St. 47.
Mapibop, dne 3. oktobra 1907.
Tečaj XLI.
i
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Uhaja Tsak iotrtak in Tetja t po&tnino rred hi r Maribora i požOjanjcm na dom za celo leto 4 K fc<xii «im ponj, plaia na leto samo 8 K. Karočnina se po&ilh na: Upravatttvo „Slovenskega Oosp list Jjrra posebne n&roiaine. — Posamezni listi stanejo 10 Tin. — Uredništvo: KoroJka cesta »tov. — Za inseraie se piačnje od enostopne petitvrste za enkrat 15 rim, za ¿Takrat 36 vin., za, trikrat
so podtalne proeta.
Gospodinjska šola v Celju.
Celje, meseca oktobra 1907.
Kmečki stan stoji ob robu propada. Res so tu in tam še nekateri premožni kmetje, ali ti si niso pridobili svojega premoženja iz kmetij ampak od drugod. Res je tudi, da se v nekaterih krajih kmetom boljše godi kakor v drugih. Splošno pa jei žalostna resnica, da mor,a kmečki stan prej ali slejj popolnoma propasti, ako ostanejo njegove razmere take kot so sedaj. Velika večina kmetij je zadolžena. Ako se vzame, da nese kmetija v ugodnem slučaju 3% svoje vrednosti, je to ravno za pokritje obresti kmečkih dolgov. Treba je pa še davke plačati in kupiti druge potrebščine. Kmet je nehote prisiljen delati vedno večje dolgove; to ga mora uničiti. Kaj je tedaj storiti ? Državni zbor naj nujno izvrši razdolženje kmečkih posestev, odpravi naj sedanji zemljiški davek in vpelje davek od resničnega dohodka in sklene naj ugodne trgovske pogodbe, ki bodo omogočile kmečkim pridelkom take cene, da bode kmet na svojem posestvu lahko shajal. Kaj naj kmet sam stori? Za,čne naj umno gospodariti. Oporabi naj vse pripomočke novega časa, da bo zamogel znatno zvišati dohodek svojega posestva. V ta namen se pišejo knjige, prirejajo predavanja, toda to le malo pomaga. Mohorjeva družba je izdala knjige:/ Umno poljedelstvo, umna živinoreja, umno kletarstvo, umni vrtnar i. t. d., toda nekateri kmetje teh knjfig sploh! niso prebrali, vecujfl še pa ni po njih ravnala. Zakaj ne? Zato, ker ni nihče v dejanju pokazal kako naj se vse to dela kar je v knjigah zapisanp. Umnega kmetijstva se je treba dalj časa praktično učiti kakor vsake druge reči. To je mogoče edino le v kmetijskih šolah'.
Prišel bodo čas, ko bo imela vsaka večja občina svojo kmetijsko in gospodinjsko šolo kakor ima zdaj ljudsko šolo. Toda do tedaj bo minilo še mnogo časa. Ker so kmetijske Šole že zdaj tako potrebne, mora se storiti kar je v sedanjih razmerah mogoče. Štajerski deželni zbor je nam Slovencem obljubil kmetijsko šolo V St. Jurju ob južni žel. Radovedni smo, kdaj bo obljubo izpolnil? Ker dela že pri kmetijski šoli take težkoče in je Se ta dvomljiva, ne moremo niti misliti, da bi napi dala dežela gospodinjsko šolo. In vendar je tudi ta krvavo potrebna.
Na Nemškem imajo pregovor: Žena lahko v predpasniku odnese, kar mož na senenih vozih v hišo zvozi. Pri nas pa pravimo, da žena tri vogle hiše podpira, Ženske se morajo učiti umnega gospo-
itmiiari
dinjstva kakor mlekarstva, perutninarstva, vrtnarstva, vzguje otrok i, t. d. Kako zelo je tega treba, vedo najbolj mestne gospe, ki tožijo, da ne znajo dekleta, ki pridejo iz dežele v mesto služit nobenega gospodinjstva. Ali je mogoče otvoriti gospodinjsko šolo? Mogoče. Ministrstvo je obljubilo prispevati vsako leto velik del vzdrževalnih stroškov. Isto bode storila c. kr. kmetijska družba.. Ministrstvo in kmetijska družba bodeta pred vsem skrbela za učne moči v tisti Ji predmetni, v katerih šolske sestre ne bodo poučevale.
Sola se bode lahko vzdrževala. Urejena bo tako, da jo bodo obiskovala lahko tudi manj premožna dekleta. Kaj moramo pa sami storiti? Kupiti moramo J primerno zemljišče ter postaviti poslopje za gospo-| dinjsko šolo. Na noge štajerski Slovenci^! Kranjci j bodo kmalu otvorili drugo gospodinjsko šolo,, Korošci i Imajo svojo gospodinjsko šolo, za katero so bili na-! brali v kratkem času blizo 100,000 K. Nas je nad 400.000. Ako bi le 100.000 Štajercev nekaj darovalo, bi imeli v enem letu gospodinjsko šolo. Vodstvo gospodinjske šole se bo poverilo šolskim sestram. .Te so za to sposobne, ker vodijo že na Kranjskem in na Koroškem enake zavode, so najcenejše in najbolj požrtvovalne in slcrbe za dobro krščansko vzgojo.
Katoliško podporno društvo v Celju, ki vzdržuje šolske setre v Celju, bo pobiralo nadalje doneske za zavode šolskih sester v Celju. Najprej se bo otvorila gospodinjska šola, potem meščanska šola, sirotišnica
i. t. d. Denar, ki se bo v te namene daroval, bo se
dobro obrestoval. Narodno premoženje, ki se bo pora-
bilo za zavode, bo se narodu desetkrat povrnilo. Kato-
liško podporno druitvo je imenovalo po par. 15 dru-
štvenih pravil že po mnogih župnijah zaupne osebe, ki imajo pravico nabirati ude in sprejemati od njih
udnino. Podporni udje plačajo 1 K na leto, redni 4 K, usfanovniki pa 80 K enkrat za vselej. Zaupne osebe imajo društvene nabiralne knjižice. V to se ud lahko sam vpiše ali ga zapiše zaupna oseba. Ob enem dobi vsak ud sprejemnico. Vsak prvi petek v mesecu ob
7. uri se bere za ude sv. maša v župni cerkvi v Celju. Ud postane lahko vsakdo, tudi občine in denarni zavodi. Oni župni uradi, ki še niso naznanili zaupnih oseb, so prošeni, da blagovolijo to storiti. V. vsaki župniji je nekaj takih ljudi, ki bodo postali udje. Sili se pa. nikdo. Ako so zaupne osebe postav-Ijone, vedo oni, ki imajo namen društvu pristopiti, pri kom se naj oglasijo. Za zaupne osebe so najbolj sposobne ženske in te so v prvi vrsti za to poklicane,
ker-se gre za ženske zavode. One ženske, ki bi hotele prevzeti službo zaupnih oseb, naj se blagovolijo same oglasiti pri svojih dušnih pastirjih. Imena zaupnih: oseb kakor tudi doneski udov se bodo objavili.
Katoliško podporno društvo v Celju,
Kmetu in poslancem.
.Svoj čas, ko so sedeli v državni zbornici večinoma aristokrati in liberalni kapitalisti, so skovali za nas kmete raznovrstne postave, ki nam le Škodujejo, redko pa koristijo. ,V najnovejšem času pa je nastopila nova demokratiška doba parlamenta, ki bi naj res delovala v prid vseh državnih stanov, posebno pa kmečkega, ki je glavni in najmočnejši steber države. Naloga novega parlamenta je tudi, preustrojiti razne od prejšnjega parlamenta ponesrečene postave.
Danes slišimo in čitamo mnogo o preustrojitvi lovskeg(a zakona v prid kmetu; a jaz sli usojam podati za sedaj nekaj o preustrojitvi zakona za kuhanje žganja iz lastnih pridelkov le za domačo porabo ter poživljam naše kmečke poslance, da se o tej stvari natančneje informirajo ter se nje lotijo pri prihodnjem državnozborskem zasedanju.
Po mojem mnenju je zakon za kuhanje žganja, koliko je za domače potrebe, za nas kmete jako ne-prilično prikrojen, ter se mora prej ali slej prena-s rediti v našo korist. Ali bi nam ne bilo v veliko korist, ako bi se prenaredil ta zakon tako, da bi smel kuhati vsak brezplačno kadar bi hotel, ne samo tri mesece v letu in ne da bi javil to finančni straži? Marsikateri bi' se izognil mnogokrat velikim neprili-kam. ¡Mislim, da imamo vzroka dovolj, zahtevati to pri slabih današnjih gospodarskih razmerah. Ali ni danes dafvek na sadonosnike mnogo višje preračun-je.n, kakor na druga zemljišča? Koliko pa smo imeli letos dobička od sadnega drevja? Bore malo, ali pa nič. Isto velja še danes tudi o večini naših vinogradov.
Vendar še bo pa rekel eden ali drugi, da zahtevamo preveč. Pa recimo, da zahtevamo preveč. Ce bi država res ne mogla ugoditi tej naši zahtevi, in bi nam še dalje delala krivico, pa bo tem lažje sprejela drugo preustrojitev tega 'zakonia.
Znano je vsakemu kmetu, da dovoljuje dosedaj zakon brezplačno kuhanje žganja vsako leto le sa-
Podlistek.
Kako so se slovenski kmetje upirali grajšeakom.
(Predaval Marko Kranjc pri Sv. Juriju ob Ščavnici.)
(Konec.)
Duša vsemu je bil kmet Gubec, ki so mu pravili kmečki kralj; zbiral je kmete krog sebe, pošiljal svoje zaupnike na vse strani, posebno pa na Kranjsko in Štajersko, vabit ljudi k uporu.
Kdor je pristopil k puntu, si je zataknil zimzelen za klobuk. Dogovorili so se, da se pošlje vasem petelinov pero v znamenje, 'da se imajo dvigniti.
(Za vojskovodje so si izbrali drugega kmeta- — lilija Gregoriča; to vam je bil čvrst mož pri 50. letih, iz Kranjskega doma, ki si je na stare dni kupil posestvo blizu grada Podsoseda, kjer je divjal nad kmeti grajščak T achy.
Jelite, čudno se vam zdi, ko pravim, da si je jGregorič kupil posestvo; saj kmet kot podložnik graj-ščakov si ni mogel svtobodno kupiti zemljišča, kakor smo slišali ravno prej. Pa tu moram opomniti, da je bilo poleg kmetov, ki so bili podložni grajščinam, tudi nekaj kmečkih družin, ki so bile popolnoma samostojne, ki ni imel z njimi grajščak opraviti ničesar.
¡Tak svoboden kmet je bil tudi 1'lija Gregorič. rA svoje svobode ni užival dolgo. Grajščak Tachy ga je skušal spraviti kmalu pod svojo oblast ter mu šiloma odvzel vse posestvo. iT ako je imel tudi Gre-
gorič dovolj vzroka, da se vzdigne zoper Tachy-ja. Ker je služil dolgo časa pri vojakih in je najbolje vedel, kako je treba voditi vojsko, so si izbrali njega za poveljnika.
i' Steviilo puntarjev, ki so neprestano vreli iz Hrvaškega, Kranjskega in Štajerskega, je naraslo v kratkem na 20.000 mož, blizu toliko, kakor pri drugem puntu.
