. Avstrija 1038,4 (Hayböck, Morgenstern, Diethart, Schlierenzauer); 3. Japonska 1024,9 (Šimicu, Takeuči, Ito, Kasai); 4. Poljska 1011,8; 5. Slovenija 995,6 (Tepeš, Kranjec, Damjan, Prevc); 6. Norveška 990,7; 7. Češka 967,8 ; 8. Finska 942,8. UMETNOSTNO DRSANJE plesni pari: 1. Meryl Davis - Charlie White (USA) 195,52 točke; 2. Tessa Virtue - Scott Moir (Kan) 190,99; 3. Jelena Ilinih - Nikita Kacalapov (Rus) 183,48; 4. Nathalie Pechalat - Fabian Bourzat (Fra) 177,22; 5. Jekaterina Bobrova - Dmitrij Solovjev (Rus) 172,92; 6. Anna Cappellini - Luca Lanotte (Ita) 169,50; 7. Kaitlyn Weaver - Andrew Poje (Kan) 169,11; 8. Madison Chock - Evan Bates (ZDA) 164,64. BIATLON 12,5 km, skupinski start, ženske: 1. Darja Domračeva (Blr) 35:25,6 (1; 2. Gabriela Soukalova (Češ) + 20,2 (1); 3. Tiril Eckhoff (Nor) 27,3 (1); 4. Evi Sachenbacher-Stehle (Nem) 28,3 (0); 5. Teja Gregorin (Slo) 39,4 (0); 6. Monika Hojnisz (Pol) 54,9 (0); 7. Kaisa Makarainen (Fin) 1:01,5 (2); 8. Olena Pidhrušna (Ukr) 1:11,5 (0); 9. Veronika Vitkova (Češ) 1:23,7 (0); 10. Selina Gasparin (Švi) 1:29,3 (2) BOB dvosed, moški: 1. Aleksander Zubkov/Aleksej Vojevoda (Rus) 3:45,39; 2. Beat Hefti/Alex Baumann (Švi) 3:46,05; 3. Steven Holcomb/Steven Langton (ZDA) 3:46,27; 4. Aleksander Kasjanov/Maksim Belugin (Rus) 3:46,30; 5. Oskars Melbardis/Daumants Dreiskens (Lat) 3:46,48; 6. Justin Kripps/Bryan Barnett (Kan) 3:46,62; 7. Chris Spring/Jesse Lumsden (Kan) 3:46,79; 8. Francesco Friedrich/Jannis Bäcker (Nem) 3:46,85. AKROBATSKI SKOKI moški: 1. Anton Kušnir (Blr) 134,50; 2. David Morris (Avs) 110,41; 3. Jia Zongyang (Kit) 95,06; 4. Qi Guangpu (Kit) 90,00; 5. Mac Bohonnon (ZDA);6. Oleksandr Abramenko (Ukr); 7. Travis Gerrits (Kan); 8. Dmitri Dašinski (Blr). HOKEJ NA LEDU ženske, polfinale: ZDA - Švedska 6:1 (3:0, 2:0, 1:1), Kanada - Švica 3:1 (3:0, 0:1, 0:0). KOLAJNE Država Z S B Skupno Nemčija 8 3 2 13 Rusija 5 7 6 18 Nizozemska 5 5 7 17 ZDA 5 4 9 18 Norveška 5 3 7 15 Švica 5 2 1 8 Belorusija 5 0 1 6 Kanada 4 7 4 15 Poljska 4 0 0 4 Kitajska 3 2 1 6 Švedska 2 5 2 9 Avstrija 2 5 1 8 Francija 2 0 4 6 Japonska 1 3 2 6 Češka 1 3 1 5 Slovenija 1 1 3 5 Južna Koreja 1 1 1 3 Velika Britanija 1 0 1 2 Slovaška 1 0 0 1 Italija 0 2 3 5 Avstralija 0 2 1 3 Finska 0 2 0 2 Latvija 0 1 2 3 Hrvaška 0 1 0 1 Kazahstan 0 0 1 1 Ukrajina 0 0 1 1 14 Torek, 18- februarja 2014 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE / Prevca gledal vsak tretji Slovenec Sobotni zaključek tekme smučarjev skakalcev na veliki skakalnici s slavjem bronastega Petra Prevca je spremljal skoraj vsak tretji Slovenec oziroma 612.900 prebivalcev Slovenije. Superveleslalomsko Tine Maze, pa si je v povprečju ogledalo 128.500 gledalcev. Ruski bob najhitrejši V bobu dvosedu sta zlato osvojila domačina Aleksander Zubkov in Aleksej Vojevoda. Srebro sta si priborila Švicarja Beat Hefti in Alex Baumann, bron pa Američana Steven Holcomb in Steven Langton. Devetintridesetletni Zubkov in šest let mlajši Vojevoda, ki prihaja iz Sočija, sta v karieri osvojila že dve olimpijski medalji. V Torinu leta 2006 sta z bobom štirisedom osvojila srebro, v Van-couvru leta 2010 pa z dvosedom bron. Leta 2011 sta bila z dvosedom tudi svetovna prvaka. HOKEJ NA LEDU - Slovenija zdaj za uvrstitev v četrtfinale ob Proti Avstrijcem Prepotovali so pol sveta, da so prišli do Sočija, vmes dosegli zgodovinski uspeh s prvo zmago proti tekmecem s svetovnega vrha, ko so v dvorani Bol-šoj na kolena spravili Slovake, nazadnje pa se bodo slovenski hokejisti danes v kvalifikacijah za četrtfinale za še večji vpis v zgodovino merili z ekipo, s katero se lahko srečajo tudi na prijateljski tekmi na obeh straneh Karavank - z Avstrijo. Razplet tekem je tako spet spravil skupaj stari znanki z ledenih ploskev. Slovenija in Avstrija sta zadnja leta neločljivo povezani, ne le zaradi lige Ebel, v kateri je sicer vse manj slovenskega pridiha, pač pa tudi zaradi skupnih tekem in nastopov na svetovnih prvenstvih, s katerih se nenazadnje tudi pogosto skupaj selita navzgor in navzdol. Nazadnje so se Slovenci in Avstrijci pomerili prav v Sočiju, pred začetkom tekmovanj je bilo 4:1 za rdeče-belo-rdeče. A ta tekma je bila le na pol uradna, brez pravilnega merjenja časa in brez pravih sodnikov. Zadnja «prava» primerjava je bila tako na lanskem turnirju v Innsbrucku, ki je bil za Slovenijo tudi zadnji resen test pred OI -takrat je bilo 2:0 za Avstrijo. Lani so se Slovenci in Avstrijci pomerili na dveh prijateljskih tekmah pred SP na Švedskem, na katerem sta potem, zanimivo, prav ti reprezentanci spet skupaj izpadli iz elitne druščine in se bosta, prav tako skupaj, aprila letos vanjo tudi skušali vrniti na svetovnem prvenstvu divizije I v Južni Koreji. «Če sem čisto iskren, bi raje igral s kom drugim, še posebej na tako veli- Danes KONČNE ODLOČITVE (7) 6.30 ALPSKO SMUČANJE veleslalom, ženske (Maze, Stuhec, Lavtar, Slo; Brignone, Karbon, N. Fanchini, Marsaglia, Ita); 2. vožnja 10.00 11.30 BIATLON 15 km skupinski start, moški (Fak, Slo, Wierer, Ita) 7.30 DESKANJE deskarski kros, moški 10.30 NORDISKA KOMBINACIJA posamično, velika skakalnica/10 km (Jelenko, Berlot, Oranič, Slo; Bauer, Pittin, Costa, ;ichelli, Runggaldier, Ita) 13.00 tek 10. 30 SHORTTRACK 3000 m-štafeta, ženske (tudi Italia) 14.00 HITROSTNO DRSANJE 10.000 m, moški 18.30 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA snežni žleb, moški (Visintin, Ita) DRUGA TEKMOVANJA 10.35 SHORTTRACK 500 m, moški -predtekmovanja 1000 m, ženske -predtekmovanja 14.45 SMUČANJE PR. SLOGA snežni žleb, moški - kvalifikacije 16.15 BOB dvosed, ženske - 1./2. vožnja 6.00 CURLING kvalifikacije za polfinale, moški 6.00 Norveška - Velika Britanija 6.00/11.00/16.00 ženske - polfinale-kvalifikacije 9.00 HOKEJ NA LEDU ženske, za 7. mesto ,13.30 za 5. mesto. Slovenija je v nedeljo doživela proti ZDA časten poraz s 5:1 ansa kem tekmovanju. Spet igramo z Avstrijci, z njimi pa se večkrat srečamo. Ampak tako je pač naneslo in bomo igrali z njimi,» je dejal strateg slovenske ekipe Matjaž Kopitar. Bolj kot pričakovan nedeljski poraz proti ZDA je v slovenski tabor nekaj nemira vneslo zdravstveno stanje prvega zvezdnika ekipe Anžeta Kopitarja. Kopitar se včerajšnjega treninga sicer ni udeležil, a mu gre na bolje. Iz slovenske olimpijske reprezentance so dodali, da je veliko možnosti, da bo danes igral. Pari kvalifikacij za četrtfinale DANES 9.00 Slovenija - Avstrija 13.30 Rusija - Norveška 18.00 Švica - Latvija 18.00 Češka - Slovaška Po 1. fazi Skupina A: Rusija - Slovaška 1:0 (0:0, 0:0, 0:0; 1:0); Slovenija - ZDA 1:5 (0:2, 0:2, 1:1). Vrstni red: ZDA 8, Rusija 6, Slovenija 3, Slovaška 1 Skupina B: Avstrija - Norveška 3:1 (2:0, 0:1, 1:0), Finska - Kanada 1:2 (0:1, 1:0, 0:0; 0:1). Vrstni red: Kanada 8, Finska 7, Avstrija 3, Norveška 0. Skupina C, vrstni red: Svedska 9, Svica 6, Češka 3, Latvija 0 . ZDA, Kanada, Švedska in Finska, kot najboljša med drugo uvrščenemi, so se že uvrstili v četrtfinale UM. DRSANJE Kostnerjeva želi nastopiti z nasmehom V Sočiju je že nastopila na ekipni tekmi, nato pa se je vrnila domov, da se na jutrišnji najpomembnejši nastop pripravi v miru. Karolina Costner, južno-tirolska umetnostna drsalka, ne razmišlja o zadnjem olimpijskem nastopu, ko je v Kanadi s 16. mestom razočarala tudi sebe. Tudi nastop, ki ga je prikazala pred več kot tednom dni v olimpijskem Sočiju, ko je v kratkem programu zaostala samo za evropsko prvakinjo Rusinjo Julia Lipntskaia, je že skoraj pozabljen: »Zdaj smo spet na začetku,« pravi druga na svetovnem prvenstvu lani, letos pa tretja v Evropi. Ravno uspeh na celinskem prvenstvu jo uvršča med glavne favoritke za kolajno. Z Schubertovo Ave Mario in Bo-lerom bo skušala premagati predvsem domačinke, najboljši v Evropi Lipnitskaia in Sotnikova, seveda pa bodo v boju za kolajne tudi Korejka Kim Yuna, ki bo prvič nastopila po Vancouvru, in Japonka Mao Asada, ki sta se v Kanadi pred štirimi leti okitili z zlatom in srebrom. »O rezultatu sicer ne razmišljam, niti o kolajni. Rada bi drsala z nasmehom,« napoveduje 27-letnica. Jutri bo na ploščad stopila po domačinki Lipntskaji, za njo pa bodo zaplesale še štiri tekmovalke. V Oberstdorfu je Costner-jeva olimpijski nastop pričakala s koreografijno Lori Nichol in trenerjem Michaelom Huthom. Na treningih je bilo veliko padcev, kar pa Karolina jemlje kot dober znak: »Ni dobro, ko bi šlo vse kot po olju, saj sicer samo čakaš, kdaj boš zgrešil. Recimo, da sem doma kar velikokrat padla,« je še dodala petkratna evropska prvakinja, najboljši olimpijski nastop pa je zbrala v Turinu, na prvih olimpijskih igrah, ko je bila 9. V Južni Koreji besni na lastno drsalno zvezo Olimpijska zmaga južnokorejskega hitrostnega drsalca Ahn Hyun-Sooja je v njegovi domovini sprožila val ogorčenja ljubiteljev tega športa nad početjem tamkajšnje nacionalne drsalne zveze. Tudi zaradi sporov z zvezo je namreč Hyun-Soo leta 2011 prevzel rusko državljanstvo in v Sočiju kot Viktor Ahn osvojil zlato medaljo za Rusijo. Spletna stran Korejske drsalne zveze se je v nedeljo sesula zaradi množice izrazov ogorčenja nad dejstvom, da se je Ahn Hyun-Soo po odhodu iz korejske drsalne zveze pridružil ruski olimpijski ekipi. Ahn Hyun-Soo je nacionalni športni junak postal leta 2006, ko je na olimpijskih igrah v Turinu osvojil tri zlata odličja. Pozneje pa so ga pestile poškodbe, leta 2011, kmalu potem, ko se je dokončno razšel z južnokorejsko drsalno zvezo, pa je prevzel rusko državljanstvo in tudi rusko ime Viktor Ahn. Na olimpijske igre v Soči je tako prišel kot ruski športnik. Njegova zlata medalja v hitrostnem drsanju na 1000-metrski razdalji je v Južni Koreji izzvala besen odziv. Vendar pa so bili Korejci bistveno bolj jezni na drsalno zvezo kot na športnika. Ponedeljkovo časopisje namreč opeva njegovo zmago, bes pa stresa na «ne-sposobno» drsalno zvezo. Ahn je iz južnokorejske drsalne zveze namreč odšel zaradi konfliktov z njo. HALO SOCI kunde.. ^r I »Ko ničesar ne pričakuješ, kot v kombinaciji, osvojiš kolajno, ko nanjo računaš, se dogajajo čudne stvari. Tak-1 šen je šport,« je povedal južnotirolski »azzurro« tf Christof Innerhofer po padcu na superveleslalomu, od katerega je »zanesljivo« pričakoval kolajno. I «Ko sem prečkal ciljno črto, sem videl enak čas. Mislil sem, da je to zmagovalni čas, pa ni bil. Res zoprn občutek,» je povedal Nizozemec Koen Verweij. V hitrostnem drsanju vrstni red določajo nevidne tisočinke se- I »Tekmoval bom še eno sezono. Res, še eno sezono,« je sporočil 34-letni hrvaški smučarski as Ivica Kostelic. I »Resna športnika sva, tako kot Švicarja, Nemca ali Kanadčana. Nisva nekakšna šaljivca. Tekmovati v bobu je zame vse na svetu. Vsemu svetu želiva pokazati, da je Jamajka še živa,« je povedal Winston Watts, voznik legendarnega jamajskega boba, ki je po prvem dnevu končal z nastopi na zadnjem, 30. mestu. 46-letni Watts je nastopil že na štirih olimpijskih igrah. Težka pot do Sočija Avstralska umetnostna plesalca Danielle O'Brien in Greg Merriman končno živita svoje olimpijske sanje. Za par iz Sydneya, ki danes trenira v ZDA, je bila pot do olimpijskih iger v Sočiju trnova. Pred štirimi leti sta bila pripravljena na svoj olimpijski prvenec, vendar je Merriman hudo zbolel. V kvalifikacijah je 25-letnega plesalca ustavila ostra bolečina v prsih. Diagnoza je bila perikarditis, vnetje osrčnika, votline, ki obdaja srce. Ze manj naporna vaja na ledu bi bila lahko zanj smrtno nevarna. To pa je pomenilo tudi konec sanj o nastopu v Vancouvru. Vendar pa se je par pozneje odločil, da se poskusi uvrstiti na olimpijske igre v Sočiju. Leta 2011 sta se plesalca preselila v Detroit in pričela dolgo bitko, to nedeljo pa se skozi kratki program uvrstila v včerajšnji finalni prosti program. Suhe igre V Sočiju se nekateri pritožujejo, da so to najbolj suhe olimpijske igre v zgodovini, in to ravno v Rusiji, deželi vodke. Na stadionih v Sočiju velja prepoved pitja alkohola, ruskih pravil pa se morajo držati vsi. «Tudi mi,» je opozoril predsednik organizacijskega odbora Dimitrij Černišenko. Če slučajno potujete v Soči, se vam kljub temu ni treba bati. Izven olimpijskih objektov je dovolj mest za pitje alkohola, tudi vodke. Zdaj tudi indijska zastava Dober teden dni po slavnostnem odprtju iger v Sočiju je v olimpijski vasi zaplapolala tudi indijska zastava. Njihova tričlanska ekipa se je na odprtju iger sprehodila z olimpijsko zastavo, ker je bil indijski olimpijski komite takrat še suspendiran zaradi domnevno prevelikega vmešavanja politike v šport. Pred nekaj dnevi so 14-mesečni suspenz odpravili. Dodatna pošiljka soli Rusi so morali zaradi visokih temperatur v Sočiju, ki bolj spominjajo na pomlad kot na zimo, v Švici naročiti dodatno pošiljko soli. Iz Prattel-na pri Baslu so v petek z letalom v Soči poslali še 24 ton soli, ki jo organizatorji iger potrebujejo za utrjevanje smučarskih prog in drugih prizorišč. Dobil torto, a je ni smel pojesti Češki hokejisti so svojega reprezentančnega kolega Jaromirja Jagra, ki je v soboto praznoval že 42. rojstni dan, presenetili z ogromno čokoladno torto. Ki pa je slavljenec ni smel niti okusiti, saj jih je zvečer čakala še tekma s Švico. Po tekmi pa torta verjetno ni najbolj teknila, Čehi so namreč izgubili z 0:1. Napačni računi Za 425 odstotkov je Rusija presegla predviden proračun iger. Prvotno je nameravala zanje porabiti 12 milijard dolarjev, na koncu jih je 51! ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 18. februarja 2014 15 Najstarejši Bode Miller je z nedeljskim tretjim mestom na super-veleslalomu postal najstarejši alpski smučar z olimpijsko medaljo Ameriški smučarski zvezdnik je star točno 36 let in 127 dni. Pred njim je bil najstarejši dobitnik olimpijske medalje Norvežan Kjetil Andre Aamodt. Aamodt je bil na igrah v Torinu leta 2006 pri 34 letih in 169 dneh zlat v superveleslalomu. Miller ima že pet medalj z iger v Salt Lake Cityju leta 2002 in Vancouvra leta 2010. Izdala ga je snežna podlaga Južni Tirolec Christof Innerhofer je bil na nedeljskem superveleslalomu najhitrejši med «azzurri«. Svoj nastop je namreč končal po ... 10 sekundah. Innerhofer, ki je v Sočiju osvojil že dve kolajni, je pravzaprav največ pričakoval ravno od tekme v superveleslalomu. »Mislil sem, da mi bo proga dovolila carving smučanje. Bila je že umazana, nisem pa mislil, da je tudi tako načeta,« je zdrs in posledični odstop komentiral Innerhofer. Trener hitrih disipliona Claudio Ravetta je vsekakor Innerhoferju za nastope v Sočiju prislužil oceno osem. časomerilci - Različni kriteriji za vrstni red Stotinke, tisočinke, ^ vsak meri cas po svoje Nedeljska delitev tretjega mesta v moškem superveleslalomu med Bode-jem Millerjem in Janom Hudecom je bila v Sočiju že druga izenačitev časov na mestih, ki prinašajo olimpijske medalje. Tudi v hitrostnem drsanju bi lahko v soboto imeli dva zmagovalca, a je imel Nizozemec Koen Verweij to smolo, da se v njegovem športu časi zaokrožujejo na tisočinke. Že preteklo sredo sta si Tina Maze in Švicarka Domin-que Gisin z identičnim ženskega smuka razdelili zlato. V nedeljo pa sta Miller in Hudec v cilj superveleslaloma prispela z identičnim časom minute, 18 sekund in 67 stotink sekunde. V alpskem smučanju se časi zaokrožujejo na stotinke. Je pa Mednarodna smučarska zveza (Fis) odpravila merjenje stotink v teku na smučeh, potem ko je Šved Thomas Wassberg leta 1988 na razdalji 15 kilometrov le za stotinko sekunde prehitel Finca Juho Mieto. Pač pa se v smučarskih tekih za določitev zmagovalca v sprintih uporablja fotofiniš. Na drugi strani pa se v hitrostnem drsanju časi zaokrožujejo na tisočinke. In Poljak Zbigniew Brodka je v soboto na razdalji 1500 metrov s časom 1:45,006 za tri tisočinke sekunde prehitel Nizozemca Koena Verweija (1:45,009). «Ko sem prečkal ciljno črto, sem videl enak čas. Mislil sem, da je to zmagovalni čas, pa ni bil. Res zoprn občutek,» je povedal Nizozemec. Poljak Brodka mu je lahko zgolj razumevajoče odvrnil: «Žal mi je, toda to je pač šport.» Tudi nemškemu trenerju Helgeju Jaschu je bilo za Verweija žal. Izrazil je prepričanje, da večina športnikov ne bi imela nikakršnih težav, če bi bili skupaj na najvišji stopnički. Pri Fisu pravijo, da na smučanje kot zunanji šport vpliva več dejavnikov, kot so spremenljive snežne razmere in veter. «Obstaja tudi mnogo bolj natančen čas, merjen do desettisočinke. A pravilo je, da poročamo o časih do stotinke natančno. In tega pravila se držimo,» je za New York Times povedal Daniel Bau-mat, podpredsednik švicarske družbe Swiss Timing, ki opravlja meritve v So-čiju. Mazejeva in Gisinova sicer z delitvijo mest nista imeli težav in sta se na zmagovalni oder povzpeli z roko v roki. Tudi hitrostni drsalec Verweij pa verjetno ne bi imel nič proti, če bi se časi v Všečkaj Olimpijski Nedeljski izidi ALPSKO SMUČANJE moški superveleslalom: 1. Kjetil Jansrud (Nor) 1:18,14; 2. Andrew Weibrecht (ZDA) + 0,30; 3. Jan Hudec (Kan) in Bode Miller (ZDA); 8. Peter Fill (Ita) 0,7; 29. Klemen Kosi (Slo) + 3,13. DESKANJE ženski kros: 1. Eva Samkova (Češ); 2. Dominique Maltais (Kan); 3. Chloe Trespeuch (Fra); 6. Michela Moioli (Ita) odstop SMUČARSKI TEK moški, štafeta 4x10 km: 1. Švedska 1:28:42,0; 2. Rusija + 27,3; 3. Francija 31,9; 5. Italija 1:22,7. HITROSTNO DRSANJA 1500 metrov, ženske: 1. Jorien ter Mors (Niz) 1:53,51; 2. Ireen Wüst (Niz) 1:54,09; 3. Lotte van Beek (Niz) 1:54,54. njihovem športu zaokroževali na sto-tinke. Še ne tako davno so namreč čase v hitrostnem drsanju merili celo le do de-setinke sekunde. Pravilo se je spremenilo, potem ko so si leta 1968 na 500-me-trski razdalji srebro razdelile kar tri ameriške tekmovalke - Mary Myers, Dian- ne Holum in Jennifer Fish. Na merjenje v tisočinkah pa so prešli, potem ko je Nemčija leta 2010 v štafetni tekmi za dve stotinki prehitela Japonsko. Na tisočinke sicer že od leta 1972 čas zaokrožujejo tudi pri sankanju, ne pa tudi pri bobu, pa čeprav poteka po isti progi. Zgoraj Jan Hudec in Bode Miller »bronasta» z istim časom, desno nesrečni nizozemski hitrostni drsalec Koen Verweij outsiderji - Jaqueline Mourao Petri Grgič so simpatični Brazilci Petra Grgič, dijakinja in odbojkarica Zaleta fotodamj@n Petra Grgič obiskuje četrti razred na oddelku za geometre zavoda Žige Zoisa. Za dogajanje v Sočiju je včasih prikrajšana. Kako dijaki spoloh spremljate jutranje doganje na zimskih olimpijskih igrah, ko pa morate biti v šoli? Gledam, kar se dogaja popoldne, drugače pa zvečer pogledam povzetke. Se zgodi, da kdaj pa kdaj med poukom poškilite v telefone in pogledate rezultate na internetu? Ja, včasih se zgodi, da pogledamo Facebook. Ste izbrali svojega outsider- ja? Izbrala sem Jaqueline Mourao. Zakaj ste izbrali prav brazilsko zastavonošo? Meni so Brazilci simpatični. Njo pa sem izbrala, ker se mi zdi za- nimivo, da ne tekmuje samo na zimskih olimpijskih igrah. Kot gorska kolesarka se je udeležila tudi poletnih olimpijskih iger. V Sočiju pa je tekmovala tako v biatlonu kot v teku na smučeh. Njene uvrstitve gredo od 65. do 77. mesta ... Vem. So to zadovoljive uvrstitve? Lahko bi bilo boljše, a mislim, da je na olimpijskih igrah res važno, da sodeluješ. Za koga še stiskate pesti? Držala sem za Evgenyja Plu-šenka in mi je žal, da je končal kariero. Ste torej med tistimi, ki spremljate umetnostno drsanje? Ja, ja. Kaj pa smučarske skoke? Ni enotnega mnenja, ali gre za zabaven oz. dolgočasen šport ... Meni se zdijo lep šport. (p. v.) (ni) moja rusija - Radijski in televizijski voditelj Mitja Tretjak Kaj pa človekove pravice? Med tistimi, ki se je odločil bojkotirati olimpijske igre, je tudi Križan, ki živi na Obali. »No, recimo, da pri tem nisem zelo uspešen. Če bi jih zares, bi to pomenilo, da v času trajanja iger ne bi smel na facebook, ne bi spremljal medijev, niti se ne bi družil z drugimi, saj olimpijske igre pronicajo povsod. Skratka, vem kaj se dogaja, pred kratkim sem si celo ogledal delček hokejske tekme,« priznava Mitja Tretjak, 33-letnik, radijski in televizijski voditelj. Tretjaka jezi predvsem dejstvo, da o vrednotah olimpizma tačas ni več ne duha ne sluha. Namen iger naj bi bil graditi miren in boljši svet brez diskriminacije in v olimpijskem duhu, kar pa po njegovem mnenju nikakor ni več vodilo elitnega športnega dogodka. »To je morda veljajo nekoč, zdaj pa dvomim, da ima te vrednote kdo v mislih, ko nastopa na olimpiadi. Tudi šport je podlegel kapitalu, kot ves svet. In tudi OI so del tega kapitala.