Prišel je čas, da udarijo. Uporniki se razdelijo na tri dele. Prvi se je pomikal zmagonosno po Kranjskem in ravno oblegal neko mesto; že je bilo mesto skoro v njihovih rokiah, kar prihrumi nad nje meki nemški plemenitaš na Krarijskem po imenu J. Tura, strašen sovražnik kmetov.
S petsto vojaki jih zajame od vseh strani in Živinsko klanje se začne. Dragonci grajščakovi so mlatili plo kmetih kakor po snopju, niti ženam in pa otrokom niso prizanesli. Več kmetov so vjeli in nekaterim izmed njih je dal grozoviti Turn odsekati roke in ušesa, drugim v strah in opomin.
Druga četa je korakala med tem po Štajerskem proti celjski strani. Štajerski kmetje so se je silno razveselili in se ji pridružili v najboljšem upanju; četa je že precej močno narasla, kar vdari kakor iz jasnega neba v njo vest, da so toviariši na Kranjskem pobiti. Hitro se spustijo nazaj proti Kranjskem, a med potjo jih zajame cesarska vojska.
Veliko stotin puntairjev je bilo pobitih, skoro vsi kmečki poveljniki so obležali nazun Ilija Gregoriča in še enega, ki sta odnesla pete nekam v hoste, pa čez malo časa so ju vjeli in jima odsekali glave.
Ena četa pa je ostala doma na Hrvaškem, da brani domačijo pred Turki, če bi vtegnili skočiti čez mejo. Pa tudi ta je bila nesrečnai
Tisti grozni plemenitaš Turn, ki je bil na Kranjskem posekal prvi oddelek kmetov, se je obrnil zdaj proti puntarjem na Hrvaškem. Na pomoč mu pride še cesarska vojska.
Združeni četi sta drvili od kraja do konca in mesarili med kmeri, dokler je bilo kaj. Kmečkega kralja Matija Gubeca, ki je vodil ves punt, so vjeli in ga odpeljai v Zagreb, kjer ga je čakala strahovita smrt.
Posadili so ga na žareč železen prestol in mu nataknili na glavo razbeljeno železno krono, obito z dolgimi žreblji. V nahujših mukah je izdihnil svojo dušo mož, ki si je toliko prizadeval, da reši sebe in svoje sotrpine kmete grajščinskega gospodstva.
S tem je končal punt združenih slovenskih in hrvaških kmetov.
Trikrat so poskusili slovenski kmetje svojo srečo, prvič na Koroškem, drugič na Kranjskem in slednjič na Hrvaškem; trikrat jim je spodletelo in njih upor jih je pahnil še v večjo bedo.
Od tega časa slišimo le tupatam o malih kmečkih puntih, ki pa so jih grajščaki lahko udušili. — Kmetom je manjkalo dobrih vodij, manjkalo jim je mož, kakor je bil na Kranjskem v drugem kmečkem uporu Matjaž Klander in na Hrvaškem pa Matija Gubec.
i, Se le pred kakimi 150 leti se je začela vlada bolj zanimati in potegovati za kmeta in utrgovati grajščakom vedno več pravic napram podložnikom. Pred blizu 60 leti, 1. 1848. pa je vrgel kmet raz sebe zadnje vezi, ki so ga priklepale na grad; graj-
Dana^uja številka ima „Naš Dom« kot prilogo.
mo prve tri mesece, t« j. prosinSca, svečana in suš-ca. ¡Ta razdelitev je v vsakem oziru, ali imaS mnogo ali malo kuhanja, neprimerna.
Po mojem mnenju bi bila primernejša razdelitev na mesece: svečan, veliki traven in vinotok. Ce imaš mnogo, tem boljše, razdeliš si lahko na celo leto, ker ne veš, ali ti bo ostalo še kaj ofd onega, kar si nakuhal v zimi, tudi do vinotoka. Ce pa imaš malo, pa smeš kuhati tudi le samo v zimi; če, pa hočeš mogoče kedaj pozneje, pa moraš prav debelo plačati.
Tako mislim jaz o. preustrojifcvi zakona za kuhanje žganja iz lastnih pridelkov za domačo porabo. Upam, da se bo strinjali z menoj vsak kmet, ki kuha v to svrho žganje, da si bomo vsi edini y tej zadevi.
Kmetje! Zavedajmo se, da smo res prvi stan v državi, da smemo zahtevati pomoči od države. Ker (država ne najde, ali bolje, noče najti naših ran, opozarjamo sami na nje. Mi sami najbolj vemo, kje nas žuli črevelj. Najši poslanci pa naj skrbijo za to, da država vedno in povsod ugodi našim opravičenim zahtevam, kajti le takrat smemo upati na boljšo bodočnost.
'Anton Lasbacher, kmet v Ivanjcih, okraj Gornja
Radgona.
Dodatek uredništva: Zelo nas veseli, da se zopet oglašajo člankarji izmed kmetov v našem listu ter izražajo javno svoje želje. K zgorenjemu članku si dovoljujemo samo nekaj opazk. Sprememba lovskega zakona je splošna zahteva kmečkegia prebivalstva. Kmetje zahtevajo nujno to spremembo. Toda o lovu sklepa ne državni zbor, ampak deželni zbor in tam še nimajo kmečki poslanci večine- Zaradi določil o kuhanju žganja iz domačih pridelkov jc imel Slovenski kiub, v katerem sedijo Benkovič, Korošec, Pišele in Roškar, temeljito posvetovanje in se je v imenu Slovenskega kluba poslanec Povše udeleževal tudi tozadevnega posvetovanja v finančnem ministrstvu. O tem smo poročali že v št. '44. na strani 5. Naši poslanci se torej brigajo za to zadevo, vendar pa bodo gotovo na drugi strani veseli, da dobivajo iz kroga kmetov, kakor se to dogaja v zgorajnem članku, novih nasvetov,
Shod v Št. Petru na Medv. selu.
Pri nas. smo minolo nedeljo imeli prvikrat političen shod, katerega je priredila S. K. Z. Prišlo nas je mnogo kmetov posKušati našega državnega poslanca dr. Korošca. Shodu je predsedoval naš vrli župan C o n č. Prvi je povzel besedo g. Vrečko, posestnik te ponkovske fare. Z prepričevalnimi besedami in v gladki govorici nam je priporočal združenje pod zastavo*S. K. Z. Vrlemu govorniku se prisrčno zahvaljujemo, in naj bo prepričan, da se bomo ravnali po njegovih nasvetih. Vsi smo že danes zvesti pristaši S. K. Z.
Nato je nastopil naš državni poslanec dr. Korošec. Občudovali smo ga, kako llepp in razumljivo nam je govoril. Poročal nam je o delovanju kmečkih poslaneejv, posebno pa poslancev Slovenskega kluba v državnem zboru, načrtal nam je glavne točke programa S. K. Z. in nam orisal postopanje naših liberalnih nasprotnikov.
Po govoru smo g. poslancu na poziv g. predsednika izrekli zaupnico in mu zaklicali trikratni živio. Sedaj smo uvideli, da je vse laž, kar nasprotniki govorijo čez našega poslanca, ki se tako vrlo poteguje za naše koristi.
Naš g. župnik so nam nato prebrali sledeče resolucije, ki so bile vse enoglasno z vskliki priznanja sprejete. Zahtevali smo: 1.zaprtje mej za uvoz živine, 2. izrekli smo zaupanje ppslancem S. K. Z., posebno g. dr. Korošcu, 3,. izrekli smo svoje ogorčenje nad skrajno surovim postopanjem pristašev Narodne stranke nasproti dr. Benkoviču in mu izrekli zaupnico, 4., zahtevali smo kmetijsko šolo, o. zimske kmetijske poučne tečaje, 6. slov. vseučilišče in nadsodi/šiče v Ljubljani, celo slov. gimnazijo na Sp. Štajerskem, slov. meščanske šole, 7. cesto iz Zibike. Na predlog nekega posestnika se je izrekla poslancu dr. Ploju nezaupnica.
Gospod poslanec je nato na razna vprašanja, ki smo mu jih stavili, popolnoma v našo zado-voljnost odgovoril Zaradi šolskega i poduka ga je vprašal posestnik Bezjak, G. dr. Korošec je rekel, da to spada deželnim poslancem. Našega deželnega posianca seveda ni nikoli1 med nas, da bi mu potožili naše težave in da bi nam poročal, kaj je že kaj storil. Kadar bodo volitve, tedaj bodo že zopet gospodje prišli k nam, takrat jih pa< mi ne bomo poznali.
S. K. Z. smo pa 'prav iz srca hvaležni, da je tudi pri nas priredila shod. Marsikateremu so se odprle oči. Kmalo si ustanovimo bralno društvo in potem se bo začelo pri nas drugo življenje. >	Udeleženec.
Deželni zbor štajerski.
Dne 2 7. sept. PoslanecVošnjak interpeliranamestnika zaradi1 gozdarskih zadev. — Dr, Ploj in Kočevar predlagata uravnavo Drave v občinah Obrež in Grabonoš.
Dne 1. o k t. Poslanec Roškar je danes utemeljeval svoj predlog zaradi nadaljevanja uravnave Pesnice ,v drugem delu. Ker se je prej uravnal prvi del Pesnice od 3t. Jurija ob Pesniici do železnice, drugii del pa se ni uravnal, zato dere voda po urav-nanem prvem delu hitro, ko pa pride do drugega dela, ki ni uravnan, kjer je, še vrhu tega mnogo mlinov, ki1 tudi zadržujejo vodo, ista ne more tako hitro teči in vTsled tega nastane povoden. Predlagal je, da se naj začne takoj uravnava drugega dela. Njegov predlog se je izročil deželno kulturnem odseku.
Varstvo domače* živine.
Danes se je obravnavalo o predlogu poslanca Roškarja in dr. Jankoviča o varstvu domače živine, katerega sta stavila, dne 12. manca 1907. V predlogu zahtevata, da se zaprejo mejo proti Srbski, Rumu-niji, Rusiji, da se odpre izvoz na Nemško, kamor naša država izvaža živino, in da se sploh živinoreja podpira. — Proti temu predlogu je govoril socialdemokrat Resel, Pravi, da kmetje nočejo, da se zaprejo meje in da bodo socialdemokrati vedno proti temu, da se podražajo kmečki1 pridelki. Naš poslanec Roškar se jej krepko zavzel za kmete. Dokazal je, da niso kmetje krivi, če je v mestih meso tako drago, ampak mešetarji in medkupci. Dandanes itak kmet nič ne zasluži pri živinoreji. Gotovo ni stanu na svetu, ki bi pri težkem delu tako malo zaslužil, kakor kmečki stan.
Predlog se je nato sprejel po dolgi obravnavi, pri kateri je večkrat prišlo do ostrih besed med kmečkimi poslanci in socialdemokrati.
Posjanec Jankovič stavi predlog zaradi urav-| nave Savinje:
ščak je zgubil zadnje pravice do kmeta, ki je postal samsvoj gospod, prost državljan z volilno pravico.
Nova doba se je začela z letom 1848. za kmečki stan, doba vstajenja in napredka. V tej )dobi zadnjih 60 let so slovenski kmetje živo pokazali, da imajo smisel za napredek v gospodarstvu in omiki, pokazali so, kaj premorejo, če nimajo vezanih rok.
Zdaj se združujejo kmetje v gospodarskih zadrugah, kjer se posvetujejo o svojitti kmečkih potrebah in si drug drugemu pomagajo, združujejo se živinorejci, čebelarji, vinorejci in sadjarji, prirejajo se kmetijske razstave, ustanavljajo se kmečke posojilnice, da stresejo z ramen tuj nemški kapital in si ustanovijo lastnega; mladina pa se izobraža v bralnih društvih, v središču duševnega življenja slovenskega kmečkega ljudstva.
Na vseh straneh napredek in živo tekmovanje za 'dobro stvar! Z zavistnim srcem in v topem začudenju opazujejo vstajenje kmečkega stanu bogatini, grofi in visVki gospodje, ki so sto in sto let stiskali slovensko kmečko ljudstvo, mi pa jim kličemo ponosno, samozavostnO in polni najboljšega upanja:
Mi vstajamo in vas je strah!
Politični ogled.
Smešnice. Izpit v fiziki. ProfesorPovejte mi glavno lastnost toplote! — Dijak: Glavna lastnost toplote je, da razširja telesa! — Profesor: Povejte mi en primer!» — Dijak: Podaljšanje "dneva po leti!
Gost: „Gospod krčmar, vas pa ne bodo vzeli k vojakom." Krčmar: „Zakaj ne?" Gost: „Zato, ker nimate prave vere."
—	Državni dolg v Avstriji je znašal koncem 1.
; 1906 9609.6 milijonov kron, in je od mesjeca decembra 1905 zrastel za 196 milijonov kron. Za obresti se rabi 384.5 milijonov kron.
—	Angleško-ruska pogodba, ki ima namen, uravnati vso preporne točke med obema državama, ima sledeče glavne določbe: Severni del Perzije je pod ruskim uplivom, južni del poti angleškim. Severni del Perzije je najrodovitnejši. V AJganistanu bo prevladal angleški upliv, Tibet se odtegne angleškemu in ruskemu uplivu.
—	Maroko. Od tam sedaj ni nikakih posebnih poročil. Med generalom Drude in ro(dovi pred Casa-blanco se še vedno vrše pogajanja. — Poroča se, da je novi sultan imenoval Rais-Ulija za guvernerja v (Tangerju!
Mala politična naznanila.
Dne 2 4. sept. Avstrijski ministri se podajo tíne 3. oktobra v Budimpešto, da nadaljujejo nagod-bena pogajanja. — Poroča se, da je stališče čeških ministrov Pacaka in dr. Forta. precej omajeno.
Dne 25. sept Danes se je pripeljal na Dunaj ruski zunanji minister Izvolski. Med drugim se bo tudi posvetoval zaradi Makedonije. — Grofica Montignoso, ločena žena sedanjega saškega kralja, se je poročila v Londonu z muzikantom Toselli.
Dne 2 6. sept. Danes je došel na Dunaj ru-munski kralj. Jutri gre k cesarju in so bo posvetoval z našim zunanjim mitaistrom. — V Kaušufu na Kitajskem so umorili uporniki! nekega misijonarja ter zažgali cerkev in šolo. Iz notranje dežele se poro-
f ča, da uporniki morijo duhovnike in kitajsike krist-, jane.
Dne 27. sept. Na otoku Kubi, last Združenih držav, se pripravlja revlolucija. Vzdigniti se hoče zamorsko prebivalstvo, ker se ne pripušča zamorcev k javnim siužbam. — Ravnateljstvo južne železnice je dan as razglasilo uravnmvo plače svojih uslužbencev.
Dne 2 8. sept. Danes je, umrl veliki! vojvoda badenski. — V Perziji so državni poslanci na zborovanju sklenili, da odstavijo šaha. — V Kvantsi na Kitajskem so nastali tako hudi nemiri, da je vlada poslala tja vojake, — Leopold Wolfling, nekdanji nadvojvoefe, Leopold, ki se je ločil od svoje prve žene Adamovič, se bo zopet oženil, z neko gospodično Ritter iz Slezije. Wolfling prebiva v Švici.
Dne 2 9. sept. V Sebastppolu so našli v mnogih kletah bombe, — Danes se je vršil v Budjeje-vicah, protestni shod čeških katoličanov proti shodu svobodomislecev. Udeležba je velika.
Dne 3 0. sept. V Lincu se je začelo danes zborovanje krščansko-socialnega delavstva. — V Perziji so zadeve vedno bolj zamotane). V ministrstvu zunanjih zadev so začeli štrajkati. uradniki, zunanji minister je vsled tega odstopil. — V francoski luki Marsel je umrl neki mornar nakoleri. — Veliki knez ruski Vladimir je obiskal našega cesarja. — Na ogrskih železnicah se pripravlja štrajk. Dne 10. okt. hočejo 'demonstrirati za volilno pravico.
Dne l.os t. Uslužbenci zasebnih železnic so imeli včeraj posvetovanje. Uslužbenci) južne železnice so se zadovoljili s tem, kar jim je ravnateljstvo ponudilo. Na železnici državne železnične družbe in severno-zahodne železnice pa so danes začeli s pasivno resistenco. — Na dunajskem trgu se je danes pojavilo 1000 volov, katere so utihotapili čez srbsko mejo,, — Danes so se začela v Budimpešti zopet na-godbena pogajanja.
Razne novice.
*	Za odprtje srbske meje se izjavlja „Narodni List" št. 43. z besedami: tJSicer pa bi to k o r i-s t i 1 o naši deželi, če bi se srbska meja odprla." Seveda, ker bi polem prišlo no tisoče in tisoče živine v našo državo, vsled česar bi cena naši živini morala pasti! Vkljub temu se bo Narodna stranka že nadalje hvalila, da je prijateljica slovenskih žii-vinorejcev!
*	Posurovelost Narodne stranke. „Naroidni List" z vidnim veseljem pripoveduje, da je dobil dr. Janko Sernec za svoj surov napad na dr. Benko-viča od vseh strani polno priznalnih pisem. Samo posuroveli ljudje lahko odobrujejo surova dejanja,
*	Pometajte pred svojim pragom! Ker sta pomotoma izostala v poročilih iz deželnega zbora dva podatka o Ploju, se je njemu naklonjena „Domovina" takoj vzdignila ter udarila, na rokovnjaški način po nas z loparjem. V Ptuju pa se ureduje in na Kranjskem izhaja „Novi Slov. Stajerc", s katerim ima dr. Jurtela zelo ozke zveze. Ta list v svbjih deželnozborskih poročilih pozna samo dr. Jurtelo in drj Ploja, v svojih državnozlborskih poročilih pa tudi samo dr. Ploja, o drugih poslancih pa trdovratno molči. Na(d tem se seveda nihče ne zgraža! To je popolnoma prav! Kako se dr. Ploj obnaša v deželnem zboru kot tovariš proti tovarišem, bomo pa pozneje enkrat govorili, in „Domovini" in Ploju bo menda še zelo neljubo, da nas je opomnila na Ploja in njegove predloge.
*	Najbolj zaslužen mož" v Mariboru, kakoi se je v „Domovini" imenoval dr. Pivko, je tudi najbolj junaški mož v Mariboru. Komaj* smo ga parkrat prijeli, se je že skril za girm, klajti uredništvo „Domovine" mora izjavljati, da dr. Pivko ni njen dopisnik, niti ne stoji1 z njenimi mariborskimi dopisniki v zvezi. To verjamejo „Domovini" morda njeni backi v Celju, v Mariboru se takim španskim stenam, za katere hočejo skriti junaka dr. Pivka, vsakdo smeji. Glavna dopisnika „Domovine" iz Maribora sta, to vemo v Mariboru vsi, ki se, brigamo za javnost, gg. Painhart in dr. Pivko. Ni treba posebne brihtnosti, da se spozn'a, kaj je Painhartovo in kaj Pirkovo. Zakaj -bi n,aj bilo to „ovaduštvo in maščevalnost", da smo potegnili dr. Pivka iz zasede, iz katere je streljal na svoje „prijatelje", na svetlo, nam je nerazumljivo. Politika je boj, in v boju velja načelo: Zob za zob!
T Za železničarje. Kakor vsako leto razdelili se bodo tudi letos dohodki večjih ustanov med bivše železniške uslužbence, njih vdove in sirote, in sicer: ustanove: avstrijskega železniškega podpornega fonda; viteza Matija Schönerer; barona 'Moritza Kö-nigswarter; in za avstrijske železniške ponesrečence. /Tozadevne prošnje vlagati je pri postajenačelništ-vih Južne železnice do najkasneje 31. oktobra t. 1., kjer se izvedo tudi natančne ja pojasnila.
*	Tržne vesti. Že zadnjič smo omenili, Ida so fcurzi začeli padati in je tudi tendenca oslabela. Zadnja sobota je seveda zopet nastopila z jačjo tendenco, ki pa v tem tednu ni vstrajala. Vsa razlika se pa vrti okoli 5 do 10, oziroma 25 v,, večjega padca ni, ker kar eden dan izgubi, drugi navadno dobi. Morda bi lahko beležili večje izpremembe, ako bi kupci količkaj segli po blagu. Tako so pa ti popolnoma hladni in zato pač cene ne slone na sklenjenih kupčijah, ampak le na zahtevah ponudnikov. Veliki
mlini ne pridejo na trg, ker jih tišči lina moka. Promet je jako neznaten, kupuje se le. najpotrebnejše. Berolinskj trg nam javlja istotako trajno padanje, ker je vreme ugodno. — Pšenica. Dovozi so neznatni in vsled tega so tudi ponudbe neznatne. Ker pa tu-Idi kupci nimajo veselja poseči po dragem blagu, je tudi tendenca mlačna. Promet majhen. (Jena je neko-likb nižja. — Rž. Promet je manjši, dovozi so se zmanjšali in lu'li konzum znatno manj kupi. — Oves in turšica se držita cene. — Moka. Izprememba ni nastopila. Fine moke še vedno tiščijo mline, ki se trudijo teh rešiti tudi v izgubo, pa ne gre. Zadnjič smo poročali, da budimpeštansM mlini poizkušajo pridobiti za zmanjšanje obrata* tudi mline na deželi. Stvar je bila v dobrem tiru in ti mlini so bili voljni pristopiti k dogovoru. Medtem je zgorel eden največjih zunajšnih mlinov (Back-ov v Rabu). Ker pa ima ta tvrdka še veliki mlin v Szegedinu, je seveda ta mlin prevzel obveznosti Rabskega in mlinar Baek v Szegedinu ima dovolj sklepov, pa noče zmanjšati, ker bi tako sam ne mogel zadovoljiti odjemalcev dveh mlinov. Najbrže budimpeški mlini ne bodo mogli zmanjšati obrata po celi deželi. Ržena moka je postala nekoliko cenejša, konzum manjši. — Otrobi sicer niso več tako stalni v ceni, kakor prej, vendar še gredo vedno dobro izpod rok. — Klajna moka jako stalna v ceni. — Mast. Tendenca stalna, cene deloma višje. — Hmelj. Pričeli so spravljati hmelj in kakor se trdi, bo množina pridelka manjša kakor se je cenila. Kupčija je postala živahna. Prve vrste dosegajo tudi do 70 mark na Nemško. — Živina na Dunaju. Pitani voli 86 do 88, ogrski 62—88, nemški voli 80—94, krave 57—64 (za 100 kg žive teže v kronah). /Svinje: mlado 80—116 h, pitane 114-118 h kg žive teže.
*	Izprcmembe v sodni službi. Premeščen|a sta gg. : deželnosodni svetnik Hubert Wagner iz Šmarja v Laško; sodni adjunkt dr. Pavel Clementschitsch iz Ptuja v Celovec. Deželnosodna svetnika sta postala sodna tajnika Ivan Erhartič v Oelju in Frančišek Kuss v Celovcu. Okrajni sodnik je postal adjunkt g. Anton Mladič \ Postojni za Šmarje in Antoni Zdol-šak pri graškem višjem deželnem sodišču.