« Dodatni problem se postavlja, ker je ravno Rusija organizatorka Iger, poudarja Tretjak. »Enake pomisleke sem imel tudi pred leti, ko je MOK dodelil organizacijo OI Kitajski, ko vsi vemo, kakšne so vrednote olimpizma.« Obe državi uvršča svetovna ameriška neodvisna organizacija Freedom House med nesvobodni državi. Kršenje človekovih pravic je bilo v ospredju že med gradnjo olimpijske infrastrukture v Sočiju: prebivalci so bili odseljeni, narava je bila uničena, izkoriščali so delavce, ubili živali, onesnažili vse reke tam naokoli, zraven pa je bilo še veliko korupcije in mafijskih povezav. »Vse to mi gre na živce, motijo pa me predvsem dvojna merila, ki jih uporabljamo pri upravičevanju spremljanja Iger. V ospredje postavljamo šport, na stranski tir pa vse ostalo, kar se dogaja v Rusiji, kot da to zdaj ni več pomembno. Spoštujem športnike, vendar menim, da je v absolutnem merilu pomembnejše vprašanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva.« Tretjaka je moti tudi močna pro-tiruska kampanja, ki jo v glavnem vodijo ZDA. Višek je dosegla s sliko o skupnih vece-školjkah. »Vsi se pritožujejo, a nobena državna se ni odločila za bojkot. Normalno, saj se to ni- komur ne splača - niti državam niti športnikom. Vendar to pomeni, da ni nihče načelen. Če bi res verjeli v vrednote olimpijskih iger, bi jih morali bojkotirati, oziroma bi se igre sploh ne smele odvijati v Rusiji. Sicer pa gremo na OI in smo tiho.« Dvojna merila sicer uporabljamo vsak dan: Tretjak se spominja, kako so lani v Trstu vsi župani in politični predstavniki stali v vrsti in čakali na Putinov prihod, pa čeprav bodo isti ljudje čez nekaj mesecev v Rižarni poudarjali pomen miru in spoštovanja človekovih pravic. »Seveda bi težko bojkotirali njegov prihod v Trst, vendar to nikakor ni načelno obnašanje, saj so kapital še enkrat postavili pred dostojanstvo.« Med pravice, ki jih Putin krši vsak dan, je tudi pravica do svobodnega izražanja istospolne usmerjenosti. Po mnenju Tretjaka je to velik, čeprav niti ne največji problem. »Na fa-cebooku sem prebral, da je Putin šel do tekmovalke, lezbijke, in jo objel, češ da je on svetovljan. Spet gre izključno za PR-dejanje,« je kritično opisal in dodal, da je problem kršenja pravic isto-spolno usmerjenih najbrž v ospredju zaradi Putinovega zloglasnega proti-gejevskega zakona. »O tem so več razpravljali tudi zato, da so nekatere države, ki so na tem področju navidezno bolj liberalne, pokazale večjo demokratičnost od Rusije. Med te spadajo predvsem ZDA, ki pa po drugi strani še izvajajo smrtno kazen in teptajo suverenost drugih držav. Skratka, tudi to je ameriška propaganda.« Veronika Sossa 1 6 Torek, 18. februarja 2014 ODBOJKA / ANDREJ PERTOT: ZALET, TAKO NAPREJ! Združena ekipa Zalet je šla v soboto v San Giorgio di Nogaro po vse tri točke, osvojila pa je le dve. Vendar po tekmi niso bili razočarani. In če pogledamo na sobotne izide je delno ali popolnoma spodrsnilo še marsikateremu drugemu tekmecu združene ekipe za visoko končno uvrstitev. »Sangiorgina je v obrambi pobrala vse žoge, zdaj ima eno krilno igralko več. Igrale so boljše kot na prvi tekmi v Repnu,« je ocenil pomočnik trenerja Andrej Pertot, kije potrdil, da seje tokrat izkazala Petra Grgič (na sliki), kije igrala dobro polovico pet setov dolge tekme. Njegova ocena o dosedanjem nastopu Zaleta je pozitivna. »Glede na velike težave pred začetkom sezone so bili rezultati še kar dobri. Upam, da bomo tako nadaljevali do konca in da bi že letos vključili v igro tudi katero od mlajših igralk. MOŠKA B2-LIGA - Črn dan Sloge Tabor sproti Casalserugu Razpadel sistem Sloga Tabor Televita - Casalserugo 1:3 (27:25, 19:25, 21:25, 18:25) Sloga Tabor Televita: V. Kante 14, Princi 4, Cettolo 5, Jerončič 11, A. Peterlin 19, Iaccarino 13, M. Peterlin (L), M. Kante 2, Sosič, Milič. Na nedeljsko tekmo v Repnu morajo odbojkarji Sloge Tabor čim prej pozabiti. Res je, da že dalj časa igrajo okrnjeni (za nameček je bil v nedeljo iz službenih razlogov odsoten bloker Sirch, med tekmo pa se je poškodoval Iaccarino!), tako slabi, kot so se zdeli tokat, pa le niso, zato ni razloga, da bi jim zdaj upadel pogum. Se pa seveda treba zavedati, da čaka Slogo Tabor v tem povratnem delu B2-lige resen boj za obstanek in se je treba v to »kislo jabolko« globoko zagristi. »Pristop je bil zgrešen. Igramo pod prevelikim pritiskom in ga ne znamo obvladati. Igrati dobro proti močnejšim nasprotnikom je s psihološkega vidika lažje, mi pa moramo dobro igrati in točke osvajati proti takšnim ekipam, kot je bila današnja,«je bil po tekmi jezen trener Gregor Jerončič. Prvi set nedeljske tekme je bil zelo izenačen. Igralo se je točko za točko. V končnici so si gostje priigrali pomembno prednost 21:24, Sloga Tabor pa je, kot že tolikokrat doslej, odlično reagirala in po razburljivi končnici tudi osvojila uvodni set. Zelo dobro je na servisu (2 točki) in v napadu igral Iaccarino (spet je v začetni postavi na mestu korektorja zamenjal Vasilija Kanteta), ki je v tem setu dosegel kar 9 od svojih končnih 13 točk. Toda že v drugem setu je Sloga Tabor prvič doživela razpad svojega sistema, saj je bil sprejem servisa obupno slab, podajalec Princi je imel malo manevrskega prostora, tudi sam ni dovolj dobro »popravljal« sprejem, Cettolu je upadla samozavest tudi v napadu, Iaccarino je celo prepustil mesto Kan-tetu in set je hitro splaval po vodi. V tret- Sprejem servisa je v nedeljo odpovedal fotodamj@n jem setu se je Sloga Tabor k sreči le pobrala. Vasilij Kante je »pozabil« na bolečine v rami in učinkovito napadal. Stalno so vodili, žal pa jih je še naprej izjemno pogojeval slab sprejem, pravzaprav jih je »pokonci« držala predvsem borbenost. Tako so jih gostje prvič ujeli pri 14. točki, prvič povedli pri izidu 21:22, nato zelo hitro zaključili set sebi v prid. To je bil za slogaše šok, od katerega si niso več opomogli, že kmalu po začetku zadnjega seta si je Iaccarino zvil gleženj (zamenjal ga je Cettolo) in ime zmagovalca tedaj ni bilo več pod vprašajem. »Sprejem je bila slab, tudi podaje v prvih dveh setih niso bile najbolj natančen,« je po tekmi ugotavljal eden od trenerjevih pomočnikov David Jercog. (ak) rOP SCORERJI OLYMPIA - Kapetan Filip Hlede »Zdaj nas vsi želijo premagati kot prvi« Kapetan združene ekipe Olympia Filip Hlede, je sobotna težka zmaga proti tržaškemu Volley clubu morda pokazala, da v povratnem delu za napredovanje ne bosta odločilni le tekmi proti Fincantieriju in videmskemu VBU? Tekme proti ostalim so lahke samo na papirju. Gledano od zunaj je vse lahko, v resnici pa ni. Važne bodo prav vse tekme, začenši s prihodnjo proti Gemoni (v ponedeljek 24., op.ur), ki je očitno vse boljša in je v soboto celo premagala VBU. Tudi Volley club je v soboto proti nam igral dosti boljše kot na prvi tekmi v Trstu. Ne bo lahko tudi zato, ker navsezadnje zdaj vsi igrajo proti nam z željo, da bi bili prvi, ki nas premagajo. Zdi se, da ste vse preveč odvisni od Jerneja Terpina. V soboto zaradi bolečin v kolenu ni igral in se je poznalo. Ko imaš v ekipi tolka-ča, kot je Jernej, ki igra s 60-odstotnim izkoristkom v napadu, je seveda lažje igrati. Tudi drugi so bolj sproščeni. V soboto je vsekakor dobro igral Vogrič, potem je dobro igral tudi Magajne. Imamo ustrezne menjave. V čem ste v teh prvih mesecih najbolj napredovali? Posamično gledano so vsi zelo napredovali, kot ekipa pa se morda to še ne vidi in nas res čaka še zelo dosti dela. Recimo v korela-ciji med blokom in obrambo. S potencialom, ki ga imamo, bi morali na vsaki tekmi doseči z blokom od 10 do 15 točk, vendar nam to zaenkrat še ne uspe. (ak) "57Í Ta teden Moški: A. Peterlin (ST-B2) 19, Komjanc (Ol) 17, Trento (ST) 18, V. Kante (ST-B2) 14. Ženske: Babudri 22. Skupno Moška B2-liga: Cettolo 191, V. Kante 177, Iaccarino 124, Jerončič 116, A. Peterlin 85, Bologne-si in Sirch 80. Moška C-liga: Terpin (Ol) 204, Komajnc (Ol) 117, Juren (Ol) 87, Corsi (S) 85, Cobello (S) 81, Per-soglia (Ol) in Pavlovič (Ol) 72, S. Komjanc (S) 48, Vogrič (Ol) 44, Lavrenčič (Ol) 43, Waschl (S) 38, Manfreda (S) 34. Ženska C-liga: Babudri 211, Bal-zano 138, Gridelli 119, Štoka 106, Spanio 76, Grgič 72, Crissani 44. Moška D-liga: Trento 161, Tau-čer 152, Milič 83, Antoni 81, So-sič 69. CASARIN »V Gorici so vedeli, kaj hočejo« i Trener Casalseruga Antonio Casarin je pri nas poznan predvsem na Goriškem, saj je bil v preteklih treh letih v naši deželi zvezni trener in tudi trener pri Olympii. Po tekmi je bil seveda zelo zadovoljen. »Vedeti morate, da je naša ekipa zelo mlada. Razen Tassana (bloker s številko 5), ki je odličen igralec in naš nesporen lider, vsi drugi igralci pripadajo letnikom 1992,1993,1994 in 1995. Pred tekmo proti Slogi Tabor smo se dogovorili, da bomo servise usmerjali proti liberu in št.9 (Cettolo) in res smo bii v tem uspešni. Menim pa, da zdaj predvsem končno ža-njemo sadove tehničnega in taktičnega dela, ki smo ga opravili v teh mesecih, in na začetku sezone zaradi neizkušenosti fantov še ni mogel priti do izraza.« Na drugi stran mreže je podajal vaš nekdanji varovanec Samuel Princi... Izjemno je napredoval. Ima karakter in dober dotik pri podaji. Poleg tega je tudi zgledno resen fant, zato sem zadovoljen, da igra, ker si to zasluži. Kaj pa menite o združevanju na Goriškem? To je seveda dobra poteza. Vem, da v C-ligi igrajo z mlado ekipo in so uspešni. Ko sem bil pri Olympii, je uprava zelo natančno vedela, kaj hoče in dosledno investirala v mlade. Zelo lepo je bilo delati z Andrejem Vogričem, z gospodom Corsijem, posebno še z Walterjem Princijem, ki je bil zame izjemno dober pomočnik, vidi se, da je bil odličen igralec. Na vašo deželo, na Gorico in še posebej na Olympio, me vežejo zelo lepi spomini. Po letih treniranja v Pa-dovi, sem doživel pri vas kot trener pravi osebni preporod. Tudi spoznal Slovence, vaš jezik in vašo kulturo. So ti igralci res tako perspektivni? Jernej Terpin, tudi Samuel (na sliki med podajo) se bodo lahko povzpeli vsaj do B1-lige. Odbojkarje danes zelo pogojuje višina, vsekakor je pri Olympii tudi med še mlajšimi in še ne uveljavljenimi odbojkarji dosti potencialno dobrih odbojkarjev, Sandi, Davide, Mitja in še drugi. Ni se jim treba bati za prihodnost.(ak) Obdržati je treba mirne živce Četrti zaporedni poraz v B2-ligi je bil za slogaše tudi doslej najhujši. Ker so točke prepustili neposrednemu zasledovalcu (zdaj jih je ujel) in ker so igrali zelo slabo. Trener Jerončič ima prav, ko ugotavlja, da je ekipa pod zelo hudim pritiskom, ko se ji zdi, da mora zmagati, veliko bolje pa igra, ko nima kaj izgubiti. To potrjuje tudi podatek, da je močnim Morcianu, Ceseni in Valsu-gani po izenačeni igri tudi že iztrgala točko. Vendar vsega ni mogoče razložiti s »psihologijo«, celo nevarno je lahko, čeprav je res, da se bodo morali odslej igralci Sloge Tabor dokončno »privaditi« na trd boj za obstanek, ki jim je bil v preteklih dveh sezonah prihranjen, to pa res terja drugačen mentalni pristop. Za slabše rezultate so tudi drugi razlogi. Pozna se na primer, da letos v ekipi ni tako konstantnega tolkača, kot je bil lani Kristjan Stopar, edini zanesljiv sprejemalec je Ambrož Peterlin, proti kateremu pa servisov nasprotniki zdaj ne usmerjajo, podajalec Samuel Princi je doslej presegel pričakovanja, vendar seveda ni tako izkušen kot lani Filip Hlede. Tudi servis je manj prodoren, saj sta lani na primer Stopar in Vasilij Kante vendarle prispevala nekaj »serijskih točk« z začetnim udarcem, tega pa letos ni. V ligi, kjer tehtnico uspešnosti od vedno na eno ali drugo stran prevesijo malenkosti, je vse to pomembno. Če k temu dodamo poškodbe (najbolj trpi ekipa težave Vasilija Kanteta) je slika precej popolna. Ta se lahko izboljša, vseh pomanjkljivosti pa ne bo mogoče odpraviti. Zato je treba »rezerve« poiskati predvsem v borbenosti, složnosti in ohranjanju mirnih živcev. Prvi del sezone je vendarle pokazal, da je obstanek v dometu ekipe. A. Koren Moška B2-LIGA » - Morciano 2:3 Mestrino - Bellaria 2:3, Bibione - Valsugana 3:2, Prata - Cordenons 3:1, Loreggia - Cesena 0:3, Ravenna - Venezia 3:1, Sloga Tabor Televita - Casalserugo 1:3 Cordenons 15 13 2 42:12 37 Morciano 15 12 3 42:19 36 Cesena 15 13 2 40:14 36 Prata 15 10 5 38:22 32 Ravenna 15 11 4 37:24 30 Valsugana 15 10 5 35:23 30 Bibione 15 7 8 29:29 22 Venezia 15 7 8 23:31 19 Sloga Tabor 15 4 11 26:39 15 Casalserugo 15 4 11 20:36 15 Treviso 15 4 11 21:36 13 Mestrino 15 4 11 18:37 13 Loreggia 15 3 12 16:38 11 Bellaria 15 2 13 17:42 6 PRIHODNJI KROG Cesena - Sloga Tabor Televita (22.2. ob 18.30) Moška C-liga Reana - Ferro Alliminio 0:3, Pippoli - Villa 3:1, Prata - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0, VBU - Gemona 1 :3, Mortegliano - Buia 1:3, Olympia - Volley club 3:1 Olympia 13 13 0 39:8 37 Fincantieri 13 11 2 35:11 33 VBU 14 10 4 33:15 30 FerroAlluminio 14 8 6 33:19 28 Buja 14 8 6 31:22 27 Mortegliano 14 8 6 28:26 23 Gemona 14 8 6 27:28 20 Volley club 14 7 7 26:29 18 Prata 14 6 8 21:27 18 Villa 14 6 8 20:29 16 Pippoli 14 4 10 22:32 15 Reana 14 1 13 12:39 5 Soča ZBDS 14 0 14 1:42 0 PRIHODNJI KROG: Soča ZBDS - Mortegliano (22.2. ob 20.00); Gemona - Olympia (24.2. ob 19.30) v Ženska C-liga - RojalKennedy 0:3, Villa - Libertas TS 1:3, Rizzi - Volleybas 3:1, Sangiorg io Zalet 2:3, Pordenone - Maja nese 1:3 Fium Veneto - Millenium 3:1, Estvolley - Cordenons 3:1, Tarcento - S.Andrea 0:3 Libertas TS 17 16 1 49:9 47 Volleybas 17 14 3 43:19 40 Millenium 17 11 6 42:21 36 RojalKennedy 17 11 6 37:25 33 Estvolley 17 11 6 38:26 33 Zalet 17 11 6 37:28 31 Villa 17 10 7 37:30 29 S.Andrea 17 9 8 31:30 27 Virtus 17 9 8 31:32 26 Pordenone 17 8 9 36:37 26 Rizzi 17 7 10 32:37 21 Fiume Veneto 17 7 10 33:39 21 Majanese 17 6 11 23:41 16 Sangiorgio 17 5 12 27:44 13 Cordenons 17 1 16 17:48 8 Tarcento 17 0 17 5:51 1 PRIHODNJI KROG Zalet - Villa(22.2. ob 18.00) Moška D-LIGA Sloga Tabor - Volley club 1:3, Triestina - Altura 1:3, Gemona - Cerignano 1:3, Pasian - Tarvesio 3:2, Blu Volley - Il Pozzo 2:3 Travesio 12 11 1 35:5 34 Volley club 13 11 2 35:13 33 Sloga Tabor 13 9 4 28:17 26 Pasian 13 8 5 29:18 24 Volleybas 12 7 5 27:20 21 Altura 12 7 5 26:22 21 Cervignano 13 5 8 21:30 15 Il Pozzo 13 3 10 15:32 12 Gemona 13 3 10 9:35 9 Blu Volley 13 2 11 18:35 9 Triestina 13 3 10 11:36 6 PRIHODNJI KROG Cervignano - Sloga Tabor (22.2. ob 18.00) / ŠPORT Nedelja, 16. februarja 2014 17 ŠPORTNI PORTRET Všeč sta mu Lebron James in Goran Dragic Enrico Albanese (letnik 1997) obiskuje 3. razred na zavodu Zois. »Izbral sem smer gradnja, okolje in teritorij, ker mi je najbolj ustrezal predmetnik,« svojo izbiro utemeljuje Enrico, ki ima najraje matematiko in telovadbo. »Gotovo, se bom vpisal na univerzo, toda še ne vem, katero fakulteto bom izbral,« pravi mladenič iz Trsta. Enrico se je nekaj let ukvarjal z beatboxem, a je zdaj izključno predan košarki. »Tudi moj brat je košarkar in ko sem bil mlajši, sem vedno hodil na njegove tekme. Tako sem se že pri šestih letih tudi sam navdušil za ta šport. Nekaj let sem se vzporedno ukvarjal še z gorskim kolesarstvom in plavanjem.« Začel je igrati pri društvu Arcobaleno, sedaj trenira pri Azzurri, sode- Enrico Albanese loval pa je tudi že z združenimi ekipami ZSŠDI-V zadnjem letu igra večinoma v vlogi branilca, včasih krila v državnih prvenstvih under 17 in under 19 elite. Z ekipo je dosegel 1. mesto na deželnem prvenstvu leta 2009, 3. mesto v deželi na državnem prvenstu leta 2011 in lani. »Zelo všeč sta mi Lebrona James in naš Goran Dragic,« pravi Enrico, ki nima prav velikih pričakovanj, a bi se rad potrudil, da doseže čimboljši uspeh. »Tako bo v redu tudi promocijska ali C2 liga.« Enrico ima rad igre z žogo in športe na snegu. Njegov najljubši avtor je Roald Dahl, najljubši filmski igralci pa Bud Spencer, Terence Hill in Rowan Atkinson. »Na potovanje bi rad odšel v Egipt ali na osamljen otok s prijatleji ali pa na albansko plažo, o kateri sem slišal le pozitivna mnenja.