*	Ceciiijino društvo za lavantinsko škofijo je začelo novo, živahno delovanje. Preteki^1 teden je priredilo poučni tečaj za organiste, ki jih je okrog 50 prihitelo ter z veliko vnemo sledilo velezanimi-vim predavanjem učiteljev-strokovnjakotv. Pri službi božji v stolnici in v četrtek večer pri cerkvenoglas-beni prireditvi v Marijini baziliki so imeli tudi priložnost slišati lepo cerkveno glasbo. — Povodom te-gja tečaja se je vršil občni zbor „Podpornega društva slovenskih organistov", na katerem je med drugimi govoril državni poslanec dr. Korošec o zadevi,, ki je ta čas v gmotnem oziru za( organiste največjega pomena. V četrtek pa je bil občni zbor Cecili-jinega društva za lavantinsko škofijo, ki je bil istotako važen in zanimiv. Zlasti bo marsikateri prijatelj društva razveseljen, ko izve, da Ceciiijino društvo nima več skrbeti za petje in glasbo v stolnici, ampak bo odslej vsa sredstva lahka porabljalo za delo v prid celi škofiji; za stolni zbor pa skrbi odslej podružnica Cecilijinega društva, ustanovljena lanskega leta za stolno župnijo. V novi odbor škofijskega. Cecilijinega društva so bil6< izvoljeni gg. kanonik Jožef Majcen, predsednik; Fr. Trop, predsednikov ¡namestnik; Ivan Markošek, blagpjnik; Fr. Spimdler, tajnik in knjižničar; Al. Cižek, dr. Luk-mann, K. Bervar, odborniki; B. Drolc, Ferd. Fras, namestnika. — Želeti je le, da se pridruži društvu še obilo fioVih udov, da bo moglo svojo visoko nalogo tem popolneje izvrševati; v ta namen so se tudi pravila deloma spremenila. Za podporne člane znaša letna udnina 4 K, izvršujočiin članom — organi-stom, cerkveni pevcem itd. — pa je plačati le enkratne pristopnine. 1 K-
* Podporno društvo organistov je imelo 24. m. m. v Mariboru svoj redni občni zbor ob precejšni udeležbi. Med navzočimi je zavladalo veliko veselje, ko je na občni zbor prišel poslanec dr. Korošec. Govoril je o stanju in organizaciji organistov med velikim navdušenjem poslušalcev. Poročilo tajnika in blagajnika se je vzelo na znanje v občo zadovoljnost. Oglasilo je svoj pristop k društvu na novo 14 udov. Nato se je izvolil sledeči odbor: Predsednik K. Bervar,, vodja orglarske šole; podpredsednik Ferdinand Fras, org. v Ptuju; tajnik Franc Klančnik, org. na Paki; namestnik Valetin Kartočnik, org. v St. Juriju ob juž. žel. ; odborniki : Franc Jarh, org. v Petrov-čah, B. Drol, org. v St. Juriju pod Taborom, L. Sparhakel, org. na Teharjih, Dr. Ulaga, orgL pri Sv. Marjeti pri Rim. top.; namestniki: Iv. Ročnik, org. pri Sv. Križu pri Slatini, Fr. Zemljič, org. pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Organisti, pristopajte k temu društvu, katero ima ravno sedaj jako važno ulogo, ko se gre zato, da pridemo tudi organisti v zavarovanje za starost kot zasebni uslužbenci. V zje-dinjenju je moč!
Mariborski okraj.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Smrtonosno se je ponesrečil zadnji petek oženjeni posestnik Lovrenc Žlaber na Žit-nicah. Prišel je v podbregu pod težki gnojni voz. Kolo mu je odrlo levo stran čeljusti, zdrobilo goltanec, strlo rebra. Podeliti se mn je moglo samo še sv. poslednje olje. V groznih bolečinah je siromak umrl v par urah. N. p. v. m. — Bodimo previdni pri vožnji!
m Cesar je pomitostil na smrt obsojena brata Poredoš, ki sta usmrtila letos spomladi v St. Petru ; pri Mariboru Mateja Koronika. Fr. Poredoš je. dobil dosmrtno, Janez Poredoš 181etno ječo.
m Oddaja drevesci iz državnih nasadov. C. kr. j okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja: Za jesen-; sko pogozdovanje 1907 oddajo se iz državnih nasar dov sledeče vrste drevesc: 1000 smrek za 5 K, 1000 mecesnov za 4.80 K, 1000 črnih orehov za 20 K, 1000 laških orehoiv za 20 K, 1000 akacij za 6 K, vrbove reznice kg. po 10 h. Kdor jih hoče kupiti, naj doti-čno vrsto in) število drevesc javi c. kr. okrajnemu ! gozdnemu nadzorništvu v Mariboru. Neimovitim zemljiškim posestnikom oddajo se drevesca proti povra-, čilu upravnih stroškov. Taki prosilci morajo pred-! ložiti od občinskega urada izdani ubožni list.
m Poročil se je 29. m. m. g. Ignac Tkavc, zasebni uradnik pri g. dr. Lemežu, z gdč. Marijo Ungaršekovo.
m O kmetijstvu bo predaval v nedeljo dne 6. t. m. po prvi sv. maši v Slov. Bistrici v deški šoli potovalni učitelj Goričan. Kmetje in viničarji!, pri(dite i ga poslušat!
m Ustrelil se je v gozdu blizu Studenc pri ! Mariboru neznan mož. Posestnik Senekovič ga je našel mrtvega.
m Dijaška kuhinja v Mariboru. Kiakor druga leta, tako je tudi letos dijaška kuhinja v Mariboru zvesto izvrševala svoj plemeniti namen: podpirati di-i jake s podeljevanjem opoldanskih obedov. Oglapilo j se je veliko število dijakov, kojim se je po možnosti vstreglo. Vsaki dan je bilo na obedu 50—56 dijakov, . deloma iz gimnazije, deloma iz učiteljišča in iz pripravnice. Skupno se je razdelilo 18.720 obedov — zdrave in tečne hrane. Pri sedanji silni draginji vseh živil je zahtevala tolika podpora ubožne mladine iz-vanrednih gmotnih žrtev. S posebnim priznanjem moramo omeniti, da se je naši prošnji odzvalo toliko vrlih podpornikov in dobrotnikov, da so se mogli pokriti vsi zdatni stroški naše dijaške kuhinje. Nabralo se je v minolem šolskem letu 4643.96 K, lepa svota, ki jasno kaže, da bije mnog® plemenitih src, ki se ne boje nobenih stroškov za podporo revnih in podpore vrefdnih dijakov naših srednjih šol. Imenoma pa moramo tiste p. n. gospode, oziroma zavode, navesti, ki so dijaški kuhinji blagovoljno podarili največje svote; le-ti so: slavma posojilnica v Mariboru 1000 K, slavni deželni zbor 800 K, g. dr. Fr, Rosina, odvetnik v Mariboru, 200 K, preblagorodne »gospe v Mariboru so izročile znesek 200 K, ki jim je preostal od božičnice v slovenskem šolskem vrtecu, klub 190 K, slavna posojilnica v Ptuju 100 K, mag. Fel. Ferk 200 K, iz zapuščine stolnega prošta Lav-rencija Herga 100 K, dr. Pipuš 100 K. [Vsem pre-'blagim p. n. dobrotniicam in dobrotnikom bodi izrečena najiskrenejša zahvala, Bog jim povrni stotero-krat, karkoli so naši toli koristni dijaški kuhinji storili ! Posebno hvalo smo dolžni tistim preblagim rodoljubom, ki so ob različnih prilikah ea naše društvo pobirali I, Slava in hvala jim skupno in vsakemu posebej. Dne 23. m. m. je bil občni zbor, na kojem je pod predsedstvom velezaslužnega stolnega dekana dr. Ivana Mlakarja poročal tajnik o razvoju in delovanju dijaške kuhinje v Mariboru v minolem šolskem letu, blagajnik je pa položil račun o povoljnem gmotnem stanju društvene blagajne. Volili se je tudi novi odbor. Predsednikom je bil zopet voljen dr. I. Mlakar, podpredsednikom dr. Frane Rosina, tajnikom 'dr. Anton Medved, blagajnikom Jakob Kavčič, odbornikom pa ravnatelj Henrik Schreinpr, dr. Radoslav Pipuš, prof. Ivan Vreže in dr. Jerovšek. 0|dbor ponižno prosi slavno občinstvo,i da še nadalje podpira dijaško kuhinjo v Mariboru. Dijakov se je oglasilo letos še več kakor lani, sila in pomanjkanje sta torej velika. Spominjajte se dijaške kuhinje pri raznovrstnih svečanostih, ob shodih in prijateljskih sestankih ! Zelo vstregli bi nam tudi s prispevanjem poljskih pridelkov, ki bi nam bili posebno dobro do-šli. Prostori dijaške kuhinje v Mariboru so v Wilf-denrainergasse št. 12 plod spretnim vodstvom gdč. Marije Modrinjak, katera zasluži za srvoje prijazno in trudapolno poslovanje iskreno zahvalo.
m PoljČane. Janez Mljaker, nekdaj socialdemokrat v Trbovljah, ima sedaj pri nas službo zalaga-telja Delniške pivovarne. Bil je ka/znovan 21. m. m. po par. 488 k. z., na 30 krtin ali 6 dni zapora, ko je Fr. Gajšeka, gostilničarja, obrekoval, tudi je taisti dan pokazal svojo modrost v Narodnem domu v Slov. Bistrici, ker je kričal: Ausi mit die vindišen und mit die švarcen! Dobro nam je znano, da si se to naučil pri naših nasprotnikih, ker so tvoji vsakdanji prijatelji in gosti. Slovane le tedaj poznaš, kadar ti pivo odjemljejo in denar dajo. Smo pač lahko ponosni in hvaležni Delniški pivovarni, da nam takega zalagatelja pošlje, nam bo pivo bolj teknilo. Radi bi vedeli, kaj misli načelstvo Delniške pivovarne ukreniti.
m Slivnica pri Mariboru. Hvaležni farani so svojemu blagemu, za vse dobro vnetemu g. župniku in \duh. svetovalcu k njegovi OOletniici in 201etnici tukajšnjega delovanja na rojstni dan dne 29. m. m. priredili lepo slovesnost. Na predvečer je odposlanstvo prišlo čestitat in mu izročilo poklonjene, darove kot kelih, štolo itd. Zvečer je priredila med pokanjem topičev in pritrkavanjem zvonov krasno bakljado polnoštovilha hotinska požlarna bramba s hočko in slivniškjo godbo. Pevci iz Hoč in Maribora pod vodstvom g. Pestevšeka so pred hišo jubilanta zapeli lepo podoknico. Drugo jutro bil je zvonik in hiša v
zastavah, celi prostor z mlaji in slavoloki okrašen, K sv. opravilu je prišlo nad 100 belo oblečenih in opletenih deklet, požarna bramba jv, uniformi v okin-čano cerkev. Zupljani so pokazali, kako ljub jim je njih župnik in da spoštujejo duhovski stan. Popoldne po večernicah smo se zbrali v bralni sobi, kjer je predsednik izobraževalnega društva, državni poslanec Pišek govoril slavnostni! govor vsem do srca. G. (Anton Lobnik nam je prebral lepo čestiltko v verzih, katero je sam zložil. Potem so najprej dekleta predstavljala igro „Kukavica", nato pa mladeniči igro: Trije tički". Priznati moramo, da so prav dobro rešili svojo nalogo. Obe igri ste zelo ugajali. Casti>-temu jubilantu g. Hirti pa že^mo, da ga Bog ohrani še mnoga leta.
m Iz Slovenskih goric. Res lepe so Slovenske gorice. Tu se pridela precej zrnja, še mnogo več vina, ako nas obvaruje ljubi Bog vremenskih nezgod. Letos so srečne Slovenske gorice, ker se je pridelalo vsegja še precej obilo, le sadja nif nič. Največje veselje pa vlada zdaj ob času branja. Sicer ni ravno mnogo, ker je trsje vsled hude zime trpelo, a izvrstna kapljica bo. Prav srečni pa so tisti gospodarji, ki so v jeseni svoje trte zakopali ali zagrnili, ker iti pridelajo 28—40 hI na oralu. Posnemajmo to! Dokaz je jasen! Toče nas je obvaroval Vbegamo-gočni, ip vreme je skrajno ugiodno, zato je grozdje res lepo in mošt sladek ko med. Že sedaj se oglašujejo kupci ter plačujejo liter po 30 do 60 h. Kup? ci, le oglašajte se marljivo v lepih Slovenskih goricah, kjer dobite pristno, žlahtno vinsko kapljo. — Posebno še moramo omeniti trtno zadrugo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., katera marljivo deluje v korist vinarstva. Ker je bilo vreme ugodno vinski trti, zato so trtice, katerih se tu nahaja prav obilo, res izvrstne. Na prodaj bo 200.000 trt vseh vrst. Vinogradniki, ki rabite cepljene trte, se že zdaj opozarjate na to podjetje, kjer si lahko naročite res dobro blago po primerni ceni.
m Maribor. Most čez DraVo dobijo Mariborčani vendar le v nadaljevanju gosposke ulice, čeravno se nekateri protivijo.
m Sv. Jakob v Slov. gor. Slov. izobr. društvo jo napravilo dne 29. sept. izlet h g. Sebedru na Plodršnico, kjer so se društveniki zabavali ob precejšni udeležbi ljudstva s petjemin 2 igrama,i,,Krčmar", „Pri gospodi" in kratkim poučnim govorom. Gospodar nam je krasno okinčal zbirališče, za kar mu bod! izrečena iskrena zahvala za njegovo naklojenost nasproti prekroristnemu društvu. To pot nam tudi Stajercijanci niso delah zgage, ampak hvalili mnogoštevilni in dobro izvežbani pevski zbor, pri katerem v lepi slogi delujejo cerkveni in društveni pevci. Ob nedeljah' pa na poučni shod in tamburaško vajo i\a „vrh"!
m Sv. Anton v Slov. gor. Dne 30. sept. se je poročil trgovec g. Matija Zorko z gdč. Liziko Koren.-Bilo najsrečnejše! — Prihodnjo soboto priredi vojno veteransko društvo bakljado povodom goda presvitl. cesarja, v nedeljo, t. j. 6. okt. pa se udelži korpora-tivno pozne službe božje.
Ptujski okraj.
p Iz rogaškega okraja imajo nasprotni listi vedno dovolj napadov na dr. Korošca, kadar so vse-učiliščni 'dijaki doma. Zadnji „Narodni List" laže zopet o podporah. V kratkem se bodo prebivalci prepričali, ko dobijo podpore, da je dr. Korošec storil vse le mogoče korake za podpore svojim volilcem in da nasprotniki hudobno zavijajo resnico, ako drugače trdijo. Pri Sv. Krifiu tik Slatine je imel dva shoda z župani iz okraja, da se je ž njimi pomenil o uimi in potrebnih korakih. V državnem zboru je stajvil tri nujne predloge zaradi mraza, toče, plazov v rogaškem okraju. V proračunskem odseku je odločno nastopil proti temu, da bi ž an dar j i cenili škodo, kakor se je že dogajalo, ter je zahteval nujnega uradovanja. V to svrho je govoril tudi za volilce pri poročevalcu v ministrstvu za notranje zadeve, nadalje pri poročevalcu naše namestnije v Gradcu ter se obrnil tudi na okrajno glavarstvo. Več ni in ne more noben poslanec storiti! Za to je sedaj slaba zahvala, ako ga za te korake napadajo in sicer neposredno pred časom, ko se imajo podpore deliti. Pač pa bi okraj trpel škodo, ako bi šlo po volji Narodne stranke. Ta stranka se je izdajalsko obrnila na Markhla ter mu imenovala le nekatere kraje okoli Sv. Križa, ki so podpore potrebni, posestnike v Rogatcu, Sv. Florijanu. Zetalah pa je prezrla. Taki ljudje naj molčijo!
p Rogatec. Po shodih Naroldne stranke hodi tudi neki dijak Pažoa iz Slatine. Ta je jako naroden, da niti ni dosegel, da bi njegova sestra ne hodila v nemško slatinsko šolo. Živio Paschon!
p Pri občinskih volitvah na Ptujn, ki so se vršile minuli teden, je bil v .9. razr med drogimi zopet izvoljen tudi župan Ornig. Tadi Schonerijanci so nasiopili kot nova stranka, a večinoma je ostalo vse pri starem Slovenci se volitev niso udeležili, ker imajo po nemikntarskih pojmih pravico samo za politično smrt. Ornig bo še nadalje delal dolgove in preganjal in zatiral z v?enn močmi Slovence, od katerih pa se seveda živijo in se bogate ptajsRi vsenemci!
p Sv. Rok ob Sotli, Prišla sta ondan tudi k nam dva židovska agenta (eden iz Gradca, eden iz Budimpešte) prodajat cerkvene oprave. Ali kaka je ta neumnost, židovi proizlvajajo in prodajajo katoliS-
kim kristjanom vela, štole, mašne plašče! Ker župnika doma ni bilo, dala sta si od navadnega dninarja, ki je slučajno vedel, kje da so cerkveni ključi, odpreti cerkev, preiskala sta lastnoročno vse predale zakristijske omare, in pobrala, kar bi bilo za njuno rabo: en velum, tri štole ter en starinski ma-Šni plašč s posebno krasnimi „slikarijami", ki bi naj kot vzorec služile v seveda židovski labriki pri na-rejanju novih plaščev. Delavcu sta za vse to juda ponujala dva goldinarja, češ, g(ospo(d župnik bo prav zadovoljen, saj je ta stara roba s tem itak dobro plačana! Slučajno je prišel k temu plačevanju osmo-šolec Jožef Potočnik, ki je zabranil) to zanimivo nameravano cerkveno tatvino, kar je še potrebno, pa dodajo c. kr. orožniki v Ro(gatci/. Toda nehote se mam vsiljuje vprašanje: Ali so res na zemlji katoliški duhovniki in lajiki, ki od Židov kupujejo priprave za počeščenje našega Najsvetejšega — po-zemeljsko obleko takorekoč za Jezusa Kristusa? Neverjetno! Ali vendar morajo biti taki katoliški kristjani, ker sicer bi so ti „.cerkveni Židi" ne vozili v elegantnih kočijah od župnišča do župnišfia in ne delili milostljivo svojih — vizitnic!
p Trgatev v Halozah, ki se je povsod začela, obeta biti zelo dobra. Ker je bilo celi september jako lepo, solnčno vreme, je grozdje krasno dozorelo, in bo torej izvrstna vinska kapljica. Trgovci in podjetniki, ki potrebujete vina, pridite si sami po mošt, oz. vino in ne kupite ga po prekupcih in drugih veletržcih, katerim vino raste — v kleteh, ne pa na trti.
p Kako skrbijo oblasti za kmete! Uradni list ptujskega glavarstva naznanja v svoji 39. številki z dne 26. septembra tega leta, da oddaja erar iz državnih nasadov več vrst gozdnih sadik po nizkih senah; določa pa kot skrajni čas za oglasitev 1. okt. t. j. komaj 4 dni po razglašenju. Večinoma še gozdni posestniki sploh niso mogli zvedeti za omenjeni rok, in že je prepozno. Tako skrbijo naše državne oblasti za kmeta: pri davkih in drugih plačilih pa so seveda trde in neizprosne!
p Hajdin pri Ptuju. Izvanredna slovesnost se je vršila tu v nedeljo dne 29. sept., ko so mil. knez in škof ravno na svoj godovni dan blagoslovili 4 nove zvonove. Hajdinčani pa so se tudi potrudili, da so svojega nadpa-stirja sprejeli nad vse slovesno. Povsod si gledal lepe slavoloke s primernimi napisi. Znani poljanski banderaši so v^velikem številu spremljali mil. kneza pri prihodu in odhodu. Vsa čast vrlemu gospodu župniku, ki vkljub svoji bolehavosti tako neumorno deluje za lepo bajdinsko župnijo, vsa čast in priznanje pa tadi požrtvovalnim hajdinskim fa-ranom. Zvonovi, katere je vlila tvrdka Grasmajer na Tirolskem, imajo krasen glas v ce-dur akordu.
p Rogoznica. Pri prvem občnem zboru „Kmet. bralnega društva" v Rogoznici pri Ptaju dne 2.2. kimovca t. 1. bil je izvoljen sledeči odbor: Letonja Franc, pos. v Žabjaku, predsednik; Wresnik Jože, podpredsednik; Sever Jože, tajnik; Kukovec Anton, blagajnik; Arnuga Anton, knjižničar; Bračič ITranc ml., odbornik; Kolarič Kari, odbornik; za namestnika Čeh Jakob in Postružnik Franc; za pregledov, računov Zupančič Dragotin in Marinčič Jože.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. 2e dobri dve leti je minilo, kar se je pri nas naselil vrli slovenski obrtnik. Kupil si je hišo na prijazni strmini, ki vodi iz Ljutomera na Kamenščak. 2e celo poletje zdihuje trdi marmor pod še tršim dletom kamnosekovim. Nerad sicer, pa vendar se mora pokoriti trdi kamen spretni roki kamnoseka. Iq tako zagledamo pred hišo celo vrsto lepih najrazličnejših nagrobnih spomenikov, ki čakajo odje- j malcev. Nad vratmi te pozdravi napis: — Jakob l Golobič, podobar in pozlatar. — Ce vstopiš v hišo, te moj&ter prijazno pozdravi ter te popolje v svojo posebno delavnico. Tu vidiš krasna razpela, lepo izrezane podobe za kapelice, cerkve itd. Sedaj Še le razumeš flobro napis, ki si ga videl nad vhodom. Gospod Golobič je dobro izbral, ko je iskal primernega prostora za svoje delo. Po ljutomerskih' goricah In po murskem polju ga čaka mnogo dela. Podobe v številnih kapelicah in obcestnih križih z malimi izjemami ne kažejo dosti umetnosti. Ravno narobe! Marsikatero razpelo je tako, da človeka srce boli, ako je pogleda. In če stopiš na kako pokopališče in si ogledaš kamenite n'agrobne spomenike, vidiš, da so naročeni od oogve kod, iz Maribora, Celja, Gradca. Hvaležni moramo biti delavnemu in marljivemu mojstru, da je prišel v Ljutomer. Zato pa pridite in naročajte razpela in druga podobarska dela, kakor tudi nagrobne spomenike pri g. Golobiču. Bliža se vernih duš dan. Ne naročajte si nagrobnih spomenikov iz Maribora ali celo Gradca, ko jih pa doma in po cen,i dobite. Podpirajte domačina, tako koristite sebi in njemu!' —
1 Trg Gornja Radgona. Pri slavnosti, ki se je priredila (v prosiavo tega, da je postala Gornja Radgona trg, je tivalil nemški g(ovornik ljutomerskega glavarja! Rajnerja, da ima za trg največ zaslug. Seveda JRajner hoče s trgom zopet zadaviti slovensko večino v okrajnem zastopu, za to pa si je pridobil toliko „zaslug." Čudno, da še vlada vedno pusti tega nam sovražnega človeka hoditi po slovenskih tleh!