« (and) Ali ste vedeli? ... da je bila pred več kot 30 leti (točneje 21. januarja 1983) v Kulturnem domu v Trstu osrednja slovesnost ob 100-letnici Tržaškega Sokola. Organizacijski odbor so sestavljali ZSŠDI, Odbor za telesno kulturo pri SKGZ in ŠZ Bor. Mesec prej, točneje 18. decembra 1982, je bila svečanost na Stadionu 1. maja ob odkritju obeležja ob 100-letnici Sokola. V imenu vseh športnikov je imel zaobljubo eden izmed naših najboljših atletov vseh časov Gorazd Pučnik (na sliki iz leta 1980). V zaobljubi je zapisano, da «se idealom Sokola ne bomo nikdar odrekli in da bo za dosego naših pravic vedno prisotna tudi telesnokul-turna dejavnost.» (lako) GIMNASTIKA - ŠZ Olympia prvič organizator DP Sokolček v okviru Sokolske zveze Slovenije Prejemali so čestitke Pet društev, nad 100 telovadcev in telovadk, pet različnih disciplin. Športno združenje Olympia iz Gorice je v soboto v športnem centru Mirka Špaca-pana prvič gostilo državno prvenstvo v športni gimnastiki (orodni telovadbi) po programu telovadnih vaj Sokolček v okviru Sokolske zveze Slovenije. »Organizacija takega tekmovanja je bila zahtevna, na koncu pa smo bili vsi zadovoljni. Sodeč po izjavah predsednika Sokolske zveze Dušana Gerloviča in drugih, so bili tudi drugi zelo zadovoljni, saj so nam vsi čestitali,« je dejala športna delavka Olympie Damjana Cescutti. Goriška Olympia je namreč prvič organizirala tovrstno tekmovanje. »Predsednik Sokolske zveze Gerlovič je obenem poudaril, da je bila organizacija tekmovanja izven uradnih meja Slovenije, odlična poteza. Upamo, da bomo v prihodnje še gostili državno prvenstvo,« je še dodala Cescuttijeva. V Gorici so tako poleg domače Olym-pie nastopile še ekipe: Narodni Dom Ljubljana, Renče, Goriško gimnastično društvo Nova Gorica in Sokol Bežigrad. Tekmovalci so se pomerili v disciplinah: moška bradlja, krogi, kanvas, parter in preskoko čez kožo. Tekmovalke pa: ženska bradlja, gred, kanvas, parter in preskok čez kozo. V vsaki starostni kategoriji posebej so se obenem borili za osvojitev bronastega, srebrnega oziroma zlatega sokolčka. V dobri konkurenci je tekmovalo tudi osem tekmovalcev Olympie, ki so osvojili več kolajn v posameznih kategorijah. Mlade telovadce in telovadke je na koncu nagrajeval sam predsednik zveze Dušan Gerlovič. V imenu domače- V dvorani Mirka Špacapana v Gorici se je pomerilo 100 otrok bumbaca ga društva se je Sokolski zvezi zahvalil predsednik Mihael Corsi, ki je obenem na kratko orisal športno dejavnost Slovencev v Italiji. Koordinator tekmovanja je bil trener Olympie Miha Vo-grinčič. Uvrstitve tekmovalcev in tekmovalk Olympie Bronasti sokolček: mlajši dečki: Pietro Olivo - 16. mesto 9,31 točk; mladinci: Alessandro Pasi - l.mesto 9.44 točk; srebrni sokolček, mlajši dečki: Ivan Boškin - 2. mesto 9.40 točk, Ivan Devetak - 3. mesto 9.37 točk; starejši dečki: Andy Rustja - 1. mesto 9.16 točk; zlati sokolček, starejši dečki: Volody-myr Karpyuk - 1. mesto 9,29 točk; mladinke: Marta Fajt - 1. mesto 9.37 točk. NAGRAJEVANJE Med zaslužnimi trenerji tudi Franko Drassich V trgovinski zbornici v Trstu so bili v soboto v ospredju športniki. Olimpijska točka Coni point, ki ga vodi pokrajinski delegat Renato Milazzi, je nagradila najzaslužnejše športnike v letih 2011 in 2012 s srebrnimi in bronastimi kolajnami, mlade športnike do 15. leta starosti, ki se odlikujejo tudi med šolskimi klopmi, mladega upa 2013, priznanja pa so podelili tudi odbornikom in trenerjem. Med njimi je nagrado za dolgoletno delo na trenerskem področju prejel tudi odbojkarski trener in športni delavec Franko Dras-sich. Med šestimi petnajstletniki, ki so uspešni v športu in šoli, pa je priznanje prejela tudi lo-kostrelka Karen Hervat, dijakinja nižje srednje šole Simona Gregorčiča, ki tekmuje pri As-catu. 1. ŽENSKA DIVIZIJA S. Andrea - Zalet Sloga 3:0 (25:15, 25:19, 25:19) Zalet Sloga: Goruppi 6, Pertot 5, Valič 7, T. Spangaro 4, Cabrelli 3, Kralj 7, Venier 2, Starec 0, Jarc 0, Barbieri (L), A. Spangaro. Trener: Erik Calzi Na tekmi proti drugouvrščeni ekipi S. Andrea so zaletovke po pričakovanju ostale praznih rok, opravile pa so dober nastop. Do polovice setov so bile namreč nasprotnicam povsem enakovredne, več težav pa so imele v sprejemu, kar je bilo tudi glavni razlog za poraz. V naslednjih krogih čakajo Zalet Slogo odločilne tekme za obstanek, s tako igro, kot so jo prikazale v nedeljo, pa lahko gotovo dosežejo ugodne rezultate. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Kontovel je v tem krogu slavil novo gladko zmago in tako ostaja sam na prvem mestu. Tokrat je 0:3 (24:26, 22:25, 18:25) premagal Omo A, srečanje pa je bilo vsekakor zahtevno, saj so domačinke naši ekipi do konca grenile pot do zmage. Za uspeh zaslužijo pohvalo vse igralke, še posebno dobro pa so zaletovke tokrat napadale in servirale. Zalet Sokol pa se je prejšnji teden veselil osvojitve kar šestih točk, saj je v zaostalem srečanju najprej premagal 3:0 (27:25, 25:12, 25:17) Olympio, nato pa v gosteh 0:3 (15:25, 15:25, 13:25) še Omo B. Proti Omi B so več igrale tudi rezervne igralke, krstni nastop pa je opravila Karin Šturm. Proti Olympii pa so varovanke Ivane Gantar končno slavile prvo zmgo na domačih tleh. Vse so igrale dobro, na krilu pa je bila še posebno prodorna ODBOJKA - 2. ženska divizija Zalet Kontovel ostaja sam na vrhu lestvice Ksenja Daneu. Vrstni red: Zalet Kontovel 25, Azzurra 19, Roia-no Gretta Barcola 16, Ricreatori 15, Zalet Sokol, Altura 13, Oma A 11, Olympia 9, S. Andrea 8, Oma B 0 (Azzurra, Rgb, Olympia in Altura s tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE V medpokrajinskem tržaško-goriškem prvenstvu mladink je Zalet Barich povratni del začel z gladko zmago na gostovanju pri Alturi. Končni rezultat je bil 0:3 (9:25, 21:25, 18:25). V prvem setu so naše odbojkarice zaigrale zbrano in odločno, v ostalih dveh pa so popustile, ogromno grešile in se prilagodile skromnim nasprotnicam. Zalet Sokol pa se je dobro upiral višje postavljeni Torriani, a je na koncu vseeno ostal praznih rok, čeprav bi po prikazani igri zaslužil vsaj točko. Zaletovke so igrale požrtvovalno v polju, dobro servirale, na mreži pa se je izkazala predvsem Martina Milič. Nasprotnice so na koncu prevladale 1:3 (25:21, 23:25, 20:25, 22:25). Vrstni red: Staranzano 28, S. Sergio, Zalet Barich 23, Torriana 20, Virtus, Olympia 14, Oma 13, Za- let Sokol 6, Altura 3, Ricreatori 0 (Ricreatori, Virtus, Olmypia in Oma s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem je v skupini zmagovalcev Zalet Kontovel A premagal Virtus Sole 3:0 (25:9, 25:22, 26:24). V prvem setu ni bilo težav, v nadaljevanju pa je bilo srečanje bolj izenačeno, saj so zaletovke nasprotnice začele podcenjevati. V drugem nizu so Ma-verjeve varovanke že visoko izgubljale, a so nato z Michelle Legiša na servisu(9 zaporednih servisov) nadoknadile zaostanek in v napeti končnici prevladale. V tretjem setu so zaletovke na začetku vodile, a jih je nato Virtus prehitel i(22:16), v končnici pa je bila s svojim servisom odločilna Jasna Vitez. Na igrišču so se zvrstile vse igralke, končni obračun tekme pa je nadvse pozitiven. Zalet Kontovel B pa je moral priznati premoč prvouvrščene ekipe Evs/Rgb in je v gosteh izgubil 3:0 (25:7, 25.10, 25:20).,z enakim izidom pa je nato izgubil š proti Olympii. Proti Evs so zaletovke igrale dobro še zlasti v tretjem setu, proti Olympii pa so bile netočne v sprejemu in obrambi in so zato slab- še gradile igro. Na obeh tekmah so bile okrnjene. V skupini poražencev je Zalet Breg/Bor spet osvojil vse tri točke. Tokrat je v Dolini 3:0 (25:17, 25:18, 25:14) premagal zadnjeuvrščeni Evs. Zmaga bi lahko bila še izdatnejša, a so naše odbojkarice v določenih trenutkih popustile v napadu in igrale bolj zmedeno. Končni rezultat vsekakor ni bil nikoli pod vprašajem. Na Goriškem je bila prvouvrščena Mossa za Sočo Lokando Devetak pretrd oreh. Objektivno boljše domačinke so zmagale 3:0 (25:12, 25:12, 25:7), So-čanke pa so se nasprotnicam upirale samo v prvem delu setov, v nadaljevanju pa so nato vsakič popustile. Praznih rok je ostala tudi Olympia proti četrtou-vrščenemu Pierisu. Končni rezultat je bil 0:3 (8:25, 8:25, 10:25), Goričanke pa so preveč grešile in igrale preveč boječe, da bi se lahko boljše upirale favorizi-ranemu nasprotniku. Vrstni red TS - Skupina zmagovalcev: Evs/Rgb 18, Zalet Kontovel A 17, Coselli Libertas, Azzurra 16, Olympia 12, Virtus Sole 7, Zalet Kontovel B 3, Altura 1 (Evs/Rgb in Azzurra s tekmo manj). Vrstni red TS - Skupina poražencev: S. Sergio in Oma 18, Zalet Breg/Bor 15, Killjoy 10, Virtus Luna 7, Ricreato-ri, Evs 2 (Ricreatori s tekmo več, Oma, Virtus Luna s tekmo manj). Vrstni red GO: Mossa 43, Lucinico, Sta-ranzano 35, Pieris 33, Torriana 25, Grado 23, Est Volley 22, Ronchi 18, Fincantieri 17, Moraro 14, Soča Lo-kanda Devetak 13, Farra 4, Olympia 0 (Lucinico z dvema, Torriana, Est Volley, Ronchi, Moraro in Farra z eno tekmo manj). 18 Torek, 18- februarja 2014 NOGOMET / PRIMORJE ŠE NI USPELO PREMAGATI MLADOSTI Obveljala je tradicija. Tudi po osmem medsebojnem obračunu je Mladost ohranila nepremagljivost. Primorje in ekipa iz Doberdoba sta se namreč prvič srečali v prvenstvu 3. AL 21. oktobra 1984 na proseški Rouni (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Zmagali so Doberdobci z 1:0 z golom G. Ferfoglie, v povratnem derbiju pa je Mladost slavila kar 3:0. Ekipi v prvenstvu se nista nato srečali 15 let in sicer v sezoni 2000/01, ko sta v 1. AL obakrat igrala neodločeno 1:1. Tudi v sezoni 2002/03 vedno v 1. AL sta se oba derbija končala z neodločenim rezultatom, na Pro-seku 1:1, v Doberdobu 3:3. Po desetih letih sta se ekipi ponovno srečali v letošnjem prvenstvu. V Doberdobu, 13. oktobra lani, ko je Mladost po prvih 45 minutah igre vodila že 3:0, Primorje pa je v nadaljevanju izenačilo stanje na 3:3. V nedeljo pa je Primorje vodilo z 1:0,tikob koncu srečanja pa so Doberdobci izenačili in s tem ohranili nepremagljivost v derbijih s proseško enajsterico. Skupni obračun po osmem derbiju je šest neodločenih rezultatov (nobeden brez gola) in dve zmagi za Mladost. V TRŽIČU 1500 GLEDALCEV IN ... HLADNA PRHA V nogometni D-ligi je bil v nedeljo v ospredju derbi med tržiško ekipo Ufm in Triestino. Tekma se je končala z delitvijo točk. Končni izid je bil 2:2. Tržiška ekipa, pri kateri je celotno srečanje odigral tudi Alen Carli, je povedla z Acamporo. Gostje so izenačili s Sessolom in nato še povedli z Bussijem. Ko je vse kazalo, da bo Triestina odnesla domov vse tri točke, je za hladno prho poskrbel nič manj kot Nicola Princivalli, nekdanji nogometaš Triestine (tudi v B-ligi). Gol je dosegel v zadnjih minutah srečanja. Tekmo v Tržiču si je ogledalo okrog 1500 gledalcev. Pordenone je izgubil proti San Paolu Padova, tako da je Marano (zmaga z 2:0 proti Trissinu) še povečal prednost na lestvici (+ 5 točk). Sanvitese je bil s 3:2 boljši od Belluna. Zmagala sta tudi Tamai (1:2 proti Mon-tebelluni) in Sacilese (1:0 z Giorgionejem). ELITNA LIGA - Kras osvojil tri zlata vredne točke in ostal brez napadalcev Bitka, zmaga in ... žrtev 3. AL - Po derbiju Primorju in Mladosti točka ne koristi Točko, ki sta si ju v nedeljo na Rouni razdelila Primorje in Mladost, dejansko ne koristi nikomur. Vodilni Audax, ki je premagal Chiarbolo s 3:0, se je tako znova oddaljil. Goričani imajo po novem sedem točk prednosti pred Mladostjo in osem pred Pri-morjem. Končni nedeljski izid pa je bil navsezadnje pravičen, saj nobena ekipa ni prevladala na igrišču. V prvem polčasu je sicer Mladost imela nekaj več od igre, povedel pa je Primorje malo pred sodnikovim žvižgom z zadetkom Romana, ki je dobro izkoristil priložnost sredi kazenskega prostora. V drugem delu tekme se je trener Mladosti odločil za nekatere menjave, ki so dale novega elana gostom. Odlično je debitiral tudi Kevin Kobal. Mladost je napadala, a ni nikoli resneje ogrozila vrat Paulicha. Naposled pa je Mladost vendarle prišla do izenačenja v zadnji minuti regularnega dela z zadetkom Cadeza po lepem predložku Ferletiča. Prava bitka. Tako so po nedeljski tekmi v Repnu komentirali Krasovi navijači, ki so se veselo odpravljali proti domu. Veselo pravzaprav niti ne, saj se je po sredini hudi poškodbi Radenka Kneževiča, tudi v nedeljo na igrišču ponovila huda nesreča. Okrog 15. minute drugega dela je moral zaradi hude poškodbe zapustiti igrišče Krasov napadalec Alessio Corvaglia, ki je preskočil nasprotnikovega vratarja in nato slabo padel na gleženj. Soigralci in Krasova zdravnica Katja Simunich, ki so mu priskočili na pomoč so hitro videli, da je poškodba zelo resna. Nemudoma so poklicali rešilca in ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Zanj je sezone predčasno konec. Kras pa je tako ostal brez pravih napadalcev. Predsednik Goran Kocman ter vsi ostali so bili kljub zmagi zelo potrti. »Drugih igralcev ne nameravamo najeti. Še bolj bomo zaupali mladim, ki so se danes (v nedeljo op. av.) res izkazali,« je dejal Kocman. Samo srečanje je bilo izjemno pestro in živčno. Kras je povedel v prvem polčasu po nerodni napaki gostujočega kapetana, ki je zakrivil enajstmetrovko. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel specialist Grujic. Kras je nato drugi gol dosegel po zaslugi Petraccija, ki je zamenjal poškodovanega Corvaglio. Odločilno podajo je prispeval Grujic. Pred koncem so uspeli gostje zmanjšati zaostanek. Zadnje minute so bile res napete. Gostje so oblegali Krasova vrata. Rdeče-beli so se borili kot levi. Rok Božič je bil v obrambni vrsti brezhiben. Podobno Milan Grujic v zvezni liniji. Odlično sta igrala tudi mlada Gabriele La Pasquala in Stefano Simeoni. Trener Branko Zupan je v zadnjem delu zaupal kar petim mladincem. Krasov trener je bil po tekmi upravičeno zaskrbljen. »Do konca prvenstva je še devet tekem in dejansko smo ostali brez napadalcev. Očitno bo treba ukrepati. Spremeniti bom moral sistem igre, saj bomo v tem obdobju težko registrirali proste igralce,« je dejal Zupan. Fontanafredda je v nedeljo igrala neodločeno proti Gradisci 2:2. Kras je tako še podaljšal vodstvo na lestvici, ki zdaj znaša tri točke. Rdeče-beli bodo v prihodnjem krogu igrali že v soboto v gosteh v Carlinu (Cjarlins Muzane). (jng) primorski_sport facebook ^ Nogometaša Mladosti Eros Kogoj (v ospredju) in njegov bratranec Sandy Kogoj (v ozadju) na nedeljski tekmi proti Primorju na proseški Rouni fotodamj@n Corvaglia včeraj pod nož v Vidmu Krasovega nogometaša Alessia Corvaglio so operirali včeraj zjutraj v videmski bolnišnici. »Diagnoza po zadnjem nedeljskem rentgenskem izvidu je bila zlom piščali in gležnja. Operacija je bila nujna. S katinarske bolnišnice so Alessio odpeljali v Videm, kjer so ga nato operirali. Sodeč po prvih podatkih naj bi moral cele tri mesece popolnoma mirovati. Do konca sezone ga ne bomo več imeli na razpolago. Upamo, da bo vse šlo po načrtih in da bo v prihodnji sezoni znova nared. Res škoda, saj je Corvaglia zelo dober igralec in odličen fant,« je dejal predsednik Goran Kocman. Ra-denka Kneževiča (zlom nadlahtnice) pa bodo operirali danes v izolski bolnišnici. Kneževič bo mogoče na razpolago za zadnji del sezone. Napadalec Krasa Garbiele Petracci Milan Grujic kot Nostradamus Krasov zvezni igralec in strelec prvega nedeljskega gola Grujic se je po poškodbi Corvaglie pogovarjal ob robu igrišča z mladim Gabrie-lejem Petraccijem, ki se je medtem ogreval. Napovedal mu je, da bo zadel gol. Trener Zupan ga je nato poslal na igrišče in po nekaj minutah je bilo res 2:0. Grujic je podal, Petracci pa zadel. Čarovnija. 1 poraz na domačem igrišču v Repnu Krasa. Rdeče-beli so le enkrat izgubili proti Manzaneseju z 1:2. Takrat je sodil sodnik Bogdan Sfiri (Pordenon), ki je delil pravico tudi v nedeljo. Lanskega 22. septembra je pordenonski sodnik razveljavil gol Kneževiča, izključil Capalba (dvojni opomin) in ni dosodil očitne 11-metrovke po prekršku nad Grujičem v kazenskem prostoru. Tudi tokrat je storil nekaj napak, ki pa niso vplivale na končni izid. Piskal je z do-kajšnjo zamudo. Zaradi tega je tekma postala bolj živčna. Gaja zapravlja preveč priložnosti za gol Gaja ima velik problem: v napadu ne uspe natančno zaključiti številnih priigranih priložnosti. Zaradi tega so rumeno-zeleni letos izgubili po cesti že veliko točk. Podobno se je pripetilo tudi v nedeljo v Zdravščini. Tekma se je začela dobro za ga-jevce, ki so v 15. minuti zasluženo povedli z Markom Karišem. Gostitelji so izenačili v 30. minuti iz očitnega off-sideja. Tudi v drugem polčasu je Gaja imela več priložnosti, da povede z Bernetičem, Miličem in Gargiuolom, toda izid je ostal do konca tekme nespremenjen. Gaja bo v prihodnjem krogu gostila Fiumicello. Bržkone je ena zadnjih priložnosti, da gajevci ujamejo vlak, ki še pelje v play-off. 150. tekma Martina Bagona z Mladostjo Prejšnji teden, v sredo je na tekmi 3. AL Fiumicello - Mladost 3:2 odigral 150. prvenstveno tekmo v vrstah do-berdobske enajsterice 32-letni nogometaš Martin Bagon (doma iz Jamelj), ki je debitiral v članski ekipi že v sezoni 1999/2000. Takrat ga je tedanji trener Mladosti Gianni Germiposlal na igrišče na tekmi 1. AL Zaule -Mladost, ko je zamenjal Cristiana Gorjana. Srečanje se je končalo s 3:1 v korist žaveljske ekipe. V tem prenstvu je Martin igral le 4 tekme. V naslednji sezoni, vedno v 1.AL, ko je na trenerski klopi sedel prej Paolo Bru- gnolo, od 20. novembra 2000pa Ennio Tonel je Martin igral 15 tekem, nato pa je tri sezone zaporedoma igral pri raznih goriških klubih. K Mladosti se je vrnil v sezoni 2004/05 in v 3. AL igral 8 tekem in dal dva gola, prvega 5.12. 2004 v Doberdobu na tekmi Mladost -Torre 1:1. Odtlej je, razen v sezonah 2005/06 in 2008/09, ko ni igral z Mla-dostjo, do lanske sezone v šestih prvenstvih vedno v 3. AL skupno odigral še 110 tekem in dal 10 golov, tako da je v sredo s 13. nastopom in golom proti Rudi v letošnji sezoni prišel do 150. prvenstvene tekme s 13 danimi goli, od katerih 2 iz 11-metrovk (S. Andrea 2006/07 in Poggio 2012/13). Bruno Rupel (www.slosport.org) ELITNA LIGA Kras Repen - San Daniele 2:1 (1:0) Strelca: v 25. Grujic; 70. Petracci Kras: Calligaro, Simeoni (Costa), Colavetta, Giordano (Castellano), Arčaba, Božič, La Pasquala, Grujic, Corvaglia (Petracci), Žlogar, Maio, trener Branko Zupan. Ostali izidi: Azzanese - Tolmezzo 0:3, Gemo-nese - Chions prel., Gradisca - Fontanafredda 2:2, Lumignacco - Virtus 3:0, Manzanese -Muggia 1:0, Rivignano - San Luigi 0:0, Tricesimo - Cjarlins 1:1. Vrstni red: Kras 46, Fontanafredda 43, San Daniele 32, Azzanese 31, Tricesimo 31, Virtus 31, Gemonese 29, Lumignacco 29, Chions 28, Tolmezzo 27, Gradisca 26, Cjarlins 24, Manzanese 23, Muggia 17, Rivignano 17, San Luigi 16. Prihodnji krog: Cjarlins - Kras (v soboto) PROMOCIJSKA LIGA Ol3 - Juventina 0:0 Juventina: Sorci, lansig (Manfreda), Beltrame, Ghirardo, Sellan, Racca, Vukovic (Palermo), Zorzut, Giolo (Pantuso), Markič, Stabile, trener Murra. Zaule - Vesna 0:1 (0:0) Strelec: v 65. Dragosavljevic Vesna: Carli, G. Kerpan, Rebula, Božič, Avdic, Škrbina, Dragosavlljevic (Ouerič), Vitali, Venturini (Gianneo), Muiesan, Božičič, trener Zanuttig. Ostali izidi: Isonzo - Torreanese 1:2, Cervignano - Ts Calcio 0:2, Ronchi - Romans 1:0, San Giovanni - Torviscosa 1:2, Terzo - Sevegliano 1:2, Val-natisone - Sangiorgina prel., Zaule - Vesna 0:1. Vrstni red: Vesna 44, Juventina 44, Zaule 42, Torviscosa 40, Ol3 37, Trieste Calcio 37, Torreanese 34, San Giovanni 30, Sangiorgina 25, Valnatisone 25, Cervignano 25, Sevegliano 21, Ronchi 18, Romans 11, Terzo 11, Isonzo 8. Prihodnji krog: Juventina - Valnatisone, Vesna - Ronchi. 1. AMATERSKA LIGA Begliano - Breg 1:4 (1:2) Strelci: v 14. Omari, 30. Coppola; 61. Martini, 66. Martini Breg: Cuomo, Kuret, Sovič, Latin, Coppola, Omari, Vianello (Maresca), Bertocchi, Martini (Moscolin), Marturano (Ruschiti), Nigris. Rdeč karton: v 35. Kuret (dvojni opomin) Primorec - Aquileia 1:0 (1:0) Strelec: v 20. Ruzzier Primorec: Sartori, A. Cappai, Tuberoso, Masca-rin, T. Lodi, Tundurella (R. Castrillon), N. Cappai (D. Lodi), Skolnik, Sau, D'Avanzo, Ruzzier (Cecc-het), trener Biloslavo. Sovodnje - Cormonese 2:0 (0:0) Strelca: v 70. Tomsič, 90. Beric Sovodnje: Baldissin, Trampus, Stergulz, Galliussi, Tomsič, Bernardis, Ščurek, Flocco, Devetti, Maurencig, Bajec (Beric), trener Sari. Ostali izidi: Costalunga - Isontina 0:1, Gradese - Pro Gorizia 0:0, Mariano - Turriaco 1:1, Mu-glia - Pieris 2:1, Ponziana - Domio 1:3. Vrstni red: Cormonese 45, Breg 45, Costalun-ga 38, Domio 35, Primorec 35, Gradese 35, Ison-tina 34, Mariano 33, Turriaco 24, Aquileia 24, Muglia 23, Pieris 23, Sovodnje 22, Ponziana 18, Pro Gorizia 17, Begliano 5. Prihodnji krog: Breg - Sovodnje, Turriaco - Pri- 2. AMATERSKA LIGA Zarja - Sagrado 2:0 (0:0) Strelca: v 50. Ferro, 87. Ruggiero Zarja: Rossoni, Jevnikar, Diviccaro, Markovič, Ferro, Aiello, Ruggiero (Bolognani), Degrassi, Bo-relli (Franco), Roviglio, Bernobi, trener Pocec-co. Ostali izidi: Aurisina - Alabarda 2:0, Montebello - San Canzian 3:1, Moraro - Centro Sedia 0:0, Pie-dimonte - Azzurra 1:4, Roianese - S. Andrea 2:3, Romana - Campanelle 1:0, Villesse - Sistiana 1:1. Vrstni red: S. Andrea 61, Azzurra 41, Romana 39, Sistiana 37, Zarja 36, Moraro 35, Villesse 31, Sagrado 26, Roianese 26, San Canzian 24, Campanelle 22, Centro Sedia 21, Montebello 17, Aurisina 17, Alabarda 15, Piedimonte 10. Prihodnji krog: S. Andrea - Zarja. 3. AMATERSKA LIGA Primorje - Mladost 1:1 (1:0) Strelca: v 42. Romano, 90. Cadez Primorje: Paulich, Jarc (Gentile), Mihic (Zidarich), Kovacic, Issich, Micheli, Paoletti (Kandem), Mescia, Danieli, Romano, Altin (Siloci), trener Ravalico. Mladost: Barone, Peric D., Patessio, Buffolin, Kogoj S., Tison (Ferletič), Peric M. (Kobal), Maru-šič, Furlan (Vizintin), Kogoj E. (Cadez), Bagon, trener Vitturelli. Rdeč karton: Ravalico. Poggio - Gaja 1:1 (1:1) Strelec: v 15. Karis Gaja: Klun, Rossone, Pečar, Gargiuolo, Missi, Ber-netič, Sbrocchi, Vella, Milič (Vrše), Kariš (Jan-kovič), Prodanodvič (Perlangeli), trener Bones. Ostali izidi: Audax - Chiarbola 3:0, Fiumicello - Cgs 2:1, Opicina - Villanova 3:0, Staranzano -Ruda 2:1. Vrstni red: Audax 35, Mladost 28, Primorje 27, Fiumicello 26, Opicina 24, Chiarbola 22, Gaja 19, Villanova 19, Cgs 18, Poggio 16, Staranzano 16, Ruda 15, Lucinico 10. Prihodnji krog: Gaja - Fiumicello, Mladost - Au-dax, Ruda - Primorje. / NOGOMET Torek, 18. februarja 2014 19 PROMOCIJSKA LIGA - Ekipa kriškega društva igra brezhibno Vesna je zdaj glavni favorit za napredovanje »Plavi« zopet jutri v Križu - »Blatna« točka za Juventino in poškodba V promocijski ligi niza kriška Vesna uspeh za uspehom. Plavi so si v nedeljo privoščili v gosteh kar solidno ekipo iz Žavelj, ki je ena izmed glavnih favoritov za napredovanje. Odslej bo do konca sezone ta vloga bržkone pripadala prav ekipi kriškega društva, ki je v nedeljo dokazala, da je iz pravega testa. Junak srečanja je bil Saša Božičič, ki je kraljeval na sredini igrišča. Škoda le, da je zgrešil najstrožjo kazen. Vsekakor so se izkazali prav vsi Vesnini nogometaši. Brezhibno je delovala tudi obrambna vrsta na čelu z Avdičem in Škrbino. Za odločilni gol pa je poskrbel Vesnin srbski nogometaš Dragosavljevic, ki je domačega vratarja premagal v 65. minuti. V prvem delu je bilo srečanje izenačeno in moštvi sta ustvarili po eno zrelo priložnost. V drugem polčasu pa so na žaveljski umetni travi zagospo-darili nogometaši Vesne, ki so se večkrat nevarno približali domačim vratom. Gianneo in Muiesan pa nista bila natančna. Zmaga Vesne je bila na koncu zaslužena. Plavi so tako v pričakovanju jutrišnjega zaostalega srečanja (ob 20.00 v Križu proti Terzu) utrdili prvo mesto na lestvici. »Pohvaliti moramo res vse igralce. V drugem polčasu smo popolnoma nadigrali Zaule. Dokazali smo, da smo odlično fizično pripravljeni, kar dobro obeta za nadaljevanje prvenstva. V sredo (jutri op. av.) bomo skušali znova osvojiti vse tri točke. Mogoče bo odsoten le Vitali, ki je prejel četrti rumeni karton,« je dejal športni vodja Vesne Pao-Io Soavi. S težkega gostovanja se je s točko vrnila domov štandreška Juventina, ki je tako še podaljšala pozitivno serijo. Ekipa Ol3 iz Fojde je pravzaprav edino moštvo, ki je Juventini v letošnji sezoni (v prvem delu) zadalo poraz. Rdeče-beli so igrali napadalno in so z Zorzu-tom zadeli tudi prečko. Na koncu je bil najboljši igralec na igrišču domači vratar Zanier, ki je ubranil številne poskuse Juventininih igralcev. Negativna novica je, da se je pri rdeče-belih poškodoval napadalec Giolo, ki je letos dosegel že veliko golov. »Zaradi poškodbe rame bo moral mirovati deset dni. Gotovo bo preskočil dve tekmi,« je dejal športni vodja Juventine Gino Vinti, ki je še dodal: »Vnedeljo smo igrali na igrišču, ki je bil res na meji dovoljenega. Vseeno smo dobro vedeli, da nas v Fojdi čaka težka naloga. Mi smo zadeli prečko. Nekaj lepih priložnosti so imeli tudi domačini. Neodločen izid je bil na koncu pravičen.« 0 porazov v nedeljskem krogu za ekipe naših društev. Podobno se je že zgodilo 15. decembra lani, ko je bila Gaja prosta. Tokrat poleg 6 zmag so bili 4 neodločeni izidi, saj se je derbi Primorje -Mladost končal z delitvijo točk. Nogometaši Juventine imajo enako število točk kot kriška Vesna, toda tekmo več IME TEDNA Saša Božičič (Vesna): V Sloveniji je s Koprom osvojil »trojno krono« Okrepitev v pravem pomenu besede. Izolan Saša Božičič (v Križu so ga registrirali v začetku letošnje sezone) je pri kriški Vesni tisti nogometaš, ki izstopa na vsaki tekmi. V zvezni liniji gre skoraj vse preko njega. Tehnično je za promocijsko ligo pravi luksuz. Njegovi prosti streli so nočna mora za nasprotnikove vratarje. V nedeljo v Žavljah je sicer zgrešil najstrožjo kazen. Kriški navijači pa so mu že oprostili, saj je Vesna na koncu vseeno zmagala. Saša (letnik 1983) je svojo nogometno pot začel pri Izoli. Nato je igral pri mladinski ekipi (primavera) Pe-rugie. Po italijanski izkušnji se je vrnil v Slovenijo, kjer je igral v prvi ligi pri ekipah Kopra, Maribora, Primorja in novomeške Krke. »Najlepša izkušnja je bila koprska, ko smo s Pavlinom in Ka-ričem osvojili vse, kar se je v Sloveniji dalo osvojiti: prvenstvo, pokal in superpokal,« se spominja Božičič, ki se veseli prihoda v Križ. »Tu sem našel klub, ki je kot družina. Smo amaterji, organizacija pa je odlična in pristop je profesionalen. Tu sem srečen, pa še rezultati so dobri,« se veseli Saša, ki je v prostem času najraje v družbi svoje hčerkice. »Službe trenutno nimam, tako da se zjutraj v glavnem igram z njo,« je še dodal Vesnin zvezni igralec. 1. AMATERSKA LIGA - »Hat-trick« ekip naših društev Srčne Sovodnje Belo-modri premagali vodilnega - Uspešna tudi Breg (zopet prvi na lestvici) in Primorec 2. AMATERSKA LIGA Zarja se bo borila za play-off Za presenečenje kroga so poskrbeli nogometaši Sovodenj, ki so na domačem igrišču premagali vodilni Cor-monese. »Mogoče so nas igralci iz Krmina nekoliko podcenjevali. Prepričani so bili, da bodo zmagali brez večjih težav. Res je tudi, da smo igrali zelo zbrano in borbeno. V drugem polčasu je prišla na dan naša fizična premoč in smo na koncu zasluženo zmagali. Tri točke so izjemno pomembne za moralo. V nedeljo nas čaka še ena težka tekma, in sicer derbi v Dolini proti Bregu. Nato pa še serija srečanj proti neposrednih tekmecem za obstanek,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Oba gola Sovodenj sta padla v drugem polčasu. Prvega je dosegel kapetan Saša Tomšič, drugega pa še Berič, ki je zamenjal Bajca. Zmage Sovodenj se veselijo igralci Brega, ki so v gosteh na težkem igrišču premagali zadnjeuvrščeni Be-gliano s 4:1. Cernutovi varovanci so morali že po dobre pol ure igrati z možem manj, saj je moral zaradi dvojnega opomina z igrišča Erik Kuret. Prvi gol so sicer dosegli gostitelji v 10. minuti. Nato so gostje izenačili z Oma-rijem in še povedli s Coppolo. Za visoko zmago je v drugem polčasu poskrbel Jar Martini, ki je še dvakrat zadel v polno. Breg je tako na vrhu lestvice zopet dohitel Cormonese. V nedeljo prihajajo v Dolino v goste nogometaši Sovodenj. Obeta se pestro dogajanje. V boju za play-off gre doslej vse po načrtih Primorcu, ki je v domačih Trebčah premagal Aquileio. Igralci trebenskega društva so tudi tokrat zgrešili celo vrsto lepih priložnosti. Še dobro, da je bil v prvem polčasu natančen Ruzzier. Tudi v drugem delu tekme so gostitelji imeli terensko premoč in več priložnosti za gol (D'Avan-zo je zadel vratnico). Zarja, čeprav ni blestela, je proti povprečnemu Sagradu dosegla rutinsko zmago. Gostje v Bazovici dejansko niso nikoli resneje ogrozili vrat Rosso-nija. Zarja je že v prvem polčasu ustvarila številne priložnosti za gol. Mreža Sagrada pa je ostala po 45 minutah nedotaknjena. Dvakrat pa se je zatresla v drugem polčasu. Že po petih minutah so rdeči povedli s Ferrom. Zarja je tudi po golu še naprej diktirala tempo igre in napadi domačih so se vrstili kot na tekočem traku. Drugi zadetek Zarje je padel šele v zadnjih minutah, ko je bil natančen Ruggiero. Ekipa bazovskega društva se je tako približala mestom, ki vodijo v play-off. V zadnjem delu prvenstva bo glavni cilj Poceccovih fantov prav uvrstitev v končnico prvenstva. Trener Zarje Max Pocecco arhiv Saša Tomšič (Sovodnje) Vratar Primorca Sartori arhiv MLADINSKI NOGOMET - Na Goriškem in Tržaškem Sovodnje zamudile priložnost Najmlajši Krasa z »levo nogo« Naraščajniki Krasa so v skupini za obstanek še brez točke fotodamj@n Ronchi - Kras 3:1 (2:1) Strelec: v 16. Selakovic Kras: Gregori L., Suppani, Jurc, Selakovic, Košuta, Žer-jal, Kocman (Carlassara), Procacci, Martin (Paoli), Milose-vič, Taglialatela. Tudi v Ronkah je so deželni naraščajniki Krasa ostali praznih rok. Pahorjevi varovanci so sicer povedli s Selako-vičem. Nato je Ronhci prevzel pobudo v svoje roke in uveljavil predvsem fizično premoč. Resnici na ljubo, je tudi sodnik dopustil domačim grobo igro, žrtev katere je bil Kocman, ki je moral zaradi hujšega uradca predčasno zapustiti igrišče. Pred iztekom prvega polčasa je domača ekipa dosegla dva zadetka. Zadnji gol gostiteljev je padel v drugem polčasu. Na Goriškem Ruda - Sovodnje 1:0 (1:0) Sovodnje: Zanuttini, Bruzecchesse, Terpin, Pav-letič,Trevisan, Ivan Persolja, Manuel Persolja (Dimitri Petejan), Kosič, Janez Petejan, Čavdek, Piva (Lazareski). Trener: Sambo. Sovodenjski naraščajniki zagotovo lahko žalujejo za izgubljeno priložnostjo v Rudi, saj bi si zaslužili več kot le minimalni poraz. Kljub odsotnosti Černica, so bili že na začetku srečanja enakovredni nasprotnik in na trenutke igrali celo preveč spoštljivo do domačinov. Slednji so po-vedli v 30. minuti srečanja, ko sta se v trenutku posesti žoge na lastni polovici slabo sporazumela dva zvezna igralca Sovodenj. V drugem delu so imeli gostje pobudo ter se na vse pretege trudili in pletli obroč okrog kazenske-za prostora domačih, a do izenačenja ni prišlo. NAJMLAJŠI Kras - Zaule 8:0 Strelci: A. Malalan 3, Nabergoj, Niro, Dekovic, Sup-pani, Majcen Kras: Perossa (Hussu), Nabergoj (Majcen), Suppani, Caldarola, Curri, A. Malalan, N. Malalan, Calzi, Niro (Cen-ci), Dekovic, Carli. Združena ekipa Krasa je brez večjih težav premagala slabšo ekipo iz Žavelj. Kras je bil boljši v vseh elementih igre. 340 Torek, 18. februarja 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE VELIKI 360 STOPINJ Kraj in datum rojstva: Trst, 24. maja 1983 Kraj bivanja: Ljubljana, doma KDO SE/H Vloga: vratar in trener vratarjev Matično društvo: FC Primorje Sedanje društvo: ŠZ Gaja Na igrišcu/telovadnici sem: 3/4- krat na teden Danilo iz Devinščine Študij, služba: itali-janistika in hispa-nistika na Filozofski fakulteti v Ljubljani Stan: zaseden Venanzi igra letos kot vratar pri gropaj-sko-padriški Gaji v nogometni 3. amaterski ligi. Med tednom študira italijanistiko in hispanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. O sebi pravi: »Mislim, da sem dober človek. Kdor me dobro pozna, pravi, da sem len in včasih preveč pragmatičen. Sem velik ljubitelj športa, rad spremljam predvsem biatlon in smučarske skoke, to pa seveda ne pomeni, da ne gledam nogometa in košarke. V zadnjih letih sem ponovno vzljubil tudi literaturo. Mislim, da sta kultura in vzgoja osnovni vrednoti in žalosten sem, ko vidim, da politika tega ne razume.« Danilo je bil več let tudi član Mladinskega kroška Prosek Kontovel. oš su Danilo Venanzi Vratar in trener vratarjev pri ŠZ Gaja m A il ! Si L- kU t». pa n š o či m Gledališče ali kino? Gledališče Dnevniki, revije TV-dnevnik, TV-od-daja: Po televiziji spremljam samo šport, medije pa samo na spletu Spletna stran: Facebook Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Jorge Luis Borges - Alef; nimam; Marrakech Express; nimam Dnevne informacije črpam od: Ansa.it in Rtvslo.si •BÍJOUITJJ idpp TAjd A P^jSt \33VZ UI9S 0>J pBjq referees }0>j aurez jiq ai ja>j 'jopj^g uajy :íe>jez ui rniuaa íjoqíeu e§ i>j '^lujjods i>js iarnuz 0 jarnoSou ipri} pi3AopajSz jbjoui as iq majali od 'pjafojd uasadsri rnasApajd ui jaqop uBjp^j ai *** up 'mijsim i>jjbso>[ pjsiamez o • aí!duiijo buotu^ adpja a>js.re>j jbso>{ :ado}SBU meijmajds % d3 uia>js;re>j.:reso>j rna>jsui3j bu BipuBj^ - BÍiuaA -ojs ui BaiuBu :B|isnpABU íjoqíeu ai am oaiz \ 9 BÍiduiijo U°!UA >DI :ez mciiAB^ 0 aABjsod aABjd uibuitu ABjdaa 'Dapjspjsfs ppjBDnrns :jiq puj iq 'ejjods eSaioAS jejqzi iq au a^ 9 jsbjjs 'BABq^z 'bíoSza :}jods luarnod i«>I ^Odsun^ trt n t : „ l t Pl ™ i o S ac iv eei ni L O ^ 51 N á 5 i ev ne č? h 3. š O * • k D ^ i . :a m l P al k o i ^ na e g a j e d Oos v r g r boi ^ d- ^ od no o o O r t ž r • O- o a sl p i b li n š ti p a 3 I at il Najljubša jed: meso Najljubša pijača: pivo Druga država, v kateri bi rad živel: Argentina Priljubljeni kraj/izlet: Madrid Triglav? Še ne Skoraj bi se zdelo, da je gledališki igralec Kristijan Guček, ki ga je prejšnji teden predlagal Rok Matek, prej športnik kot pa kulturnik. Neizbežno vprašanje za ta čas: spremljate dogajanje v Sočiju? Čez vikend nisem imel možnosti, drugače pa sem seveda spremljal. Zelo pozorno. Potemtakem boste znali našteti vse dosedanje slovenske dobitnike medalj. Tina Maze, Prevc, biatlonka in smučarska tekačica. Zdaj pa mi povejte, kaj se je zgodilo čez vikend. Prevc je osvojil še bron. Bron? Mislim sem, da bo več. Kaj pa Kranjec, je sploh skakal? Je, a je izpadel že po prvi seriji. No dobro, zdaj pa bomo navijali za hokejiste. V soboto je odmevala zmaga risov proti Slovaški. To sem videl. Šport očitno res pozorno spremljate. Se z njim tudi ubadate? V bistvu zelo veliko. Najraje imam potapljanje, potapljal sem se že marsikje po svetu. Smučam - turno smučanje imam najraje, potem še gorsko kolo, cestno kolo, tek ... Nastopate v novogoriškem gledališču. Ali to pomeni, da za svoje športne ture izberete Sabotin? Seveda. Sabotin je zelo dobra destinacija. Lahko vam mirno priznamo, da tako vnetega športnika v tej rubriki še nismo imeli. Res? Je kdo od vaših kolegov tako športno dejaven kot vi? Ne bi vedel. Zase lahko povem, da je šport način meditacije in raziskovanja. Ko se potapljam, raziskujem, ko kolesarim, opazujem, razmišljam ... S čim ste trenutno zaposleni? Pripravljamo četrto predstavo v letošnji sezoni. Imenuje se Po Magrittu, režiserka je Ajda Valcl. Koga naj pokličemo naslednjič? Predlagam člana SNG Nova Gorica Miho Nemca, ki je tudi vodja umetniškega društva Na konfini. (pv) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO ZNAK V OBLIKI REDA ALI MEDALJE FOTO LAKO NAS ODBOJKARSKI TRENER (SAŠA) MANJŠA, VSTRUGI TEKOČA VODA ČEŠKI KRALJ (DRUGI PREMYSL) NEKDANJI MILANOV NOGOMETAŠ (BRUNO) DALJŠE OBDOBJE, VEK AFRIŠKA DRŽAVA Z GL. MESTOM ABUJA IJtlJ'l.'l.l-'OI VRSTA GOSPODARSKE ENOTE KRASTAČA NEKD. AMERIŠKI ATLET OERTER SLOVENSKI ZGODOVINAR IN PISATELJ CANKAR NEKDANJI GORIŠKI ODBOJKAR (JOŽE) ICEK JAPONSKA NABIRALKA BISEROV NORDIJSKI BOGOVI TUJE ŽENSKO IME URUGVAJSKI NOGOMETAŠ (GASTON) HRVAŠKO MESTO, OB IZLIVU KOLPE V SAVO STARI GERMANI DENAR V ROMUNIJI VRHUNSKI ŠPORTNIK LESLIE IRVING TIP RUSKEGA AVTOMOBILA MESTO V RUSIJI, OB REKI URAL GATE NA POL RIBONU-KLEINSKA KISLINA IT. KOLESAR (DAVID) JE TUDI DOKOVIC JUGOSLOV. KOŠARKARSKI TRENER NIKOLIC OBČINA NA SARDINIJI, PRI NUORU IT. MOTOCIK. (VALENTINO) EDDY MERCKX SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH ALDO RUPEL GRAFIČNO ZNAMENJE ZA POUDAREK KONJ POSEBNE BARVE BERI ŠPORTNO PRILOGO PD OBČINA PRI PORDENONU LESENA STAVBA SLOVARČEK - IČA = slovenska humoristka Putrih • LEI = kraj pri Nuoru • ŠELAK = karibska smola • TANI = italijanski kolesar Vaše zgodbice in anekdote... Edo Škabar »Na dodatni tekmi Kras - Sant'Andrea več kot tisoč gledalcev...« Edo Škabar (letnik 1946) sodi med tiste naše športne delavce, o katerih se malo poroča, brez katerih pa bi bilo delovanje vsakega društva skoraj nemogoče. Pri NK Kras je njegova «vloga» neprecenljiva, saj je vedno pripravljen za vsako delo, predvsem za negovanje igrišča. Prisoten je skoraj na vseh treningih in seveda na vseh tekmah. Skratka, predan je društvu «s srcem in te-lesom». Edo se je začel ukvarjati z nogometom kot vsi mulci v Repnu in pri štirinajstih letih začel igrati v mladinski ekipi Primorja. Igral je v obrambi. Njegova kariera pa je bila kratkotrajna. Po prestopu v vrste Primorca in dveh letih nastopa v 3. amaterski ligi, je eno sezono oblekel dres ekipe Gipo Viani ter je nato opustiti igranje zaradi hujše poškodbe kolena. Bolj kot nogometna pa je seveda dragocena njegova «odborniška karie-ra». Vključil se je v odbor NK Kras že od same ustanovitve (leta 1986), ko je bil prvi predsednik Andrej Race in nato ostal zvest društvu do danes. Menjavali so se predsedniki: po Andreju Racetu so predsedniško mesto prevzeli Egi-dio Korošec, Vinko Grgič Gregoretti, Domenico Centrone in Goran Kocman. Prav vsi so cenili njegovo delo. Edo ohranja v svoji zakladnici več kot tridesetletnega delovanja pri NK Kras ogromno lepih in tudi manj lepih spominov. Najraje pa se spominja napredovanja ekipe iz 3. v 2. amatersko ligo v sezoni 2000/01: «Po treh letih igranja v tretji amaterski ligi nam je končno uspelo napredovanje v višjo ligo. Po koncu regularnega dela smo imeli z ekipo Sant'Andrea na lestvici enako število točk. Morali smo zato igrati dodatno srečanje, ki je bilo na Pončani. Tekmo si je ogledalo več kot tisoč navijačev, večina naših. Zmagali smo z 1:0 z zadetkom Vengusta. Slavje po tisti tekmi je bilo med igralci in na tribunah med gledalci nepopisno. Napredovanje smo nato proslavljali še dolgo v noč v osmi-ci pri Miliču.» (lako) / ITALIJA, SVET Sreda, 19. februarja 2014 1 1 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Policisti zaostrujejo nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola Manj nočnih zased, več patrulj na cesti Goriški prometni policisti bodo zaostrili nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola, saj želijo še znižati število prometnih nesreč, v katere so vpleteni vinjeni vozniki. »V zadnjih letih smo z okrepitvijo svoje prisotnosti na cestah že dosegli znižanje števila nesreč, ki jim botruje prekomerno pitje. Lani smo obravnavali 381 prometnih nesreč, med 409 vpletenimi vozniki pa jih je le 14 oz. 3,42 odstotka sedlo za volan s previsoko stopnjo alkohola v krvi. Leta 2012 smo obravnavali 450 nesreč, med 534 vpletenimi vozniki pa jih je kar 41 oz. 7,68 odstotka napihalo previsoko koncentracijo alkohola,« pojasnjuje poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti, ki je včeraj podal obračuna lanskoletnega dela. Po njegovih besedah so se v zadnjih letih prebivalci goriške pokrajine prilagodili policijskim ukrepom. »Vedno manj ljudi sede za volan vinjenih, kar še zlasti velja za mlade, ki se med nočnimi zabavami organizirajo tako, da je za vožnjo vedno odgovoren, kdor se tisti večer ne dotakne alkohola. Precej drugače je s starejšimi vozniki, ki se svojih slabih navad ne uspejo otresti, tako da je med vinjenimi vozniki še vedno kar nekaj štirideset in petdesetletnikov,« poudarja Romiti in opozarja, da so postali nočni poostreni nadzori neučinkoviti. Ravno med zadnjim koncem tedna so prometni policisti pri Šlovrencu izvedli po- . M"! .fiL ■ rmt' .