1 St. JnHJ ob Sčavnici. Tu smo imeli sedaj dve nedelji zaporedoma dve prav lepi in veseli slovesnosti. Dne 22. septembra smo namreč blagoslovili na posestvu Karola Krefta v Biserjanah nov poljski križ, katerega so postavili Senčarjev deidek iz Bolehnečic v spomin na svojo letošnjo zlato gostijo. Teden pozneje, dne 29. m. m. pa gmo ponesli v slovesni procesiji veliko in lepo podobo Brezmadežne v
Kralovce, kjer je vrli posestnik Peter Holc. postavil ; na pročelju svoje nove hiše prav lepo kapelo v za- ' hvalo prečisti Devici za srečno dovršeno in, tako lepo izdelano poslopje. Zal, da se je tu po neprevidnosti dogodila velika nesreča,. Mladenič Fr. Fleisin-ger je neprevidno nabijal vroč možnar z železno palico ter še baje neposredno na smodnik položil kamen. Kamen in železo sta menda dala iskro, smodnik se je vnel in med močnim pokom je fantu silno hudo raztrgalo tri prste in dlan leve roke. Ta nesreča, ki se je vsle"d zgolj neprevidnosti skoro že 301etnega fanta zgodila, je seve skalila prav močno vso veselje sicer izredno lepe svečanosti v kralovski občini.
1. Shod v Veržeju skliče Slovenska kmečka zvezia dne 6. oktobra popoldne ob 3. uri v gostilni gospoda Rozmana. Poročal bo gospod državni in deželni poslanec Janez R o š k a r. Ob enem se bo ustanovil pododbor Slovenske kmečke zveze za trg in okolico.
Slovenjgraški okraj.
s Šmartno pri Slovenjg(radcu. Novopečeni liberalci so ali tako neumni, ali pa tako hudobni, da si drznejo trditi, da nam je postajališče izposloval mesar Ježovnik. Kdo se ne smeji takim budalostim? Ce bi imeli vsaj iskrico relsnicoljubja, bi morali priznati, da, ko bi Robič ne bil prej n^š poslanec, bi nikdar ne imeli postaje. Ravnateljstvo železnice v Beljaku je popolnoma odbilo vsako' prošnjo za postajo in se je izreklo, da kratkomaJo postaje ne more dovoliti. Naprosili smo nato Robiča, oni je šel k železniškemu ministru Deršatu še prefrl adventom in posrečilo se mu je, dobiti postajo. In res, ravnateljstvo v Beljaku piše po novem letu, da bo ta in ta dan komisija v Smartnu zaradi npve postaje. Komisija je prišla koncem januarja ali1 začetkom februarja (dneva se ne spominjam, bilo je v najhujši zimi), in tistikrat se je vse natanko določilo in popisalo, kje, in kaka bo postajica. Ta akt je potem seveda moral še k ministrstvu itd., in 15. avgusta se je že otvorila postajica. Sedaj pa vprašam: Kaj je še bil pred ad-ven/tom Ježovnik, kje je bil po zimi, ko je bila komi-sijas kdo ga je poznal? In ko bi tudi bil prej namesto Robiča ta mesar za poslanca, stavim glavo, da bi še danes postaje ne bilo, ker bi, se minister Der-šata na mesarja Ježovnika pač ne oziral. In zdaj si upa kdo trditi, da je Ježovnik dobil to postajo! Ali Vas ni sram! Seveda v zahvalo za to ste zmerjali Robiča, kričali: proč ž njim! — Nekdo se krega v „Domovini", da je preveč nemščine pri sodniji v Slovenjgradcu, a tega pa ne omeni, da Narodni strankarji sami skrbijo za to, saj je Barle, ta dika Narodne stranice, nemško pisano ovadbo poslal sodišču, ko je ovadil g. nadžupnika zaradi nekih letakov. Ali naj sodnik vaše nemške ulogle na slovenščino prestavlja? Kaj ne, narodnjaki pa smo! Sicer pa je „Narodni List" sam kresnil Barleta, ko je pisal po volitvah, da naj se pristaši brigajo rajši za gospodarsko delo, kakor pa da te malenkostne reči ovajdijo sofclišču.	Ejtoii iz Golavebuke.
Celjski okraj.
c Ponikva ob juž. žel. Narodni stranki še vedno doni shod Kmečke zveze po ušesih in zato mora po svojih listih o njem pisati in lagati. Dr. Korošec nič ni napadal župana ponkovskega, ampak rekel je samo, da so pri županstvu (tajnik) proti njemu agi-tirali, češ, da nič ne stori zaradii podpore. Dr. Korošec pa je na naznanilo županstva takoj vložil nujni predlog za Ponkovljane ter zahteval, da. se škoda da preiskati' in da se prizadetim hitro odkaže podpora. (Zato pa tudi nima nihče pravice; reči in trditi, da dr. Korošec za Ponikvo nič ni storil.
c Dobrna. Da bi pri nas ne bilp ničesar novega, to ne more biti. Bilo bi' nam pač predolg čas. Slovenci smo letos čakali, da bi1 hajlovci iztuh-tali kaj novega, a kakor se vidi, so nemško-napred-ni možgani strašno luknjičasti. Pa smo se Slovenci zato postavili in postavili tem bolj, ker smo predzadnjo nedeljo slišali prvikrat svoj novi možki zbor. Bralno društvo nam je namreč priredilb prijetno zabavo s petjem, podučnim govorom o kmetijstvu, sre-čolovom itd. Fantje so si že nekaj dni poprej postavili1 mogočen maj, in v nedeljo zjutraj je 12 metrov dolga nova trobojnica ponosno vihralia v zraku ter oznanjala, da na Dobrni nekaj bo. In res je nekaj bilo. Novica, da bo pel prvikrat domači možki zbor, privabila je veliko število poslušalcev. Prostori so bili napolnjeni občinstva od blizu in daleč: iz No-vecerkve, Smartna, Frama, St. Ilja in drugod. Z napeto pozornostjo smo pričakovali nastopa mladega zbora. In ko je zadonela mogočna pesem „Od Urala do Triglava", vedeli smo takoj, da „za svobodo in krst sveti mladež slavska ne odreče!" Pod spretnim vodstvom g. Kranjca pokazali so fantje, kaj se da doseči s pridnim delom. Pevskemu zboru Bralnega društva vsa Čast. Pojdučni govor g. župnika Kuko-viča je razpravljal o splošnih1 in plosebnih pripomočkih za povzdigo kmečkegfa stanu, oziroma njegovega blagostanja. Izvrsten govor je napravil najboljši vtis na poslušalce. Dal Bog, da bi se ravnali po danih mislih! Srečolov, ki je vzbudil dokaj smeha, je prinesel nekaterim res srečo. Prosta zabava
pri Korenu je bila kaj živahna. Motiti so jo hoteli plačani hajlovci, pa se jim ni obneslb. Slišali so take, da jim bodo še dolgo zvenele po ušesih. Poskusili so tudi z dejanskim napadom po noči, no — iz usmiljenja do njihovih mater molčimo o tem. Vodje „nemško-inaprednih" mlefčnozobjekov se sedaj; držijo zalo kislo,, še bolj kislo pa tist^ hajlojvski petelini, ki so bili tako hudo osramočeni. Hajlovcem svetujemo, naj drugokrat zahtevajo pri Korenu — mleka, da ne bo „nemško-napredna" blagajna tako hudo trpela, ob enem oo pa tudi za mnoge hajlovske srajč-jeke bolj — primerno! Slovenci pa gremo čez take reveže mirno svojo začrtano pot!
c Resna in resnična beseda. I2 gornjegraj-skega okraja. Dandanes ni dobro in dovoljeno,, o šoli in učiteljstvu govoriti in pisati. Vsaka javna naprava prenese m mora prenesti kritiko, le šola, ljudska šola je nedotakljiva. Kdor si upa še tako resnično pisati o slabih šolskih razmerah, tega raz-vpijejo 'za mračnjaka, nazadnjaka, ki noče omike, prosvete. Ko bi šola res tako popolna in idealna bila, ,naj bi bilo, a to žalibog ni! Vsak socilalni ekonom mora se pa pred vsem brigati tudi za šolo, in Slovenski Gospodar" je v prvi vrsti kmečki list, ki zastopa, zagovarja in brani kmečko ljudstvo proti raznim izkoriščevalcem. Naj bo torej vi „Slovenskem Gospodarju" jasna beseda o žalostnih razmerah v našem kotu.
Pač mnogim čitateljem „Slovenskega Gospodarja" je znana krasna gprnjeaavinjska dolina, kjer prebiva tudi dobro, pošteno ljudstvo; ker je to ljudstvo tudi nad vse marljivo, je še 'do zdaj precej dobro tudi gmotno izhajalo, dasi posebno zadreška dolina ni ne posebno široka, ne dosti rodovitna. Pa šlo je! A naenkrat je gotove gospode popadla strašna navdušenost za zidanje novih šolskih palač, ki stanejo naravnost ogromne svote, kmet, ti pa molči in plačaj.
V Gornjemgradu se je dosedaj nahajala šola v graščini, kjer je imela krasne, zračne prostore. Plačevalo se je za šolo na leto le 6Gt) (šest sto) kron najemnine. In to za trirazredno šolo, stanovanje nad-učitelja, konferenčno sobo, kleti itd. Pa to je preveč klerikalno, biti s šolo v škofovem gradu, torej novo palačo. Proračunili so stroške na 74.000 K, kar še pa Čisto gotovo ne bo dovolj. Ta šola, ti ogromni stroški, so popolnoma brez potrebe. Oskrbništvo ni nikdar šole odpovedalo, dalo bi bilo tudi prostor za 4. razred, pa ne,. Apfaltrern in gospodje so hoteli pal[ačo, ti kmet jo boš pa plačal, Apfaltrern in drugi ne dajo krajcarja.
Se hujše so prizadeti Bočani. Imajo lično šolsko poslopje, pa ne, moda zahteva, mora biti nova. (Zidajo palačo za 00.000 K, zidava slaba, najbrž bodo morali podirati, pa vse eno, kmet plačaj. Ra-zun te nove šole morajo Bočani še plačevati šole v Gornjemgradu in Smartnu, ker je nekaj otrok tja všolanih. Torej Bočani plačujejo naenkrat tri ogromne palače: doma v Bočni, v Gornjemgradu in v Smartnu (je tudi nova šola)! In to plačevanje bode trpelo najmanj 35 let. Ubogo ljudstvo, zdaj pa pomisli: V gornjegrajski trški občini je bilo dosedaj 00% občinskih doklad. Od zdaj zanaprej jih bo najmanj 175%, torej skoro dvakrat toliko! Razun tega bodo Šolske sobe manjše, dalje od farne cerkve. In posledica teh strašnih dolgov? Ljudstvo mora obupati; že dosedaj so se trumoma od nas izseljevali v Ameriko, zdaj se bodo pa morali, teh strašnih in nepotrebnih davkov ne zamore.io. Že zdaj je malo ljudi, vsak teden jih je manj in sčasoma bodo stale te palače — prazne, ker bodo otroci s stariši vred v tujini. Kako pa pridejo kmetje do tegla, da bi plačevali te nepotrebne stavbe, proti katerim so se odločno branili, a ni nič pomagalo! Rajši vse- pustijo in grejo. Proti takemu početju moramo gflas povzdigniti. Ni treba biti zoper napredek, ni treba biti mračnjak, a zoper 1 tako izsesavanje ljudstva mora vsakdo biti. Saj tudi na Dunaju nimajo za vsakih 25 otrok posebne sobe, saj se tudi drugače shaja, če se hoče, in se mora tudi na to ozirati, da se kmetu zmiraj slabše godi.