■ ■ ■ ■ ■ i/ i ?w i V i : . . u i u , r IIS ¿»»h .,. ml&fl^^l |1 ¿ww 1a ■ tfmhtef-.* h.- ; ■ 'i^-iin- Kiiaa-t 5BSB+ ,.immw*m ' ' • i, i ■i?; ¿■Ufe Zaseženi psički (zgoraj); policist ugotavlja, ali voznik vozi pod vplivom droge ostren nadzor, med katerim so od polnoči do šeste zjutraj opravili preizkus alkoholizira-nosti približno stopetdesetim voznikom, vendar niti eden med njimi ni bil vinjen. Zaradi tega so se policisti odločili, da bodo povečali število patrulj na cestah, ki bodo imele nalogo, da med vožnjo ustavijo voznike, ki bi lahko bili vinjeni. »Voznike, ki so pre- globoko pogledali v kozarec, je zelo lahko prepoznati. Navadno vozijo preveč na sredi oz. na robu ceste, s čemer ogrožajo kolesarje in pešce. Večinoma imajo vinjeni vozniki težave tudi z vidom, zato pa se radi peljejo s prižganimi daljinkami,« poudarja Romiti in opozarja, da so lani na cestah goriške pokrajine obravnavali tri smrtne prometne ne- STANDREZ Po štirih letih so ga aretirali Pred nekdanjim mejnim prehodom pri Štandrežu so goriški mejni policisti v noči na ponedeljek aretirali 36-letnega romunskega državljana, ki se je na kom-biju znamke Volkswagen peljal proti Sloveniji. Med preverjanjem njegovih dokumentov so policisti ugotovili, da so na milanskem sodišču leta 2010 izdal nalog za njegov pripor, in sicer potem ko je bil obsojen na zaporno kazen zaradi nekaterih tatvin in kraj. Policisti so 36-letnika prepeljali v goriški zapor, kjer je začel prestajati svojo kazen. ob vsakem zasegu vozila in globi 4130 evrov pa je videmski sodnik poskrbel, da so obravnave potekale na mirovnem sodišču v Tablji, kjer se nato kaznovani vozniki niso nikoli predstavili. Romiti razlaga, da je vse bolj razširjeno tihotapljenje psičkov iz Vzhodne Evrope. Prometni policisti so jih lani v treh ločenih operacijah zasegli preko šestdeset. GRADIŠČE - Po obsodbi na zaporno kazen Požigalec teniškega kluba na hladnem Pogorišče sedeža teniškega kluba Karabinjerji iz Gradišča so prejšnji petek aretirali devetnajstlet-nega B.K. iz Zagraja, zoper katerega so nalog za pripor izdali na goriškem sodišču. Mladeniča so spoznali za krivega raznih tatvin in preprodaje mamil, poleg tega pa je odgovoren tudi za požar, ki je februarja lanskega leta popolnoma uničil sedež teniškega kluba iz Gradišča. Mladeniča so ka-rabinjerji prepeljali v goriški zapor, kjer bo prestal eno leto in sedem mesecev zaporne kazni. Pred procesom so v svojem preiskovalnem delu ka-rabinjerji iz Gradišča ugotovili, da je mladenič opravil vrsto tatvin v raz- bumbaca nih krajih pokrajine; med drugim je vlomil tudi v razna stanovanja v Šlo-vrencu, Gradišču in Zagraju. Po ugotovitvah karabinjerjev je devetnajst-lenik iz Zagraja februarja lanskega leta vlomil tudi na sedež teniškega kluba ob športni palači v Gradišču. Ob svojem odhodu je mladenič podtaknil ogenj, ki je do tal uničil leseno poslopje. Devetnajstletnik je tudi pre-prodajal mamila raznim goriškim odvisnikom. Zaradi vseh omenjenih kaznivih dejanj so ga na goriškem sodišču obsodili na eno leto in sedem mesecev zapora, ki jih kot rečeno že prestaja v goriškem zaporu. sreče, skupno pa je bilo nesreč 381. Skupno so ugotovili 14.020 kršitev prometnega zakonika, 393 je bilo odvzetih vozniških dovoljenj. Romiti opozarja, da so posebno pozornost namenili tudi tovornemu prometu; na tem področju so našteli 5923 kršitev in zasegli 90 tovornjakov. Goriški prometni policisti so odločilno prispevali k preiskavi, ob zaključku katere so pred nekaj tedni prijavili mirovnega sodnika iz Vidma. Preiskava je zadevala kombije, s katerimi so brez ustreznih dovoljenj prevažali blago in ljudi med raznimi italijanskimi mesti in Vzhodno Evropo, »Ljudje ne bi smeli več kupovati teh psičkov, saj le tako lahko preprečimo ta biznis. Poudariti je treba, da večina zaseženih psičkov pogine, saj so še premajhni za tako dolgo pot, večinoma pa niso niti cepljeni. Eden izmed tihotapcev mi je nekoč dejal, da mu ni žal za psičke, ki poginejo. To je zanj boljše, saj družine z otroki takoj kupijo novega kužka, če prvi pogine,« je opozoril Gianluca Romiti in pojasnil, da se tihotapljenje psov širi zaradi konkurenčnih cen. »Labradorca z vzhoda plačaš tristo evrov, tistega iz domače vzreje pa tisoč.« (dr) APrimorski ~ dnevnik PECOL DEI LUPI Deponija: I • v v sodisce potrdilo zaprtje Še ena zmaga zagovornikov dokončnega zaprtja odlagališča v kraju Pecol dei Lupi v krminski občini. Deželno upravno sodišče je namreč kot neutemeljeno in neos-novano zavrnilo pritožbo podjetja Isontina Ambiente, ki vztraja pri tem, da se deponija ponovno odpre. Nasprotnega mnenja so goriška pokrajina, občina Krmin in dežela FJK, ki je novembra lani s tem v zvezi izdala odlok. V njem je zapisano, da za deželo ni pogojev za obravnavo prošnje podjetja Isontina Ambiente, zato da se ponovno preuči okoljsko dovoljenje AIA (»Autorizza-zione Integrata Ambientale«) s ciljem odprtja odlagališča. Podjetje se je zoper deželni odlok pritožilo na upravno sodišče, ki je nazadnje razsodilo. S sklepom upravnih sodnikov so včeraj seznanili podpredsednico pokrajine Maro Černic, ki je na čelu pokrajinske fronte proti ponovnemu odprtju deponije. »Upravno sodišče je razsodilo izključno na podlagi upravnega postopka. Izkazalo se je, da so pri podjetju Isontina Ambiente naredili formalno napako. Pritožbo naj bi vložili zoper vse subjekte, ki so sodelovali na tehnični konferenci, kjer je bilo izraženo nasprotovanje ponovnemu odprtju, na podlagi katerega je nato dežela izdala odlok. Izpustili pa so državno advokaturo, ki je osrednji subjekt in ki jo je zastopala dežela. Upravne sodnike je na to opozorila odvetnica goriške pokrajine. Na tej osnovi je sodišče zavrnilo pritožbo,« pojasnjuje Mara Černic, ki dodaja: »Razsodba se nanaša na formalni postopek, naše nasprotovanje ponovnemu odprtju odlagališča pa ima seveda vsebinsko utemeljitev. V krminsko deponijo enostavno ne gre več odlagati odpadkov. Sedaj pričakujemo, da bo podjetje Isontina Ambiente pripravilo in predstavilo načrt o tem, kako bo z njim ravnalo "post mortem". Znano je, da je odlagališče "živo" in ima učinke za okolje tudi po zaprtju.« Pričakovati pa je tudi, da se bo omenjeno podjetje zoper razsodbo upravnega sodišča pritožilo na državni svet. To je še zadnja in edina pot, po kateri lahko poskusi uveljaviti svojo zahtevo. Odlagališče RONKE - Sindikalisti in delavci tovarne Detroit Čakajo na dejanja Sprašujejo se, zakaj jih vodstvo družbe ni seznanilo z namero o pripravi novega industrijskega načrta Po presenetljivih izjavah vodstva družbe De Rigo Refrigeration o pripravi novega industrijskega načrta za ronško tovarno Detroit sindikalisti pričakujejo konkretna dejanja. »Obnašanje vodstva tovarne je res shizofrenično. Če zares pripravljajo nov industrijski načrtu, zakaj se niso o tem pogovorili z delavci in sindikalisti?« se sprašuje pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev FIOM-CGIL Thomas Casotto in poudarja, da bi moralo vodstvo družbe De Rigo Refrigeration razkriti svoje načrte, ne pa se lotevati tovrstnih skrivalnic. Kot znano je predstavnik omenjene družbe Vincenzino Duri sredi prejšnjega tedna napovedal, da namerava družba De Rigo Refrigeration zapreti svoj ronški obrat, le nekaj dni kasneje pa je na srečanju na deželi zatrdil, da pripravljajo nov industrijski načrt, s katerim si prizadevajo za ohranitev proizvodnje v Ronkah. Medtem ko sindikalisti zahtevajo več jasnosti in odkritosti, so včeraj delavci sprostili vhod v tovarno, tako da so lahko iz nje odpeljali nekaj hladilnikov, ki so jih zgradili za trgovsko verigo Esselunga. Delavce so v prejšnjih dneh obiskali predstavniki raznih političnih strank. Novi pokrajinski tajnik Demokratske stranke Marco Rossi napoveduje ustanovitev kriznega štaba, ki se bo ukvarjal s težavami raznih industrijskih obratov in prispeval k njihovemu reševanju. Po njegovem mnenju predstavlja ronška tovarna Detroit pomembno dodano vrednost za celo pokrajino, zato pa je treba najti način za njeno preživetje. Delavce so v prejšnjih dneh obiskali tudi predstavniki Komunistične prenove in Italijanskih komunistov, ki pozivajo deželo, naj pozorno spremlja zadevo in naj ne dopusti razprodaje tovarne. »Upam, da izrazi solidarnostni niso sami sebi namen,« pa poudarja ronški župan Roberto Fontanot in poziva deželne svetnike, naj poskrbijo za konkretna dejanja, ki naj ohranijo pri življenju tovarno Detroit. Fontanot opozarja, da je goriška pokrajina vse bolj v periferiji, zato pa se je treba boriti za ohranitev prav vsake industrijske dejavnosti. 22 1 4 Sreda, 19. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / ŠTMAVER - Valentinov praznik v organizaciji društva Sabotin »Ključ do korenin« »Valentin, prvi spomladin, ima ključ do korenin,« pravi slovenski pregovor. Po ljudskem izročilu je Valentin prvi spomladanski svetnik, ki že nakazuje začetke del v vinogradih in na vrtu. Po starih običajih in šegah pa velja Valentin tudi kot dan, ko se ptički ženijo. Predvsem pa je 14. februar znan kot dan zaljubljencev. To je tudi praznik, ki je ukoreninjen v kulturno zavest Štmaver-cev, saj je sv. Valentin poleg sv. Mavra zavetnik vasice ob vznožju Sabotina. Kot vsako leto so tudi letos Štmaverci, ki se združujejo pod okriljem kulturnega društva Sa-botin, pripravili dvodnevni praznik z večerom, posvečenim kulturi, in z nedeljo, ki je bila ob slovesni maši v vaški cerkvi namenjena prazničnemu druženju. V soboto se je v dvorani društvenega sedeža na Znarišču zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili dvema pevskima zboroma in predavanju o štmavrski in pod-sabotinski preteklosti. Najprej je poslušalce z lepo slovensko pesmijo pozdravil domači moški pevski zbor Štmaver. Pod vodstvom neutrudne Nadje Kovic je zapel nekaj pesmi iz zelo bogate zakladnice slovenskih ljudskih napevov. Društveni predsednik Mirko Ra-dinja je nato v svojem govoru osvetlil pomen tega praznika, ki je že od nekdaj v Štmaver priklical množico ljudi. Po nekajletnem mrtvilu pa je vajeti v roke prevzelo društvo Sabotin, ki želi s pestro kulturno, versko in družabno ponudbo ohraniti in oživiti stare običaje. Predsednik se je pa obregnil ob pristojne oblasti, ki po tolikim mesecih še niso uspele v zadovoljivi obliki odpraviti in sanirati škodo, ki jo je društvenemu sedežu povzročil požar. Svoj pozdrav prazniku sta v imenu SSO, ZSKP in solkanske krajevne skupnosti prinesla Walter Bandelj in Branko Be-lingar. Osrednji del kulturnega večera je bil namenjen spoznavanju preteklosti Štmavra in Podsabotina. Ta naloga je bila zaupana duhovniku, obenem tudi zgodovinskemu raziskovalcu Alessiu Stasiju, ki je v sliki in besedi pozornim poslušalcem predstavil manj znane zgodovinske zanimivosti. V svojem predavanju se je dotaknil nekdanjih verskih objektov, ki jih je bilo na območju Sabotina kar nekaj, in osebnosti, kot so bili grofje Neuhaus, monsinjor Bensa, vikar Mašera in ruski botanik Smirnov, ki je raziskoval floro na pobočjih hriba. Večji del gradiva je preskr-bel Mario Muto, poznavalec in vnet raziskovalec Sabotina. Napovedano je bilo, da bo zbrano gradivo prišlo v poštev pri tisku nameravane knjižice, ki jo bo izdalo društvo Sa-botin. Prijeten večer je sklenil moški pevski zbor Kromberški Vodopivci, ki je pod vodstvom Vojka Paulina zapel nekaj skladb, med katerimi ni smela manjkati znamenita Vo-dopivčeva »Žabja svatba«. Kljub nekoliko muhastemu vremenu je tudi v nedeljo obiskalo Štmaver kar veliko ljudi. Kioske so odprli že zjutraj, seveda so ponujali tudi tipične štmavrske štruklje. Popoldne je bila na sporedu maša, po njej pa se je Valentinov praznik nadaljeval do večera. (vip) ŠTEVERJAN - V nedeljo čezmejna prireditev Kultura povezuje Brda Na kmetiji Gradisčiutta na Jazbinah bodo nastopili kulturni ustvarjalci z obeh strani državne meje V pokrajinski sejni dvorani v Gorici so včeraj predstavili pobudo Kultura brez meja, ki bo na sporedu v nedeljo, 23. februarja, na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah. Gre za drugo izvedbo čezmejne prireditve, ki je lani svoj krst doživela na Dobrovem. Lanska izkušnja je vzbudila veliko zanimanja in je naletela na dober odziv tako med publiko kot med nastopajočimi. Srečanja med ljubiteljskimi kulturnimi ustvarjalci z obeh strani meje prireja pet obmejnih občin, ki v pobudi vidijo priložnosti vsestranskega sodelovanja. To so občine Brda v Sloveniji, na italijanski strani meje pa Števerjan, Krmin, Gorica in Dolenje. Uvodoma je spregovoril pokrajinski odbornik Federico Portelli, ki je poudaril, da moramo Brda jemati kot skupno ozemlje, ki ga je povojna razmejitev nasilno ločila. Prav je, da se potrgane niti zopet povežejo, za kar so najbolj poklicani prav kulturni krogi, ki zmorejo to, kar politiki včasih ne uspe, je opozoril Federico Portelli. V nadaljevanju so spregovorili še števerjanska županja Franka Padovan, direktor občine Brda Andrej Markočič ter Ariana Suhadolnik, direktorica za turizem, kulturo, mladino in šport pri briški občini. Žal, se zaradi bolezni srečanja ni udeležil župan občine Brda Franc Mužič. Trije predstavniki občinskih uprav so vsak s svojega zornega kota prikazali vizijo sodelovanja med ljudmi, ki jih v mnogih primerih vežejo sorodstvene vezi, toda jih je meja postavila v dve, sedaj prijateljski državi. V svojem posegu je števerjanska županja iznesla tudi bojazen, da bi z ukinitvijo pokrajin vzpostavljeno sodelovanje zašlo v medle vode. Še hujše bo, je nadaljevala županja, če bo prišlo do ukinjanja nekaterih občinski uprav in njihove priključitve večjim občinam. Za nas Slovence bi to pomenilo smrtni udarec, saj Brici sodimo le v okolje, ki smo ga od vedno naseljevali. To so Brda, je s posebnim poudarkom izrekla Franka Padovan. Tudi predstavnika občine Brda sta začeto sodelovanje ocenila kot odlično, čeprav ga bo potrebno nadgraditi še z novimi pri- jemi in novimi pobudami, zlasti na gospodarskem področju. Gre za nišo, ki jo gre napolniti z različnimi vsebinami, kot so lahko turizem, mediji, šolstvo, šport in številne druge dejavnosti. Podrobnejši program je iznesel šte-verjanski občinski odbornik Marjan Dru-fovka in povedal, da bo na Jazbinah nastopilo šest pevskih zborov, dva glasbena sestava, pet solistov in plesalcev ter likovno društvo Dablo in fotoklub Skupina 75. O glasbenem programu je spregovorila še Alessandra Schettino, predstavnica glasbenega centra Emil Komel iz Gorice. Režiserka programa, ki bo potekal v slovenščini, italijanščini in furlanščini, je podobno kot lani mlada Jasmin Kovic iz Šte-verjana. Čezmejna prireditev bo v nedeljo, 23. februarja. Ob 15. uri bo na sedežu Skupine 75 na Bukovju odprtje razstave Vasje Lebana. Umetnika bo predstavil mednarodni mojster fotografije Rafael Podobnik iz Nove Gorice, ob 17. uri pa se bo v kleti kmetije Gradis'ciutta na Jazbinah pričel osrednji del programa. (vip) Kongres kovinarjev V Tržiču bo danes kongres kovinarskega sindikata Fiom CGIL za goriško pokrajino; začel se bo ob 9. uri v Palace Hotelu s poročilom tajnika Thomasa Ca-sotta. Enrico Coceani pa je bil potrjen za tajnika sindikata Fillea, ki zastopa delavce na področjih lesarstva, pohištvene industrije in gradbeništva. Trinajstim zasegli drogo V noči z nedelje na včerajšnji dan so policisti na območju Nove Gorice trinajstim osebam, starim od 18 do 35 let - večina je bila italijanskih državljanov -, zasegli snovi in posušeno zeleno rastlino. Sumijo, da gre za amfetamin, konopljo in ekstazi. Če bo nadaljnja analiza potrdila sum, bodo zoper trinajsterico uvedli hitri postopek. (km) Prefekt pri članicah SSO Novi goriški Vittorio Zappalorto bo danes dopoldne gost Sveta slovenskih organizacij (SSO). V spremstvu pokrajinskega predsednika Walterja Bandlja bo obiskal goriške članice SSO-ja v poslopju Katoliške knjigarne na Travniku, v Kulturnem centru Lojze Bratuž in v Ulici Don Bosco (Mladinski dom in Zavod sv. Družine) ter se seznanil z njihovim delovanjem. Goričani malo drugače Na nocojšnjem muzejskem večeru v gradu Kromberk bo gost zgodovinar Branko Marušič. Pogovor z njim, ki se pričenja ob 20. uri, bo osvetlil temo o goriških meščanih in meščankah. Marušič je svoje raziskovalno delo posvetil predvsem kulturnim ter političnim razmeram goriškega prostora v 19. in 20. stoletju. V pogovoru predstavlja zanimivo medkulturno življenje goriških meščanov in meščank, njihovih družin, prijateljev in sosedov. (km) Vabijo vzgojitelje Na pobudo deželnega garanta za otroštvo in adolescenco ter deželne komisije za enake možnosti bo danes v Gorici četrto strokovno srečanje z naslovom »Bodimo vzgojitelji«. Potekalo bo v konferenčni dvorani palače Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici med 16.30 in 19. uro. Namenjeno je šolnikom, vzgojiteljem in staršem otrok iz jasli in vrtcev; udeležba je prosta in brezplačna. Aleš namesto Simona V nedeljski številki Primorskega dnevnika, v barvni prilogi z naslovom »60 let življenja z glasbo«, posvečeni delovanju Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, je na 14. strani pod fotografijo »Glasbena pravljica v Brdih« prišlo do nepravilne omembe kraja: pravljica je bila na kmetiji Aleša Komjanca, ne pa Simona Komjanca, kot je organizator napačno zapisal. Gostitelju se opravičujemo. GRADEŽ - Zaprt je že tri leta in pol Dežela je angažirana v prid zavoda Barellai Predsednica deželne vlade Debora Serracchiani in odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca sta se včeraj v Vidmu sestali z delegacijo deželne konzulte, v katero so včlanjena društva fizično prizadetih oseb in njihovih družin. Predmet soočenja je bila prihodnost nekdanjega gradeškega zavoda Ospizio marino. Konzulta je prišla vprašat, ali je dežela resno angažirana za oživitev rehabilitacijske ustanove Barellai, ki je že zaprta tri leta in pol. Predvsem pričakujejo, da bo objavljen razpis za ponudnika storitev. »Na tisoče prizadetih oseb, ki so se posluževale storitev zavoda, sprašuje, naj se čim prej odpre in naj se potrdijo konvencije, ki so v preteklosti omogočale njegovo zdravstveno in rehabilitacijsko dejavnost,« je poudaril predsednik konzulte