Seveda, lamozni dopisnik „Slov. Naroda" ve za vsako jajce, ki ga znesejo graščinske kure, v vsak pisker v graščini je vtaknil svoj nos, a teh žalostnih razmer pa ne vidi. Tu bi rajši pisal, kako slabo in kako počasno se zida, koliko tisočakov bo Šlo brez potrebe iz kmečkega žepa itd. Obregnil se je nad nemškimi graščinskimi uradniki, pri šoli ste pa tudi ßame Nemce nastavili razun zidarjev, in če tak privandran Nemec pride v popolnoma slovensko družbo, pa vsi zaradi enega nemški govorite, vi narodnjaki, tako, da je ravno tam, kamor pride tak nemški privandran ac. največ nemškega blebetanja v Gornjemgradu. Zakaj pa vi, patentirani narodnjaki, niste daiii slovenskim stavbenikom kaj zaslužiti, seveda, vi ste nezmotljivi, kaj ne? Zmerjati čez druge je lažje, kakor na lastne napake popraviti, zato se vsedete na visok sodni stol in — druge sodite. Pustili bi rajši srašfcinske kure in se briglali za. svoje dolgove. Ljudstvo vas bo pa klelo, ker ste ga z brezumnimi stroški spravili do obupa!
c Celjski porotniki. Glavni ponotiniki: Herrn. KincI, gostilničar v St. Juriju; Lud. baron Wittenbach: Mihael Jarnovič. trgovec v Dramljah; Franc Stipflic, trgovec v Rečici; Karol Prešič^k, posestnik v Zdolah; Anton Turnšek, trgovec v Rečici; Mih. Cernoš, krojač v Brežicah; Franc Spende, posestnik v Gornjemgradu; Ivan Herman,, gostilničar v Storah; Fr. Mohorčič, solicitator v Celju; Andr.
Hudovernik, posestnik v Velenju; Anton Capek, gozdar v Planini; Otmar Prašak, ravnatelj v Celju; Rudolf Wunsch, živinozdravnik v Celju; Alojz vitez Schildenfeld, gostilničar na Vranskem; Ivan Lesnik, posestnik v Trnovcu; Ferdo Klemen, posestnik v Prevratu; Jos. Verdnik, posestnik v Otiškem vrhu; dr. Avgust Schurbi, odvetnik v Celju; Ferdo Ogrizek, trgovec v Teržišu; Ivan Voh, posestnik v Buöah; Jožef Klabučar, mizar v Brežicah; Matej Lešnik, trgovec v Slatinii; Josip Lukman, gostilničar na Vranskem; Jakob Volk, krojač v Šoštanju; dr. Jos. Vrečko, odvetnik v Celju; Maks Potočnik, usnjar v Slovenjgradcu; Ivan Stojnšek, posestnik v Slatini; Josip Lorber, tovarnar v Žalcu; Mihaeli .Tajnik, gostilničar v Družmirju; Fr. Rauter,, posestnik v Planini; Ignac Priklmayer, nadinšpektor v. p. v Brežicah; Janez Lešnik, trgovec v Šmarju; Ivan Grobušek, mesarski mojster v Brežicah; Alojz Ogrizek, trgovec v Zgt. Kostrivnici; Franc Zupane, mlinar, Selce. Nadomestni porotniki: Feliks Zunder, zasebnik v Celju; Anton Uršič, živinozdravnik v St. Juriju ob juž. žel. ;| ;Anton Merle,, posestnik v Sp. Hudinji; Anton Chiva, klobučar v Celju; Peter Dr-ganc, mestni ekonom v Celju; Josip König, trgovec v Celju; Avgust Medved, lončar v Celjut; Valentin Samec, posestnik v Rentole; dr. IFranp Premžak, zdravnik v Celju.
c St. Itupert nad Laškim. Pod tem naslovom se je našlo letos v liberalnih štajerskih časnikih toliko dopisov, kakor celo zadnje stoletje ne. Novo-pečeni časnikar iz St. Ruperta hoče slaven postati in v nekaterih dopisih kar se da obrekuje to zavija o meni. Podpisan je bil en dopis v „Štajercu" in en v „.Narodnem Listu" z imenom Fr. Zupančič, nafluči-4elj. Kdo je druge dopise zoper mene skrpucal, seveda ne sam, ampak s pomočjo svojega prijatelja iz sosednje župnije, kar se spozna iz besedila drugih dopisov samih, o tem ne dvomim čisto nič. Ne morem se brigati, kaj liberalni slovenski listi o meni pišejo, in zato izjavim s tem-le Fr. Zupančiču in še znanemu dopisniku, da kakor nisem dozdaj na take grde napade odgovarjal, tako tega tudi za naprej ne storim, ker to smatram pod svojo častjo, polemizirati z dopisnikoma v takšnih listih in imam zia nju le pomilovanje. Ravno zato nisem poslal in ne bodem 'v prihodnje nobenega popravka zoper pisarjenje o meni v omenjenih listih, ker jaz za svojo osebo ne pričakujem in ne želim hvale v teh listih. A. Mojžišek, Župnik.
c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Ne razpravljam rad domače reči v javnem listu. Zadnja štev. 43 „Narodnega Lista" me pa nekako sili, da tudi objavim par besedi. Gospod urednik! Gotovo ste brali ono številko „Narodnega Lista." Kaj ne, kako je ona junaška, kako hvali dr. Serneca in njegov pasji bič in kako namigava, da bi bilo sila lepo, če bi vsi liberalci začeli hoditi okoli s pasjim bičem? Res, sa-mo junaštvo! Vmes pa pride ta zgp,ga — dopis iz Nove Štifte. Ves okus človeku pokvari. Kaj menite, kaj mi je prišlo na misel, ko sem ta dopis bral? Tukaj ima neki posestnik psa. Bolj majhne postave je, pa sila samozavestno liodi. Ima tudi' to lepo navado, da se kakemu človeku rad zakadi pod nogß* Kadar je tako junaštvo izvršil, ponosno odkoraka in se veseli svoje imenitnosti. Včasih pa pride mimo kak Človek, ki nima tiste ponižne misli, da je najbolje psa pri miru pustiti, naj že dela kar hoče. Tako se včasih dogodi, da za junaške čine onega kužeta prileti vanj kak kamen, kaka palica ali kak črevelj. Tedaj pa začne to ponosno ščene vpiti in cviliti, kakor da se mu je zgodila največja nesreča. Tako milo toži, da se mora vsakemu v srce smiliti. Crez kake pol ure se bo pa z.jpjt komu zakadil med noge. Glejte! Na tega slavnega kužeka sem mislil, ko sem bral oni dopis. Ta dopis se kar cedi krščanske ljubezni, od-puščenja in kar je še drugih pojdobnih čednostij. Seveda liberalni dopisnik milo prosi, naj bi njemu in njegpvi kompaniji vsi klerikalci odpustili in se ne spominjali več njihovega delovanja. Sedaj na enkrat poznate krščansko ljubezen. Kje ste jo pa tedaj imeli, ko je v „Našem Listu" in „Narodnem Listu" nekdo blatil tukajšno pošteno ljudstvo, ki ni hotelo verjeti liberalnim slepilom? Vi liberalci! Kje je bila krščanska ljubezen tedaj, ko se je na razne načine agi-tiralo proti K. Z. ? Kje je bila vaša krščanska ljubezen takrat, ko so se pri ožji volitvi klicali v Novo Štifto žandarji, naj bi nastopali proti volilcem Slovenske kmečke /veze ? Ko so se tem volilcem, ki so si Hali zunaj volilne biše izpolniti glasovnice, pred nosom zaprla vrata, češ: Ne puptimo vas voliti? Kose je hotelo doseči, da bi opravičena nevolja povzročila rabuko, da bi se potem kmetje kaznovali ? No, pa saj bi bil vsega le župnik kriv, ki je ugodili želji volil-čev, da jim jo prišel glasovnice izpolnjevat? Kje je bila potem krščanska ljubezen liberalcev, ko so iskali priložnosti, kako tožiti pristaše Kmečke zveze? Ti, krščanskoljubni dopisnik, zakaj nisi podučil nekoga, kako je treba ljubiti tudi sovražnika, ko mu je sodnik predlagal spravo z nasprotno stranko? Kje si bil s svojimi zlatimi nauki, ko je morala zaradi velike ljubezni do bližnjega, katera je komaj čakala, da vidi bližnjega v kazni, mati; nesti svojega enoletnega otroka, ki šo nikomur ni' storil nič žalega, v ječo? Ponašaš se, da se ne boš podal na pot pso-vanj in obrekovanj. Ali si pa svoj dopis tudi preči-tal? Ali ne vidiš, kako se v tvojem dopipu kaže tvoja slavna ljubezen do bližnjega ne rečem do sovražnika ? Ni Ii res, da te sama krščanska ljubezen priganja, da se obregneš ob dr. Korošca in mu iz-
podkopavaš ugled? Sama krščanska 1 ju,bezen se kar že v tem, da sumničiš in namigavaš o poštenih dekletih, o katerih nimaš vzroka kaj hudega misliti, in da jih psuješ s ,:sv. devioami." Iz zgolj krščanske ljubezni obsojaš dekleta, ki žrtvujejo svoj dragi čas za olepšanje cerkve, da so one zložile neko pesem, o kateri se sliši, da bi se radi nje zopet rade naperile tožbe, seveda zopet iz same krščanske ljubezni. Le to je smola, da je baje pesem zagledala luč sveta v hiši, v kateri ne bivajo pristašii Kmečke zveze. Res kaj čudno se sveti liberalna krščanska ljubezen. Pravi dopisnik, da je dopis v „Slov. Gosp." obsegal samo obrekovanja, laganja in hujskanja. Vprašal bi pa tu naše liberalne pristaše: Kako pa imenujete to početje, da se je tukaj pri 'cerkvi od občinskega sluge dne 22, septemhra prebralo oznanilo: Štajerski deželni odbor v Gradcu je odločil, da prideta danes teden, t. j. dne 29. septembra ob 8. uri po zjutrajš-njem cerkvenem opravilu v Mikuševo novo hišo dva potovalna učitelja poučevat o umnem gospodarstvu in kmetijstvu. Vsakemu je vstop dovoljen in sme tudi v kmetijskih stvareh gg. učitelje vprašati za pojasnila in tudi staviti kmetijstva se tikajočih nasvetov. Znano nam je, kedo je oznanilo napisal, pa tudi to je sploh znano, kedo je diotična vabila na občine pošiljal, nekdo drugi, ne deželni odbor, da se je v Gornjemgradu priredil Ježovnikov shod in mu je eden, potovalni učitelj služil za štafažo,, g. Goričan, med tem ko o dr. Božiču ne more nihče reči, da je potovalni učitelj. Dobro bi bilo, ko bi se deželni odbor res malo pobrigal za to, da se njegovo ime ne bo zlorabljalo. Tudi bi vprašali g. župana, mu je lil znano, kako se pod njegovim imenom, ker on je odgovoren za občinska naznanila, občanom objavlja sama resnjba? Sicer se pa potem ni čuditi, da dopisnik iz Nove Štifte v „Narodnem Listu" piše: „politika . ,• . goljufava . . . človeški rod" in „goljufiva politika spada na cesto." Za to priznanje smo mu hvaležni. Pa on že mora dobro poznati vso liberalno politiko in njene lastnosti, in on pravi, da je goljufiva. Vi Novošlifičani si. pa to izjavo dobro zapomnite, da ne bodote verjeli, kadar vas bodo zopet lovili na lim za kakega liberalnegia poslanskega kandidata z goljufivimi obljubami, da se bodo med vas razdelile škofove planine.