Vincenzo Zoccano, ki sta ga spremljala podpredsednik Mario Brancati in predstavnik odbora za zaščito zavoda Barellai, Sebastiano Marchesan. Prisoten je bil tudi gradeški župan Edoardo Maricchio. Debora Serracchiani in Maria Sandra Telesca sta potrdili, da dežela priznava vrednost in vlogo zavoda ter da bo naredila vse, kar je v njeni moči, za njegovo odprtje. Dežela ga je namreč predvidela v svojem načrtu zdravstvene oskrbe. Pojasnili sta še, da pa je angažiranost dežele le na politični ravni. Zato da bodo spet zagotovljene zdravstvene konvencije in rehabilitacijske storitve, bo moral postati zavod ponovno operativen. GORICA - Jutri na kavi s knjigo »Zasilni izhodi« Igorja Pisona Srečanje »ob kavi s knjigo« bo tokrat izjemoma na sredo, saj poteka niz običajno ob četrtkih. Gost jutrišnjega literarnega klepeta v Katoliški knjigarni na Travniku bo mladi tržaški pisatelj in režiser Igor Pison, avtor zbirke kratkih zgodb »Zasilni izhodi«, ki je koncem leta 2013 izšla pri založbi Mladika v Trstu. V dvanajstih surealno začrtanih zgodbah, objavljenih v zbirki, Pison pretresa sodobni vsakdan in se sooča z absurdom družbe, ki pogosto zapade v grotesko. Pisatelj pa ohranja vero v smisel in zaupa v pozitivni razvoj dogodkov tudi s pomočjo premišljene ironije. V Gorici bo beseda tekla o zbirki, o motivnih in slogovnih posebnostih ter o vsestranski Pisonovi ustvarjalnosti: leta 2012 je debiti-ral v Slovenskem stalnem gledališču z dramatizacijo in režijo Magri-sovega dela »Saj razumete« (»Lei dunque capira«), marca pa se bo predstavil v SNG Drama v Ljubljani z delom Maje Haderlap »Angel pozabe«, ki ga je dramatiziral in režiral. Z gostom se bo pogovarjal literarni zgodovinar David Bandelj, kavo bo tudi tokrat ponudilo podjetje Pri-moAroma. Srečanje v Katoliški knjigarni se bo začelo ob 10. uri. SOVODNJE - Bruno Križman Svetovni popotnik bo prikazal Čile in Velikonočni otok Ljubitelji potovanj v oddaljene ali manj znane kraje bodo dre-vi prišli na svoj račun. Ob 19.30 uri se bo v Sovodnje pripeljal znani svetovni popotnik Bruno Križman z Opčin. S seboj bo prinesel več kot dvesto fotografij, ki jih je posnel v Čilu. Gre za državo, ki se vije več tisoč kilometrov vzdolž zahodne obale Južne Amerike. Ljubitelji nogometa poznajo Čile zaradi svetovnega prvenstva, ki je tam potekalo leta 1962. Še bolj pa so svet pretresli krvavi dogodki iz leta 1973, ko so z državnim udarom odstavili predsednika Salvadora Allendeja; to je rana, ki se še danes ni povsem zacelila. Drugače gre za lepo deželo, ki jo na eno strani »pere« Tihi ocean, na drugi ji prehod do sosednje Argentine zapirajo visoki Andi, na njenem severu je puščava Atacama, na jugu pa Ognjena zemlja. Bruno Križman bo v sovodenjskem Kulturnem domu spregovoril tudi o Velikonočnem otoku (Rapa Nui v jeziku domačinov). Nahaja se sredi Tihega oceana, upravlja ga Čile, znan pa je po velikih kamnitih kipih Moai, ki še vedno veljajo za uganko. Nocojšnje srečanje prireja Kulturno društvo Sovodnje. (vip) / 343 Torek, 18. februarja 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE GORIŠKA - Težave v Marianu in Ronkah Veter je s strehe tovarne odtrgal azbestne plošče, podtalnica zalila podvoz Črpanje vode iz ronškega podvoza (levo), odtrgana plošča v Marianu (zgoraj) V raznih krajih goriške pokrajine so včeraj imeli težave z močnim vetrom, ki je spremljal dopoldansko nevihto. Najhuje je bilo v občinah Mariano in Romans. Okrog 11. ure je močan sunek vetra s strehe nekdanje tovarne Itals-venska v Marianu odtrgal nekaj azbestnih plošč, ki so padle na cesto pred obratom. K sreči plošče niso povzročile večje gmotne škode, saj niso zadele nobenega avtomobila. Z njihovo odstranitev so nato poskrbeli goriški gasilci skupaj s prostovoljci krajevne ekipe civilne zaščite, ki so plošče varno odstranili in odpeljali. Na cesti med Ma-rianom in Fratto pa je veter podrl ne- kaj dreves, ki so padla na cesto in ovirala promet. Drevje so nato odstranili gasilci. S posledicami dolgotrajnega deževnega obdobja imajo kar nekaj težav v Ronkah, kjer je podtalnica izredno visoka, zaradi česar je voda poplavila več kleti v ulicah Raparoni, Macello, De Gasperi, Brechi in številnih drugih. Domačinom pomaga pri črpanju vode iz kleti civilna zaščita, vendar vsakič podtalnica kaj hitro pronica skozi tla in spet napolni komaj izpraznjene kleti. V nedeljo dopoldne je voda iz podzemlja spet zalila tudi podvoz med ulicama Manzoni in Granatieri med Romjanom in središčem Ronk. Podvoz je sicer opremljen s črpalko, vendar je na njej očitno prišlo do okvare, saj gre za precej staro napravo, ki je potrebna zamenjave. Že dva tedna pa je zaprt prometu podvoz pri nakupovalnem središču Sorelle Ramonda, v katerem je ostala ujeta ženska, ki jo je nato rešil karabi-njer. Kar nekaj težav s podtalnico imajo tudi v Selcah, kjer se je dvignila gladina jezerc pri Močilih. Ronška civilna zaščita je s črpalkami že preprečila, da bi voda zalila nekaj hiš in je vseskozi v stanju pripravljenosti. GORICA - Kolesarjem in motoristom prepovedali vožnjo po luknjasti cesti Travnik brez koles Na luknjasti cesti pred cerkvijo sv. Ignacija na goriškem Travniku so prepovedali promet kolesom in motorjem. Včeraj so občinski uslužbenci namestili tri nove prometne znake, ki kolesarje in motoriste opozarjajo, da se s svojimi dvokolesni-mi vozili ne smejo več peljati po cesti ob osrednjem mestnem trgu. »Za prepoved vožnje s kolesom in motorjem pred cerkvijo sv. Ignacija smo se odločili iz varnostnih razlogov. Prepoved so pravzaprav zahtevali v naših tehničnih uradih, saj je cesta tako v slabem stanju, da je postala prenevarna za kolesarje in motoriste. Ker odgovornost za morebitne nesreče nosimo na županstvu, smo se odločili za takojšnjo uvedbo prepovedi, s katero hočemo preprečiti, da bi se kdo poškodoval,« pojasnjuje goriški župan Ettore Ro-moli, ki se zaveda, da je cesta pred cerkvijo sv. Ignacija res v obupnem stanju. Tudi sam priznava, da si mesto ne zasluži takšne ceste, zato pa upa, da se bo na sodišču čim prej nadaljeval postopek, do katerega je prišlo zaradi spora med goriško občino in gradbenim podjetjem Luci Costruzioni. Izvedenec, ki so ga imenovali na goriškem sodišču, ravnokar opravlja analizo na vzorcih kamnitih plošč in cestne podlage, s katero bo ugotovil, ali je gradbeno podjetje uporabilo preslabe materiale ali pa je med gradnjo ceste storilo katerokoli drugo napako. Ko bo izvedenec zaključil svojo ekspertizo, bodo na sodišču prižgali zeleno luč za obnovo cestišča pred cerkvijo sv. Ignacija, ki je vse bolj podobno minskemu polju. »Izvedenec naj bi s svojim delom zaključil enkrat marca,« napoveduje Romoli in pojasnjuje, da bosta zatem na vrsti izvedenca goriške občine in podjetja Luci Costruzioni. Če izvedenca ne bosta imela posebnih opomb, se bo postopek nadaljeval s polno paro, drugače pa bi lahko spet prišlo do zamud. Župan upa, da se bo postopek zaključil pred poletjem in da naj bi dela stekla takoj zatem. Pri napovedi, kdaj bo cesta obno- Na Travniku znamenji za prepoved vožnje in omejitev hitrosti bumbaca vljena, se Romoli noče prenagliti, vsekakor pa gre pričakovati, da bo na zaključek del treba čakati več mesecev, verjetno celo do konca poletja. Na županstvu si prizadevajo, da bi za tlakovanje cestišča uporabili drugačen material, po vsej verjetnosti porfir, ki je veliko bolj trpežen. Pri izbiri materiala bodo vsekakor morali upoštevati navodila spo- meniškega varstva, tudi zaradi tega še niso izračunali, koliko bo obnova ceste stala. Župan vsekakor poudarja, da denar ne predstavlja problem. »Za obnovo mestnih ulic imamo na razpolago 400.000 evrov proračunskih sredstev, kar bo za obnovo ceste nedvomno dovolj,« zagotavlja goriški župan Ettore Romoli. (dr) TRŽIČ - Plaža Lepotilni poseg za Marino Julio Kmalu ograja, koši za smeti in igrala Pred začetkom kopališke sezone bo tržiška občina poskrbela za lepotil-ni poseg na plaži v Marini Julii. Popravili bodo leseno ograjo ob kolesarski stezi pri kanalu Brancolo, ki so jo poškodovali vandali, hkrati bodo namestili nove koše za smeti ob nabrežju in nova igrala v parku v Ulici Zapata. Skupno bo poseg občino stal 1982 evrov. O Marini Julii je bil govor tudi med včerajšnjim zasedanjem tržiškega občinskega sveta. O težavah s kakovostjo morske vode je spregovorila občinska svetnica liste Obiettivo Monfalcone Anna Maria Cisint. Po njenih besedah bo po novem pri izdaji dovoljenj za kopanje treba upoštevati več meritev in ne le zadnje izmed njih. To bi lahko za Marino Julio predstavljalo problem, saj je bila v zadnjih letih stopnja onesnaženosti previsoka le redkokdaj, vsakič pa se je to dogajalo po večjih deževjih. Ci-sintova opozarja, da so težave Marine Julie povezane z vodo, ki priteka v Trži-ški zaliv s Sočo. Po mnenju opozicijske občinske svetnice bi bilo zato treba pritisniti na Slovenijo, ki zamuja z gradnjo nove čistilne naprave za Novo Gorico in bližnje občine. Cisintova je prepričana, da bi morala tržiška občina dvigniti glas tudi znotraj vodnega okoliša ATO in zahtevati, naj bo porečju Soče namenjene več pozornosti, saj gre za reko, ki je bila pred kratkim vključena med vodotoke evropskega pomena. LOKVE - Novost na smučišču Vlečnica uporabna prihodnje leto Namenjena bo predvsem otrokom, zaradi njihove varnosti bo bolj počasna, a dovolj močna, da bo 120 metrov navkreber povlekla tudi odrasle Nizkovrvna vlečnica na Lokvah je postavljena. Montaža se je odvijala minuli petek, včeraj pa so strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo opravljali strokovno-tehnični pregled. Gre za pregled ustreznosti naprav in smučišča in izpolnjevanja pogojev upravljavca. Če bo vse kot mora biti, bo zapisnik s pregleda poslan na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer morajo izdati uporabno dovoljenje za smučišče in za naprave na njem. Kljub temu, da na ministrstvu v primeru, da je vse v redu, uporabno dovoljenje menda izdajo kar hitro, se za letošnjo sezono dejanske uporabe vlečnice ne gre več nadejati. »Računamo, da bo na strokovno-tehničnem pregledu vse v redu. Upravljavec bo takoj zatem zaprosil za uporabno dovoljenje,« je včeraj pojasnila Vesna Mikuž, direktorica novogoriške občinske uprave, ki je dodala: »Bodoči upravljavec vlečnice je Zavod GOST na Planoti. Podpis najemne pogodbe sicer še ni zaključen, ker se nekaj podrobnosti še ureja, formalno pa je že upravljavec.« Nakup in montaža nizkovrvne vlečnice je veljala 24.000 evrov, ker pa na občini pričakujejo še dodatne stroške, povezane z zemljišči, naj bi najvišji skupno znesek znašal okoli 40.000 evrov. Zasebni Zavod za gostinstvo in turizem (GOST) na Planoti je bil ustanovljen leta 2008 z namenom pospeševanja in razvoja turizma na Banjški in Trnovski planoti. Ustanovitelji so Euroinvest, Regijska razvojna agencija Nova Gorica, gostišče Martina Go-jan Sulič in društvo Planota. Pri zavodu, kjer upravljajo tudi z restavracijo na Planoti, so pred dvema letoma že kupili delovne motorne sani s priključkom za teptanje in urejanje tekaških prog. »Po napovedih na ministrstvu naj bi bilo uporabno dovoljenje izdano v roku dveh, treh tednov,« pojasnjuje Boris Kante, vodja omenjenega zavoda, ki glede na letošnjo sezono, skopo s snegom, in pa zaradi časovnega zamika dvomi, da bo vlečnica letos obratovala. »Za prihodnje leto pa bo stvar postavljena že od začetka sezone in bo začela 'na polno', če bo sneg, seveda,« pristavlja Kante. Nizkovrvna vlečnica bo namenjena predvsem otrokom, zaradi njihove varnosti bo bolj po- časna, a dovolj močna, da bo 120 metrov navkreber povlekla tudi odrasle. Staršem bo ob učenju smučanja tako prihranjeno mučno »štamfanje«. Vlečnica bo naenkrat lahko peljala deset oseb, pri maksimalni hitrosti pa zmore prepeljati 500 oseb na uro. Na zavodu niso še sprejeli odločitve, kako bodo uporabnikom zaračunavali uporabo vlečnice. »Sam sem še v dvomih, kaj bi bilo bolje - ali uvesti sistem točk ali dnevne karte. Dnevne karte pridejo bolj v poštev na večjih smučiščih. Težko je namreč pričakovati, da bo otrok več kot dve uri smučal ... Osebno se bolj ogrevam za točke - toliko, kolikor jih zvozi kdorkoli od družine, toliko se plača. Ni naš cilj, da bi oskubili starše, ampak omogočiti otrokom, da se naučijo smučati,« zagotavlja Kante. (km) Nova vlečnica na Lokvah foto b.k. 24 1 4 Sreda, 19. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Usoda glasbene šole ostaja nejasna Občina na zatožni klopi Cingolani: Če je do leta 2010 zadolženost znašala 250 tisoč evrov, kako je ta v treh letih narasla na 620 tisoč? Usoda italijanske glasbene šole v Gorici ostaja nejasna. Zadeva se celo dodatno zapleta. Po sobotnih napovedih župana Et-toreja Romolija, da bo na sodnikov ukaz šolski sedež v palači De Grazia v Ulici Oberdan vrnjen občini, njegovi lastnici, ta pa ga bo dala na razpolago šoli, so včeraj staršem in osebju odprli le vežo, kjer je popoldne bilo sklicano srečanje z občinskimi upravitelji. Župana ni bilo na spregled, prišla pa je odbornica za socialo Silvana Romano, ki je bila tarča težkih kritik, češ da občina marsikaj obljublja, a obljub ne udejanja. Navzoči so bili nekateri politični predstavniki. Med njimi je izstopal načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki je izpostavil vpletenost Romolijevega odbora v slabo upravljanje šole. »Če je do leta 2010 zadolženost znašala 250 tisoč evrov, kako je le-ta v treh letih narasla na 620 tisoč evrov?« je vprašal in opozoril, da v stečaj lahko gre le podjetje z dobičkonosno dejavnostjo. »Toda fundacija glasbene šole je javna ustanova, ne more biti dobičkonosno podjetje,« je ugotavljal in zaključil, da razsodba o stečaju, ki ukinja šolo, sloni na napačni podlagi. »Zadevi bomo šli do dna,« je napovedal. Tudi danes se bodo vrstila srečanja na različnih ravneh v iskanju razpleta. Včerajšnje dogajanje v šolski veži bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. februarja v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 24. februarja, ob 20.45 koncert organista Camerona Carpenterja (nadomešča koncert violinista Amadeusa Leopolda, ki je bil napovedan za 22. februar); informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU 20. februarja ob 21. uri »The Elephant Man«, igrajo Ivana Monti, Daniele Liotti, Rosario Coppolino, Debora Caprioglio, Andrea Cavatorta, Francesco Cordella, Serena Marinel-li, Simone Vaio; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krmi-nu (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 21. februarja ob 20.45 Babilonia Teatri z gledališko predstavo »Pi-nocchio« iz niza »ContrAzioni«, nastopajo Enrico Castellani, Paolo Facc-hini, Luigi Ferrarini, Riccardo Sielli, Luca Scotton; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. februarja ob 20. uri (Neda R. Bric) Kdor sam do večera potuje skoz svet«. Mit in resnica o goriškem slavčku Simonu Gregorčiču; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. fl Razstave V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 18. februarja, ob 18. uri odprtje skupinske čezmejne likovne razstave »Soča brez meja - Isonzo senza confini«; sodelovali bodo Alda Antoni (Tržič), David Cej (Ronke), Stanka Golob (Tolmin), Lidija Gruntar (Nova Gorica), Ida Kocjančič (Miren), Zdravka Komic (Vogarsko), Tiziana Millo (Redipulja), Mariadolores Simone (Gorica), Cristiano Vernole (Tržič) in Dea Volarič (Tolmin); na ogled bo do 28. februarja od ponedeljka do petka 10.00-13.00, 16.0018.00 ter med prireditvami. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; do 22. februarja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri, na odprtje fotografske razstave »Črnine«. V Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu bo razstavljal Vasja Leban, predsednik fo-tokluba Nova Gorica. Koncerti »1953-2013 - Z GLASBO V MISLIH ŽE 60 LET« je naslov jubilejnega koncerta, ki ga Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel posveča »Silvanu z ljubeznijo« v petek, 21. februarja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slavnostnem večeru bo podelitev štipendij iz Sklada Silvan Ker-ševan zaslužnim učencem šole. Potrditev udeležbe do srede, 19. februarja, po tel. 0481-532163 ali na info@emilko-mel.eu. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 20. februarja, ob 20.45 bo koncert dua Hall-Sinaiski; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. GRAJSKE HARMONIJE V DVORANI GRADU KROMBERK: petek, 21. fe-braurja, ob 20. uri Ensemble Les Eléments, ki ga sestavljajo Anne Simone Aeberhard (Švica), kljunasta flavta, Mojca Gal (Slovenija), violina v stari menzuri, Bruno Hurtado Gosalvez (Španija), viola da gamba, Jean-Christophe Dijoux (La Réunion/Francija), čembalo in orgle Ob 19. uri bo brezplačno vodstvo po razstavi »Prišleki z vzhoda«, vodila bo avtorica Ana Kruh; več na www.kulturnidom-ng.si. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. februarja, ob 20.30 koncert državnega ansambla pesmi in plesa Rusije Voroneška dekleta; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it. Kino Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Sto-ria d'inverno«. Dvorana 4: 17.30 »Belle & Sebastien«; 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Robocop«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore«; 17.40 - 20.15 - 22.10 »Giovane e bella«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.00-16.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. S Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.10 »Monuments Men«. Dvorana 2: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.40 »American Hustle«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.10 »Monuments Men«. Dvorana 2: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. □ Obvestila TEK NA SABOTIN bo Društvo ljubiteljev teka Filipides priredilo v nedeljo, 23. februarja. Zbirališče bo pri zadnji postaji mestnega avtobusa v Solkanu (pri mostu za Brda), prijave bodo sprejemali od 9.30 do 10.45. Start bo ob 11. uri pod cestnim mostom preko Soče v Solkanu; kategorije: absolutno, člani do 40 let, veterani 41-55 let, starejši veterani 55+. Proga meri 3.950 metrov z višinsko razliko 480 metrov. Startnina znaša 10 evrov. Vsi udeleženci bodo prejeli simbolično nagrado - spominek, nagrade in pokali za prvouvrščene po kategorijah. Tek na Sabotin bo ob vsakem vremenu. NOVI GLAS vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorje-va@gmail.com. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Rovinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 Ö Poslovni oglasi 50-LETNA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše. Tel. 00386-40-628540 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). ŠZ DOM sklicuje volilni občni zbor v mali dvorani Kultunega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) v sredo, 19. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sporoča, da bo redni letni občni zbor v torek, 25. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Korzu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja tradicionalno »kroštolado« v soboto, 1. marca, ob 16. uri v dvorani UGG v Go- 13 Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 19. februarja, Aleš Kogoj »Vsi obrazi depresije«; 27. februarja, Helena Jeriček Klanšček in Drago Klanšček »Postenje duše in telesa: zakaj in kako?«; 19. marca, p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopo-dobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kramli »Močni starši - stabilni otroci«. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FA- RI (Strada Colombara 11) je vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. »NO HAY FALTA DE COBRE EN CHILE - v Čilu nam bakra ne manjka«. Kulturno društvo Sovodnje vabi na fotografsko predavanje popotnika Bruna Križmana o Čilu in Velikonočnem otoku danes, 18. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk danes, 18. februarja, ob 20. uri na pogovor z Brankom Maru-šičem z naslovom »Goriški meščani in meščanke nekoliko drugače«. GORIŠKA SEKCIJA AID (Italijansko združenje za disleksijo) prireja informativni srečanji na temo disleksije v sredo, 19. februarja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Podturnu v Gorici in v četr- tek, 20. februarja, ob 20. uri v občinskem središču v Koprivnem; vstop prost. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z založbami Mladika, ZTT in GMD vabi izjemoma v sredo, 19. februarja, ob 10. uri v galerijo Ars nad Katoliško knjigarno na kavo s knjigo. Gost srečanja bo mladi tržaški režiser in pisatelj Igor Pison, avtor zbirke kratkih zgodb »Zasilni izhodi« (Mladika 2013). Z njim se bo pogovarjal literarni zgodovinar David Bandelj. Kavo ponudi podjetje Pri-moaroma. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 20. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Drage Potočnjak »Skrito povelje«. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici potekajo v februarju srečanja z naslovom »Psiholog ob četrtkih«: psiholog Alessandro Spreafichi in specialist v omeopatiji in omotoksikologiji Paolo Comoretto bosta 20. in 27. februarja ob 18. predavala na temo prehranjevanja; vstop prost. KD STANKO VUK MIREN-OREHOVLJE vabi v mesecu kulture v petek, 21. februarja, ob 19. uri v dvorano Gnidovče-vega doma na Mirenskem Gradu na proslavo ob kulturnem prazniku z naslovom »Tje bomo našli pot... « v sodelovanju s KTD Zarja Bilje in PD Štandrež. ZADRUGA EDUCARE WALDORF FJK prireja predavanja na sedežu na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu: v soboto, 22. februarja, ob 10.30 na temo predčasnega vstopa v osnovno šolo; v torek, 25. februarja, ob 20.30 o vedenjskih motnjah in težavah pri dojemanju šolskih snovi; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cer-vello« ob 17.30, ki jih organizira psihiater Marco Bertali: 25. februarja, 14. marca, 22. aprila in 27. maja; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. OKROGLA MIZA O ŠPORTU V ZAMEJSTVU »Kam pluje naš šport« bo v sredo, 26. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bosta profesorja Andrej Vremec in Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI-ja, povezoval bo Albert Voncina. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo 27. februarja ob 18. uri srečanje s pesnico Natalio Bondarenko, ki bo predstavila svojo zbirko poezij »Confidenze con-fidenziali« in pesnikom Sandrom Pecc-hiarijem, avtorjem dela »Le svelte ra-dici«. 1. marca ob 16. uri bo Alberto Sorge predstavil strip »Il pagliaccio e la luna«. »MULI FEMO FESTA!!!« v organizaciji operaterjev centra za duševno zdravje in združenja FUSAM v dnevnem centru Mare pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v soboto, 1. marca, od 18. ure dalje pustna družabnost z večerjo in glasbo v živo z lastnimi inštrumenti ter nagrajevanje najlepših mask. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Alma Arnosti iz splošne bolnišnice v cerkev na Pla-cuti in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 11.00, Armanda Bressan por. Kovic iz goriške splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na goriško glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.30, Alfredo Verzegnassi (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Sonia Fontana vd. Clemente (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Rosa Zammarian vd. Morato (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / 25 T orek, 18. februarja 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Osnovni abonmajski niz Sljehernik Iztoka Mlakarja neustavljiv stroj za smeh Režiser posrečene predstave je Vito Taufer - Tudi tržaški gledalci navdušeni Sljehernik v duhoviti in poskočni narečni odčita-vi avtorja besedila in igralca naslovne vloge Iztoka Mlakarja ter režiserja Vita Tauferja je minuli konec tedna navdušil gledalce tržaškega Kulturnega doma, kjer je bila predstava na sporedu v okviru osnovnega abonmajskega niza Slovenskega stalnega gledališča. Burkaško mo-raliteto, ki sta jo gledališči iz Nove Gorice in Kopra postavili že konec leta 2011, je tako v Trst dospela po številnih uspešnih gostovanjih, ki se ji pozitivno poznajo, saj je od krstne uprizoritve nizanje domislic dobilo pravi ritem in je predstava postala neustavljiv stroj za smeh. Slehernik je bil pogosta tema srednjeveških mo-ralitet, od katerih sta se sicer ohranili le dve, flamska in angleška, kot vedo povedati zgodovinarji, je pa ljubiteljem gledališča zelo znana po izredno uspešnem besedilu Huga von Hoffmansthala, ki je od leta 1920 stalno na programu salzburškega festivala. Srednjeveška moraliteta in tudi Hoffmansthalo-vo delo v alegoričnih prizorih prikazujejo, kako si mora človek prislužiti vstop v raj, kamor pripomorejo le dobra dela in vera, denar človeka namreč ne spremlja v grob in tudi sorodniki in prijatelji odpovejo pomoč na zadnji poti. Enako kot v srednjeveških moralitetah je tudi Mlakarjev glavni junak bogataš, ki simbolično predstavlja vse ljudi. V prestavitvi v današnje dni je Jožef Sljehernik podjetnik, ki mu je za etična pravila kaj malo mar. Poleg njega nastopajo številni alegorični liki, ki ponazarjajo družbene vezi in vloge, žena, mati, siromak, prijatelj v težavah, prostitutka ..., pa tudi smrt in boga. Sljeherniku je dana možnost, da si izprosi odlog zase in celo za vse človeštvo, dokazati mora le, da spoštuje vsaj eno božjo zapoved. Seveda ne more, a se vseeno vse srečno konča. Kot je dokazal v svojih priljubljenih narečnih šansonih, Iztok Mlakar odlično obvlada tradicijo ljudske- ga humorja, katere prvine v predstavi kar mrgolijo in so takoj prepoznavne, obenem pa podane z izvirnim pristopom in svežino. Sam avtor upodablja lik naslovnega junaka, v katerem so zbrane vse negativne lastnosti, ki jih pripisujemo sodobnim nemoralnim poslovnežem, s hudomušnostjo, ki briše kakršnokoli klišejsko okoste-nelost. Na isti duhoviti ključ so ubrane tudi ostale vloge: temperamentna in gospodovalna žena Marjute Sla-mič, revež, žandar in pravnik Roka Mateka, mati Teje Glažar, prijatelj in politik Igorja Štamulaka, rufjana, ki jo je v Trstu igrala Tjaša Hrovat, finančnik in naveličani Bog Iva Barišiča, da ne govorimo o nadvse zabavni božji dekli smrti Radoša Bolčine - odlična je tudi maska Nastje Starič. Glasbeni trio v živo izvaja glasbeno kuliso in songe Iztoka Mlakarja. Režiser posrečene predstave je Vito Taufer, scenograf in kostumograf je Samo Lapaj-ne. (bov) 8. FEBRUAR Dan slovenske kulture obeležili tudi v New Yorku Lenart Krečič (saksofon), Gašper Konec (klavir, orgle) in Aleksandra Čermelj (vokal) so v nedeljo na koncertu navdušili občinstvo v newyorški cerkvi sv. Cirila. Koncert je sklenil številna praznovanja slovenskega kulturnega praznika v New Yorku. Že 2. februarja sta v cerkvi nastopila mezzosopranistka Barbara Jernej čič Fürst in kitarist Žarko Ignjatovic, ki sta ameriško turnejo koncertov začela konec januarja na slovenskem veleposlaništvu v Was-hingtonu. Slovenska ameriška zveza je praznovanje priredila 8. februarja v taverni sester Ane in Kandi Kitič v predelu Queensa Sunnyside, kjer so s petjem in recitiranjem lahko sodelovali vsi obiskovalci prireditve. Jazz saksofonist Krečič se je v petek za nedeljski nastop ogrel na nastopu skupaj z newyorškim jazz kitaristom Francisom Mbappejem v klubu Zinc na Manhattnu. Krečič, Konc in Čermeljeva so v nedeljo v cerkvi predstavili izbor skladb Armstronga, Debussy-ja, Schuberta, Schumana ter tudi Krečičevo pesem V nebesih sem doma, ki jo je zapela Aleksandra Čermelj. Občinstvo je najbolj navdušila izvedba priredbe narodne pesmi Po jezeru bliz Triglava Aleša Ogri-na, mešanica drugih slovenskih narodnih melodij in na koncu Kon-čeva orgelska izvedba Straussove-ga Radetzky marša. (STA) TRST - Gledališče La Contrada Elephant Man ali drama pošastne zunanjosti, ki zakriva notranjo lepoto Večno ganljiva tema o pošastni zunanjosti, ki ne odseva bistvene notranje lepote, nasprotno, skoraj vedno zastira pogled nanjo, je ponovno prepričljivo zaživela v predstavi Elephant Man, s katero skupina Molière do srede, 19. februarja, nastopa v tržaški Bobbiovi dvorani v okviru rdečega abonmajskega niza Gledališča La Contrada. Zgodbo je avtor besedila in režiser predstave Gian-carlo Marinelli prosto povzel po življenjepisu resničnega Josepha Merricka, kakršnega je zabeležil angleški kirurg sir Frederick Treves, po katerem se je zgledoval tudi David Lynch za svojo prvo filmsko uspešnico, s katero ima italijanska gledališka predstava marsikatero skupno točko. Čas dogajanja je druga polovica 19. stoletja. Merricka, ki je po novejših znanstvenih ugotovitvah zbolel za Protejev sindrom, zaradi katerega tkiva nekaterih delov telesa nenadzorovano rastejo, mlademu zdravniku Fre-dericku Trevesu predstavi kruti vodja takrat popularnih sejmarskih razkazovanj bitij, ki so jih genetske motnje pošastno zaznamovale. Treves se zavzame za Merricka, ki ne skriva več, da ni umsko zaostal, temveč ima bister um in občutljivo dušo. Uredijo mu stanovanje v poslopju bolnišnice in mu celo priskrbijo preživnino. Toda okrutnež, ki je Merricka razkazoval po sejmiščih in ki ga ima za svojo lastnino, ga ugrabi, vendar tokrat nesrečnika upanje ni zapustilo, tako da mu uspe pobeg in povratek k Tre-vesu. Med ljudmi, ki so ga sprejeli za prijatelja, si izbere vedro smrt. Prepričljivost Marinellijeve postavitve sloni zlasti na vzdušju, ki ji ga je vtisnil, in na odlični igri nastopajočih. Iz predstave veje jasna, tradicionalna realističnost, navidezno naivno staromodna, a iskreno sočustvujoča z dogajanjem na odru, da gledalcu seže naravnost v srce. Pošastno iznakaženega Merricka igra Daniele Liotti, ki je našel pravo mero, da zbudi ganjenost in ne pade v grotesknost. Ivana Monti je odločna in dobrosrčna glavna sestra, Debora Caprioglio čuteča žena v delo zagnanega zdravnika Fredericka Trevesa, ki ga igra Rosario Coppo-lino; Francesco Cordella je okrutni Merrickov jetnik. Prepričljivo igralsko zasedbo dopolnjujejo Andrea Cavator-ta, Serena Marinelli in Simone Vaio. Predstavo so sooblikovali scenograf Andrea Bianchi, kostumografinja Marta Crisolini, avtor glasbene kulise Angelo Valori in oblikovalec osvetlitve Daniele Cavino; znani Sergio Stivaletti je ustvaril masko iznakaženega Merricka. (bov) GLASBA - Na regijskem tekmovanju Lepa uveljavitev mladega tolkalista Lorenzo Dari med ravnateljem GM Bogdanom Kraljem in prof. Tomom Hmeljakom Ob bolj številnih oddelkih za klavir ali harmoniko je Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije dalo letos možnost tudi tolkalcem, da so se izkazali z odličnimi dosežki. Seznam letošnjih tekmovalnih disciplin je upošteval namreč trobila, tolkala, harmoniko, tamburice, komorne skupine z godali in klavirjem, kitarski in klavirski duo. Tolkalist Lorenzo Dari, učenec prof. Toma Hmeljaka na tržaški Glasbeni matici, je na regijskem področju prejel 96 točk in zlato plaketo. Med skladbami, s katerimi je prepričal ocenjevalno komisijo na glasbeni šoli v Kopru ob spremljavi pianistke Claudie Sedmach, je bila tudi Habe-tova Vzhodno od Atransa, ki je osnovana na slovenskih ljudskih motivih vzhodne Slovenije in v kateri izvajalec igra na štiri tolkala. Lorenzu je stric podaril prve bobne, ko je bil star komaj pet let in očitno je bila izbira tega glasbila zelo posrečena, saj se tol-kalist pri štirinajstih letih že ponaša z lepim številom priznanj in tekmovalnih nagrad. (ROP) SSK - 600. obletnica Ob jubileju poslednjega ustoličenja koroškega vojvode niz prireditev Prihodnji mesec bo minilo 600 let od ustoličenja poslednjega koroškega vojvode. Ob jubileju bodo različne organizacije in društva pripravili vrsto prireditev. Nedavno je izšel zbornik s prispevki jesenskega simpozija z naslovom Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414, ki ga je izdal in včeraj predstavil Svetovni slovenski kongres (SSK). Zbornik uvajata prispevka Andreja Ranta in Teodorja Domeja, v ospredju pa so članki, v katerih se avtorji - Igor Grdina, Andrej Pleterski in Peter Štih posvečajo izključno ustoličevanju. Sledi prispevek o 500-le-tnici zadnjega ustoličevanja Anje Doležalek, članek Ta-mare Griesser-Pečar o Koroškem plebiscitu ter prispevka Marjana Linasija in Janeza Stergarja. Zbornik sklene članek Petra Kovačiča Peršina z naslovom Ohranjanje narodovega zgodovinskega spomina. Ustoličenje velja za zelo nazoren primer družbene pogodbe med vladarjem in družbo. Kot je pojasnil podpredsednik SSK Borut Korun, je ritual pozneje postal simbol za demokratično vladanje. Ta ritual se je na Koroškem ohranil vse do poznega srednjega veka, zato smo lahko po Ko-runovem mnenju danes na to ponosni. Janez Stergar iz Kluba koroških Slovencev Ljubljana je opozoril na znamko knežjega kamna, ki je že v prodaji, ter predstavil dejavnosti, ki jih pripravlja KUD Mohorjan Prevalje. Ob jubileju bodo pripravili akademijo, razstavo o ustoličenju, literarne večere ter slikarsko kolonijo na temo ustoličenja. Kot je še poudaril Stergar, v Klubu koroških Slovencev veliko pozornost namenjajo osveščanju o simbolnem pomenu ustoličenja in knežjega kamna. Tega so leta 2005 na pobudo avstrijskega deželnega glavarja Jorga Haiderja začasno prenesli v preddverje palače koroške deželne vlade, pozneje pa v grbovno dvorano deželnega zbora. Knežji kamen, ki je prvotno verjetno stal na Krnskem gradu, je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa. Na današnjem srečanju je bilo slišati tudi pobude, da bi ga - oziroma vsaj kopijo - prenesli na slovenska tla. Robert Jelen iz Zavoda Lipa Maribor je predstavil dejavnosti zavoda, med katerimi so mednarodni likovni natečaj na temo ustoličenja vojvod, dokumentarno-igrani film, za katerega še iščejo donatorje za avtentična oblačila, ter gledališke predstave. Izdali bodo tudi knjigo Slovensko usto-ličevanje: pravda, veča, ljudovlada. (STA) RUBRIKE običaji - Na Kobariškem in Cerkljanskem Cerkljanski, drežniški in ravenski pust z odlokom proglašeni za živo mojstrovino državnega pomena 26 Torek, 18. februarja 2014_ALPE-JADRAN, MNENJA, ODPRTA TRIBUNA Za SKGZ sodelovanje v manjšini že dalj časa ena prvih prioritet Rudi Pavšič Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza ne želi vstopiti v medijsko polemiko zadnjih dni, ko so nekateri izkoristili imenovanje novega upravnega sveta v Slovenskem stalnem gledališču, da so se lotili naše Zveze in njene vsestranske aktivnosti. Čudi pa nas uporabljeni način izražanja in nivo nekaterih javnih sporočil. Če zadeve analiziramo trezno in resno, lahko ocenimo, da nimamo ustreznega sistema dela in dogovarjanja niti med krovnima organizacijama in to že samo po sebi ustvarja nejasnosti, nesporazume in seveda predvsem neučinkovitost. Za SKGZ je sodelovanje v manjšini, in to ne od danes, ena prvih prioritet, ker se dobro zaveda, kako pomembno je sodelovanje pri reševanju problemov in iskanju najboljših izhodišč za našo narodno skupnost in njeno promocijo navzven. Zato je večkrat predlagala, da bi poiskali sistem medsebojnega sodelovanja, ki ne more sloneti le na ravni občasne krajše izmenjave mnenj obeh deželnih predsed- LJUBLJANA - Film V Komuni skoraj vsi nominiranci za oskarje V ljubljanskem kinu Komuna se bo od tega četrtka dalje v 14 dneh od-vrtelo 27 filmov, ki so med letošnjimi nominiranci za oskarja. Med 3. in 5. marcem pa si bodo gledalci lahko ogledali tudi filma, ki bosta dan prej na podelitvi nagrad ameriške Akademije za filmske umetnosti in znanosti prejela oskarja za najboljši film in režijo. Ogledati si bo mogoče filme z največ nominacijami: Ameriške prevare Davida O. Russella, film Alfonsa Cuarona Gravitacija in 12 let suženj v režiji Steva McQueena, so sporočili z ljubljanskega Koloseja. Na ogled bosta filma s šestimi nominacijami za zlati kipec: Klub zdravja Dallas Jeana-Mar-ca Valleeja ter Kapitan Phillips v režiji Paula Greengrassa. Zavrteli bodo tudi film s petimi nominacijami Ona, ki ga je režiral Spike Jonze, umanjkal pa ne bo niti film Martina Scorseseja Volk z Wall Streeta z Leonardom DiCapri-om in slovensko igralko Katarino Čas. Kinoteka bo gostila še Philome-no režiserja Stephena Frearsa, film Woodyja Allena Otožna Jasmine ter animirane filme Ledeno kraljestvo, Krudovi ter Ernest in Celestina. Po spletu krožijo I V • • III •• lažna pisma iz Nigerije Slovenska policija opozarja, da po spletu kroži lažno elektronsko sporočilo, s katerim pošiljatelj obvešča o dediščini v višini 18,7 milijona dolarjev in prejemnike pošte prosi za pomoč, za kar obljublja določen odstotek denarja. Vsem prejemnikom takšnih obvestil policija svetuje posebno previdnost in naj ne nasedajo obljubam pošiljateljev. Predvsem naj ne nakazujejo denarja neznanim prejemnikom ter naj tudi ne pošiljajo svojih osebnih in finančnih podatkov. Pošiljatelj se namreč v elektronskem sporočilu sklicuje na tragično prometno nesrečo v Afriki, prejemnika pa prosi za pomoč pri transakciji, za kar mu obljublja določen odstotek de-narja.Uporabniki spleta naj bodo pozorni tudi na druga zaprosila neznanih pošiljateljev in naj skrbno varujejo svoje osebne podatke. nikov. SKGZ zagovarja sistemsko sodelovanje in dogovarjanje obeh deželnih vodstev, ki so izraz tako pokrajinskih kot tudi drugačnih pluralnosti. Da smo vedno bili za tako obliko dogovarjanja, potrjujejo izjave in dopisi, ki jih je s tem v zvezi vodstvo naše Zveze naslovilo na kolege iz druge krovne organizacije. Toda dejstvo je, da se morata za vsak dogovor strinjati oba sogovornika. SKGZ pa je v zadnjih letih naletela na gluha ušesa. Tako se je zgodilo tudi v zvezi s pismom, ki so ga ob deželnem podpisali tudi trije pokrajinski predsedniki in naslovili na kolege iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) že junija lani, to je pred več kot sedmimi meseci. V njem smo predlagali razgovor o sistemskem sodelovanju oz. skupno srečanje deželnih vodstev obeh organizacij. Ne le, da ni prišlo do nobenega srečanja, niti odgovora na naše pismo ni bilo, ne pisnega ne ustnega. SSO se očitno s predlogom za srečanje ne strinja, alternativnih rešitev pa ne ponuja. Razmišljanje Koliko dogodkov te dni in vsi so še kako važni. Mnenja sem da bi se morali vsi Slovenci v zamejstvu do teh dogajanj opredeliti in morda povedati da nočemo nadaljnjega opredeljevanja na »mi, oni, naši, vaši«, da ne želimo pevskih zborov, kulturnih društev, umetnikov, vzgojiteljev, ki bi se predstavljali kot opredeljeni na eno ali drugo stran slovenske stvarnosti v zamejstvu, ampak da si želimo dobre pevske zbore, kvalitetna združenja in društva, dobre umetnike, dobre in kvalificirane vzgojitelje. Da si želimo, da ne bi bilo več prepirov koga in kam imenovati, komu in koliko dati od sredstev, ki jih Slovenci v zamejstvu dobivajo. Da si ne želimo ljudi, ki predstavljajo slovenski živelj v Italiji, do katerih nihče ne bi smel izreči kritike, pa čeprav je ta kdaj motivirana in nujna. Imenovati bi morali ljudi, ki so zmožni in za različne funkcije izobraženi, katerim bi morali vsi, ne glede na politično pripadnost (to lahko izkazujemo na voliščih) dajati razumevanje in podporo. Denar pa bi moral biti namenjen gledališču, šolam, umetniškim pobudam, časopisom, knjižnicam in podobno. Združenja in društva, tu mislim na prostovoljna, pa bi si morala denarna sredstva za delovanje pridobivati na način, kot si jih pridobivamo vsi prostovoljci, ki delujemo v Italiji. Za nami so leta, ko se je denar razsipal in morda uporabljal neodgovorno. Nam, ki spadamo v starejšo generacijo ne bo uspelo veliko spremeniti v lastnih glavah, upam pa, da se bodo mlajši opogumili, stopili skupaj in našli med sabo ljudi (ženske in moške), ki jih bodo povsod predstavljali, kar se da na visoki ravni. Pridružila bi se zahvali prof. Pir-jevca namenjeni zgodovinarki C. Čer-nigoj za oceno dela mladega sic! umetnika Cristichija. Nisem videla njegovega dela in ga tudi ne bom, ker mi je dovolj teh vsakoletnih laži in poneverb. V ponedeljek nisem niti prižgala tretjega radijskega programa RAI, ki je moj vsakodnevni spremljevalec in tako zamudila prisotnost novinarke Poljanke Dol-har. Zgodovinarja Bajca pa so slišali prijatelji iz Umbrije, ki so me takoj poklicali. Povedali so mi tudi o protestih, ki jih je doživel zgoraj omenjeni umetnik v Scandicciju blizu Firenc. Lepi so bili napisi... Noi ci ricordiamo di tutto.... Bravo RAI, Dolharjeva, Bajc in prebivalci Scandiccija. Zamudila sem tudi m SKGZ je tudi predlagala deželno omizje obeh krovnih organizacij, na katerem bi obravnavali vrsto problematik, tudi tiste, ki zadevajo naše organizacije in ustanove. Zaradi tega je naši Zvezi nesmiselno naprtiti odgovornost, da se ne želi pogovarjati in iskati rešitve v dogovoru. Če ni resne želje za sistemsko in redno dogovarjanje, jemljemo to na znanje in se posledično obnašamo. Tu ne gre za nobeno soliranje in razkazovanje mišic, da botrov in interferenc sploh ne komentiramo. Stanje je vsem pred očmi in vsak naj prevzame svoje odgovornosti v odnosu do lastne organizacije ali stranke in do celotne narodne skupnosti. vsako protestno noto slovenske in hrvaške vlade letošnjemu dogajanju. Enkrat je bil »ta dan spomina« stvar fašistov, danes pa je to stvar celotne italijanske politične scene. Še dobro, da so se na dogajanje oglasili predstavniki Zveze borcev. Nazadnje, pa ne ker bi bilo manj važno, želim uspešno in mirno delovanje novemu upravnemu svetu SSG in še veliko uspehov Diani Koloini. Na nas gledalcih je sedaj naloga, da podpremo delo našega gledališča. Odinea Zupin P.S. Podpisnike pisma, ki ga je PD objavil dne 13. februarja bi mimogrede vprašala, če so morda spregledali marsikatero preteklo izjavo svojih predstavnikov, kjer je ihta, če že ne sovraštvo, preplavljalo vsako besedo? (Pa smo zopet pri vaših in naših!) Odprto pismo Jožetu Pirjevcu Dragi Jože, ta hip sem prebrala tvojo gloso "Italija naj pogleda v oči vsej zgodovinski resnici" v Primorskem dnevniku z dne 13. februarja 2014 in se ti pridružim s čestitkami Claudiji Čer-nigoj, ki je že spet argumentirano posegla proti prikrojevanju zgodovine in tokrat oporekala predstavi Magazzino 18, ki jo je preveč pristransko prikazal in postavil na oder Simone Cristicchi v zvezi s "fojbami" (zakaj ne z brezni, da ne bomo našim sosedom nič dolžni?) in optanti pretežno iz Istre, ki so - navajam - "po letu 1947 v skladu z določili Pariške mirovne konference zapustili Jugoslavijo in se preselili v cono A Svobodnega tržaškega ozemlja ali v Italijo." Sodim med tvoje redne bralke in se večkrat - ne vedno -popolnoma strinjam s tabo, tudi tokrat bi se v celoti, če ne bi zagrešil male, a bistvene pogreške. Ne glede nanjo, o kateri bom navrgla nekaj besed, čestitam tudi tebi za obuditev tega tvojega davnega skoraj bridkega spomina na čas pretekli. Ti si bil leta 1947 še otrok in ni nič čudnega, če nisi vedel, da je Sežana sodila v cono A - tja do Štorij ali morda celo do Senadolic, če me spomin ne vara, boš moral preverit do kam, in če bo treba, popravit, - Senadole (ne kmetija na cesti alias Senadolice), pač pa naselje v kotanji, Dolenja vas, Senožeče itd. pa v cono B. Mi iz cone A smo bili do priključitve pod AMG upravo, one iz cone B - in v coni B je bila menda vsa Cerkljanski laufarji, drežniški in ravenski pust so bili z odlokom razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena. S tem želijo na državni ravni ohraniti tradicionalne šege ob pustnem času na Ko-bariškem in Cerkljanskem, saj so tovrstna pustovanja nekaj posebnega tudi v širšem prostoru. Laufarija je pustna prireditev v Cerknem, na kateri sodelujejo liki lau-farjev z značilnimi lesenimi naličji. Obsega priprave na pustovanje, obhode laufarjev, koledovanje, odkop bota, branje obtožnice in usmrtitev pusta. V Slovenski register žive dediščine je bila Cerkljanska laufarija vpisana leta 2012, sedaj pa je bila razglašena za živo mojstrovino državnega pomena. Drežniški in Ravenski pust ohranjajo v Drežnici, na Drežniških Ravnah, Jezercih in v Magozdu. Sodita med vidnejša tradicionalna pustovanja v Sloveniji. Gre za eni redkih pustovanj v Sloveniji, kjer sta organizacija in izvajanje pu-stovanja tesno povezani s tamkajšnjima fantovskima skupnostma in s sprejemom novih članov. Tradicionalni pustovanji sta močno zasidrani v krajevno tradicijo, kot pomemben del lokalne identitete pa Istra - pa je upravljala že Jugoslavija. Tvojemu očetu potemtakem ni bilo sploh treba optirati, ker je bil kot moj ves čas že italijanski državljan "in pie-na regola". Vrh tega se je iz Sežane preselil v Trst z vso družino, preden je Jugoslavija zasedla vse tiste kraje in vasi iz cone A, ki so jih pogajalci - zgodovinarju ne bom razlagala, o kom govorim - odstopili ... Titu. Tudi mojemu očetu ni bilo treba optirati, in niti tvoji teti Vandi blagega spomina, pa njenemu možu in sinu in nešteto drugim, iz istega razloga. Vrh tega, če ne bi odšli pred priključitvijo, ker smo potem vsi postali avtomatično jugoslovanski državljani, ne bi mogli niti optirati, ker pravica do opcije je bila tudi krajevno omejena, in so lahko optirali le določeni ljudje, drugi niso bili sploh upravičeni, in mednje smo spadali mi in naši kraji, popolnoma slovenski, možnost odselitve je bila dana, če je zanjo nota bene zaprosilo, samo italijanskemu življu pa tistim Slovencem in Hrvatom z Istre, ki so govorili ali rekli, da govorijo italijansko tudi doma med sabo, preverjali so precej strogo, če je res, a pod pritiskom navala teh prošnjikov, ki so se izdajali za Italijane, seveda popustili in jim optiranje odobrili. Težave Slovencev, ki so se umaknili iz teh krajev ob priključitvi, so bile veliko večje, kot one od italijanskih beguncev - optantov, ker niso bili sploh deležni paketov Unrra, niti škofove gmotne pozornosti in pastirske naklonjenosti ali občinske pomoči, ki so jo uživali oberoč tako imenovani, ali samozvani ezuli. Prepuščeni so bili samim sebi, in bili prej na različne načine ši-kanirani od oblasti, kot pa obratno, kar je razvidno tudi iz tvoje glose. Pristransko gledanje na vse te davne tragedije pri naših sosedih z bolj redkimi izjemami pa je tekom časa zadobilo že nacionalne razsežnosti, ki jih na koncu omenjaš. Lep pozdrav Jolka Milic vplivata na prepoznavnost teh krajev. Živa mojstrovina se razglasi z namenom, da se zagotovita njena javna dostopnost in prenašanje iz roda v rod, so na ministrstvu za kulturo zapisali v predlog odloka. S tem želijo ohraniti šego v predpustnem in pustnem času na domačih območjih ter uporabo značilnih tradicionalnih pustnih likov ter njihovih oprav in naličja. Kot nosilec ohranjanja drežniškega pusta je bila imenovana Drežniška fantovščina, nosilec ravenskega pusta pa je Fantovščina. Za ohranjanje Cerkljanske laufarije bo zadolženo Društvo Laufarija Cerkno. K ohranjanju te pustne dediščine na Cerkljanskem je pripomogel tudi Mestni muzej Idrija. O laufarjih so zbirali fotografije, beležili ustno izročilo, iskali arhivske vire, v letih med 1988 in 1991 pa so pridobili tudi originalna naličja - lar-fe. Na njihov predlog so bile leta 1991 razglašene za spomenik premične kulturne dediščine. Na to temo so pripravili več občasnih razstav, ob praznovanju 50-letni-ce obnovljene laufarije pa so odprli stalno muzejsko razstavo Pust je kriv! - pripoved o cerkljanskih laufarjih. Obravnava v zadevi Janša proti Berglundu končana Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je včeraj končala glavna obravnava v tožbi, s katero nekdanji premier Janez Janša med drugim od finske televizije YLE in njenega novinarja Magnusa Ber-glunda zahteva milijon in pol evrov odškodnine ter umik izjav, objavljenih v oddaji, ki so jo na finski televiziji YLE predvajali 1. septembra 2008, nekaj tednov pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami. Ljubljansko okrožno sodišče je decembra 2011 odločilo, da morata Berglund in YLE Janši plačati 15.000 evrov in umakniti izjavo, da je oseba, ki je v Patriinih dokumentih označena z J, Janša in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade. A je ljubljansko višje sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča decembra razveljavilo, zato je moralo to zadevo obravnavati znova. Sodba bo izrečena pisno v 30 dneh. V izolski diskoteki 13 osebam zasegli prepovedane droge Koprski kriminalisti so skupaj s policisti in vodniki službenih psov za iskanje prepovedanih drog minuli vikend izvedli poostren nadzor nad drogami v izolski diskoteki in 13 osebam zasegli manjše količine drog. Policisti so zasegli različne droge, in sicer konopljo, kokain, heroin, ecstasy in amfe-tamin. Zoper vse, ki so jim zasegli droge, so policisti uvedli hitre postopke, so včeraj sporočili s Policijske uprave Koper. Zaradi suma proizvodnje in prometa z mamili bodo zoper tri osebe podali tudi kazenske ovadbe. Dražji bencin v Sloveniji Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se z današnjim dnem spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,010 evra na 1,450 evra za liter in 100-ok-tanski bencin za 0,008 evra na 1,470 evra. Cena dizelskega goriva pa se je znižala za 0,001 evra na 1,325 evra. Po novem bo treba 0,001 evra manj odšteti tudi za kurilno olje, ki bo stalo 1,008 evra za liter. PISMA UREDNIŠTVU / 27 T orek, 18. februarja 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Film: World Invasion 23.30 2Next -Economia e futuro V" Rai Tre Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Apocalypse Now Redux Canale 5 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 64° Festival della Canzone Italiana 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Og-gi sposi 23.35 Champions League Speciale O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Nad.: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: Due uomini e mezzo 16.30 Nan.: How I met your mother 16.55 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: The Fast and the Furious - Tokyo Drift (akc.) 23.15 Film: Torque - Cir-cuiti di fuoco 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Le sto-rie di Linea gialla ^ Tele 4 21.05 Film: Ritorno a Cold Mountain (dram., i. Nicole Kidman) 23.45 Gazebo K Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.55 Film: Il pistolero 18.55 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. februarja 2014) Vodoravno: sinonim, Fe, sipa, provitamin, trot, Ukve, Arizona, Li, Rae, sla, Isarco, MSA, Diotima, mobilnost, Balas, de Cervantes, Niro, Moder, ala, rov, sto, Don Kihot, Ate, Valentin, Ortega, Pot na Parnas, le, Ru, Ulker, Irina, T. S., Agamemnon, encijan, pik, mo-delirka, Siena, Dreka, ANAS, Raa, Laa, astat; na sliki: Miguel de Cervantes; njegovi deli: Don Kihot, Pot na Parnas. 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Bor-go Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Rubrika: Il caffe dello sportivo 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara pacis Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 12.30 Odpeti pesniki 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Konec parade 21.05 Dok. odd.: Slovenci in 1. svetovna vojna 1914 - 1918 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju Jr Slovenija 2 6.55 Otroški program: OP! 7.30 Olimpijski studio 7.50 16.50 Alpsko smučanje -veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 10.00 Bob - dvosed, 3. in 4. vožnja (m), pon. 10.20 Nordijska kombinacija - smučarski skoki, velika skakalnica, posamično (m), prenos 11.20 Alpsko smučanje - veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 12.50 Nordijska kombinacija - smučarski tek, 10 km (m), prenos 13.35 Hokej na ledu - kvalifikacije (m), vključitev v prenos 16.15 Hitrostno drsanje - štafeta, 3000 m (ž), pon. 18.30 Smučanje prostega sloga - snežni žleb, 1. nastop (m), prenos 19.00 Smučanje prostega sloga - snežni žleb, 2. nastop (m), prenos 19.30 Bob - 1. in 2. vožnja (ž), pon. 20.20 Žrebanje Astra 20.30 Sočijada, večerna olimpijska oddaja 21.00 Hitrostno drsanje - 10.000 m, pon. 21.30 Film: Spremenljivi časi 23.10 Zabavni kanal (T Slovenija 3 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40 Žarišče 7.5012.00, 17.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00 Poročila 9.00 Sporočamo 9.35 Tedenski pregled 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Seje delovnih teles: 33. seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 17.55 Ko bom velik, bom poslane' 18.00 Eu taksi 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 Sporočamo 22.15 Danes 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.20 Dnevni program 13.25 ZOI 16.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 16.20 Alpsko smučanje 17.45 Kino premiere 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Il giardino dei sogni 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.30 Hokej na ledu - kvalifikacije Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Znanstveni večer 20.00 Predstavljamo: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 20.30 Med nami 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.50 13.00 Serija: Naša mala klinika 8.35 9.45, 10.55 TV prodaja 8.50 16.45 Nad.: Vihar 10.00 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 11.10 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.05 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.30 Serija: Opremljamo za najemnike 13.55 Serija: Nepremagljivi dvojec 14.50 22.30 Serija: Gasilci v Chica-gu 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Mentalist 23.25 Serija: Škandal Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Serija: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Prijatelja pod odejo 14.45 Film: Za vsako ceno 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Podli fantje 22.15 Nad.: Lov na morilca 23.05 Film: Desperando RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Seott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 16. nad.; 18.00 Gandhi - neoboroženi revolucionar; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.45 ZOI v So-čiju; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrea-lo dneva; 22.30 Jazz in jaz. _ T k 18fb j VREDNO OGLEDA HM Torek, 18. februarja - UŠI Rai 5, ob 21.15 Il nastro bianco Avstrija - Nemčija 2009 Režija: Michael Haneke Igrajo: Susanne Lothar, Ulrich Tukur in Burghart Klausner Vasica v protestantskem območju severne Nemčije med leti 1913 - 1914. Vsakdan maloštevilnih prebivalcev označuje sprememba letnih časov in enolično ponavljanje rutine. Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in polovica jih dela za bogatega barona. Močan vpliv na vaščane, še posebno na otroke in najstnike, ima strog protestantski pastor. V tej odmaknjeni skupnosti se naenkrat začnejo vrstiti nenavadne nesreče. Le kdo stoji za njimi? Ko mine čas žetve, postajajo mala vaška hudodelstva vedno bolj kruta in sosedje vse manj zaupajo eden drugemu. V zakulisju njihovega življenja se odvija predvečer prve svetovne vojne. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osser-vatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Olimpijska oddaja Soči; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 7.55 - 21.00 ZOI; 8.15 Govorimo rusko; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Olimpijski spomini; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 20.35 Soči - pregled dneva; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Torek, 18. februarja 2014_ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 Vremenska fronta je prešla naše kraje. Za njo bo k nam pritekal v višinah bolj suh zrak, vendar bo že v sredo priSla nova fronta. KIJEV ° 0/2 DUNAJ 03/10 r LJUBLJANA °0/1^^1EOgRAD 7/23 ' v- ™SOFIJA V SPLIT o -1/11 --.913/17 SKOPJE -A ^ v-1/16 • ^ ATENE - . „10/190^ , Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno. Več oblačnosti bo čez dan ob morju in v predalpskem svetu. V Alpah bo več ja-snine. Ponoči in zjutraj bo ponekod po nižinah možna megla. Delno jasno bo in po nekaterih nižinah megleno. Čez dan se bo v zahodni ter delu osrednje in južne Slovenije pooblačilo. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo popoldne občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju 8, najvišje dnevne od 6 do 10, ob morju do 14 stopinj C. & TOLMEC O 5/12 TRBIŽ O -2/7 VIDEMO 2/15 & ČEDADo" 3/14 / V CELOVEC °-2/4 KRANJSKA G. O-1/9 /V O TRŽIČ C-b -2/7 KRANJ O , S. GRADEC O -2/6 <£> CELJE -2/8 O • < GORICA = 5/15 O N. GORICA O 4/13 LJUBLJANA O 1/7 N. MESTO 2/8 O 7/14 PORTOROŽ O ^7/14 ^ ia fz POSTOJNA O 1/10 KOČEVJE 1 vo f ' ČRNOMELJ ° sk Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost. V sredo se bo ponovno poslabšalo. Jutri bo oblačno, nekaj jasnine bo Povsod bo deževalo. Padavine v vzhodnih krajih, kjer bo po-bodo izdatne. Nad približno 1400 večini brez padavin. Drugod bo - 1600 metri bo snežilo. Ob mor- občasno deževalo, pogosteje v za-ju bo pihal jugo. hodnih krajih. Pihal bo jugoza- hodni veter, ob morju jugo. TOLMEČ O8/10 TRBIŽ O 0/5