c Št. Jurij ob juž. žel. Liberalno društvo Knjižnica je dalo zadnjo nedeljo pri cerkvi oznaniti, da posojuje zanaprej knjige na drobno in debelo zastonj ali pa za 1 krono na leto, kakor kdo hoče. Pa glej ga šmenta, tudi ta načrt se ni obnesel, kajti odzvala se je lemu vabilu samo T. G., ki je nesla dvoje razcapanih knjig. (Večjo nezgode ni bilo. Cuje se, da bode radi tega gosp. učitelj Kveder odložil za nekaj časa predsedstvo knjižnice. Prosimo Vas, gosp. Kveder, da tega ne storite, ker če Vas, dragi gospod, ni, gre knjižnica fuč.
c Št. Jurij ob juž. žel. Neki dopisnik „Nar. lista" naju že dalj časa napada s prav ledimi besedami kakor na primer: Nunekova poba, žličniki, pri-sini katoliški jezečki, žabice majhne itd. No kaj boljšega pač nisva in ne moreva pričakovati od dopisnika „Nar. lista". Midva si štejeva v čast, da naju napada, jako sramotno bi bilo za naju ako bi naju tako nizkoten list hvalil. Pošten človek ne odgovarja vsakemu bedaku, tako tudi midva ne odgovarjava brezvestnemu dopisniku „Nar. lista". Dopisnik naj ne pozabi rek: da se osla spozna po njegovem riganju. Dopisnik „Narodnega lista" le naprej na delo riganja. Franc Zličar, kmečki sin in tajnik posojilnice; Vitomir Zličar, kmečki sin in preds., Kat. bral. društva.
,c Ježovuikov shod v Mozirju v nedeljo 29. m. m. Predsednik: Alojz Goričar, p. d. Zver. Govorniki so: Dr. Božič o gospodarstvu; isto tudi Goričan, katerega oseba je postala nekak ag^nt Narodne stranka.-Pridgarsko službo je prevzel ekskapucin Knaflič, sedaj nadučitelj in občinski tajnik v kokarski občini. Predmet pridige: katoliška častikraja. Prosili bi ga, naj prihodnjič razpravlja o uporabi uradne oblasti... o razdelitvi Škofovih gozdov med Kokarce, o ljubezni i. t, d. Nastopil je tudi slavni Vasla Vlogo župnika je igral eksteolog Prapotnik, ®ki hoče blagosloviti zakon med staro liberalno devico in čilim kršč. socializmom. Ta zakonska zveza naj bi se imenovala; JugoslovansFi kljub — dota bi bila morda ministrski portft-lj. Pri nas z veliko manjšino izvoljeni poslanec Ježovnik je govoril o dveletni vojaški službi in o zajčji smrti; pozabil pa je povedati, da zajca sodijo v cloželnl, ne pa v državni zbornici. Med drugimi je pozabil povedati tudi to, kje je bil takrat, ko se je šlo v državni zbornici za večjo podporo kmetov. Celjski Rebek je govoril o ustanovitvi mizarske zadruge, seveda na liberalni podlagi. Navzočih je bilo vseh, kar, je nosilo hlače in hlačice, kiklje in kikeljce, kakih sto; med temi tudi nekaj naših, ki so šli radovedno poslušat, kaj bo povedal Ježovnik o svoji veliki delavnosti in strašnih uspehih v državnem zboru. Okoličanov je bilo malo. Častno je bila zastopana mozirska Inteligenca.
c Izobraževalno društvo v Celju. Dne 6. t. m., to je v nedeljo popoldne ob pol štirih bo govoril potovalni učitelj Fr. Goričan o sadjarstvu v deželni drevesnici pri Celju. Ako bo deževalo, bode predavanje v sobi Izobraževalnega društva, Grabengasse 7.
o Št. Pavol pri Preboldu. Pri nas se snuje požarna bramba. Člani se žo nabirajo. Slišati pa je, da nekateri nemškutarski neodrešenci mislijo delati na to, da se namesto požarne brambB utanovi „feierber" z nemško komando in se-ve tudi z nemškim imenom.
To bi ne bilo v čast za dosedaj še po večini narodni Št. Pavel. Pozor toraj!
c Sv. Uršula v Dramljah. Poglavitno popravilo pri naši nekdaj sloviti podružnici Sv. Uršule bo v kratkem končano. V nedeljo pred sv. Uršulo, 20. oktobra, bo delo blagoslovljeno, natp bo dvojno slovesno opravilo; ravno tako bo dvojno opravilo na god svetnice. Nekaj posebnega bo v cerkvi to, da so
v	njej naslikane podobe od patronov vseh župnijskih cerkev naše domače šmarske dekanije in nekaj sosednih župnij iz drugih dekanij: od Sentruperta, Planine, Laškega, Celja, Vojnika, Teharja, Šmartna, Novecerkve, Frankolovega, Vitanja, Crešnic, Konjic, Zič. Romarji si bodo med potom ogledali pred par leti zalo okinčano župnijsko cerkev in letos prenovljeno šentiljsko cerkev, ki se je za svojo 2501etnico pomladila.
c Slivnica pri Celjn. Za dne 29. septembra je dal dični trgovec Eichberger naznaniti zborovanje Štajercijan-eev v svojih prostorih, h kateremu bi imel priti propali njihov kandidat Drofenig, a ga ni bilo, ker je osrečil tisti dan Dobje s svojim obiskom, misli pa priti prihodnjo nedeljo, dne 6. okt. Za popularnost Drofenikovo sila skrbijo njegovi pristaši; radi bi med ljudstvom izvabili solze bridkega kesanja, ker niso Drofeniga volili, a komedija se jim nič ne posreči.
c Žalec. Dne 29. m. m. videli smo prvokrat na žalskem odru „Divjega lovca". Vprizorili so ga vrli diletantje „Kmet. bral. društva" v Ložnici. Z občudovanjem smo gledali mlade moči priproste kmečke mladine, ki je nastopala tako izborao. Ložniea sme pač biti ponosna na svojo mladino. Želeti bi bilo, da bi se vrli igralci še enkrat potrudili ter igro ponovili. Vstrajno naprej!
c Dr. Sernec S pasjim bičem. Zaradi surovega dejanja, ki ga je zakrivil dr. Sernec nad dr. Benkovičem, se je mnogo naših ljudi obrnilo od njega in ne bo več iskalo pri njem zdravniške pomoči.
c Potovalni učitelj Goričan. Zadnjo nedeljo se je udeleževal g Goričan tudi liberalno strankarskih shodov v gornjegrajskem okraju, na katerih se je izrekala nezaupnica Vašemu listu. Ali zato plačujemo potovalne učitelje?
c Ježovnik v Gornjemgradn. Kmetje zapomnite si: Krščanske dolžnosti, biti v nedeljo pri sv. maši, katero ste
vi	vsi izpolnili, te dolžnosti takozvani „poslanec" Ježovnik ne pozna. V Gornjigrad je prišel že v soboto večer, v nedeljo je imel shod ob 9. uri, a ni ga bilo ne pri prvem opravilu ob 6., ne pri drugem ob 10., da si bi k vsakemu bil lahko šel!! — Domovino so reševali s tem, da so se v neki resoluciji izrekli zoper pisavo „SI. Gosp.", a dobili so takoj krepak odgovor, kajti bralno društvo je na-mah naročilo precejšnje število „Gospodarjev"! — Kake večje nesreče ni bilo, ker je Markec z britko sabljico delal red.
c Mozirje. Naš poštar g. Anton Goričan je umrl. Zadela ga je kap. N. v. m. p.!
c Iz Celja. Dr. Sernec in njegov pasji bič sta menda neločljiva. Ko je bila 21. sept. odborova seja, pri kateri se je poročalo v Nar. Domu o polletnem delovanju „Juž. štajer. hranilnice", je tudi od sevniškega okraja izvoljeni zdravnik dr. Sernec prišel in sicer z bičem, kojega je na klin obesil. Ali je dr. Sernec prinesel bič za odbornike z dežele? Za ravnateljstvo menda ja ne? Ali zakaj?
Brežiški okraj.
b Virštanj. Vsled nujnih predlogov držav, poslanca dr. Korošca smo dobili vendarle podporo zaradi škode, ki nam jo je naredila toča lansko leto. Razdelila se je lepa sveta med ljudi.
b Kozje. Dne 27. kimovca je visela na kozjanski kaznilnici, oela zastava Sv znamenje, da ni v njej nobenega jetnika. /To je že letos drugi slučaj, ki je pa le trajal po nekaj ur. — V Kozjem sem opazil na jablani gospe Dvornik polegi zrelih jabolk prav lep cvet. Utrgal in pokazal ga je odjemalcem pro-dajalski. učenec Karol Dobrave. Res Čudno in fletno je pri nas, da ob enem vladata pomlad in jesen. Kaj ne, da je v Kozjem vedno kaj novega?
b Sevnica. Grad Gornja Sevnica je prodal stotnik Ott g. pl. Zandonati v Celju za 360.000 K.
Drobtinice.
d Kaj je vreden mož. Neki perzijski minister pripoveduje o nastopnem zanimijvem dogodku: Neki derviš je pred nekolikp meseci ubil svojega tovariša. Udova je preko poslanika zahtevala, da se kazni ubojico in da se jej izplača odškodnina v znesku 150.000 mark. Iz verskih razlogov niso mogli der-viša kaznovati, zato je pa perzijska vlada izplačala udovi 248.000 mark. Toda Vdova ni hotela te svote vsprejeti, češ, da je 150.000 mark največja vrednost, ki jo je imel njen mož. Nikakor jo niso mogli nagovoriti,. da sprejme več od te svote.
d Maščevanje čebel. V Milčinu na Nemškem je prišla koza v ograjen prostor, v katerem je stal slamnat koš za čebele ter ga je prekucnila. Razkačene čebele so se trumoma zagnale v kozo tako, da je morala bežati na dvorišče. Tu je bilo 14 malih račic, tudi nad njo so se spravile razjarjene čebele. Koza m račlce so bile tako opikane, da so poginile.
d Brat papežev umrl. Brat papežev, Angelo šarto, je umrl. Angelo je bil mlaji kakor papež in ptoleg šest sester njegov edini brat. Pokojnik je v svojilh mladih letih, ko je bila Beneška še pod Avstrijo, služil kot avstrijski vojak. Potem je pričel tr-
govino v Grazie blizu Mantove ter bil pozneje poštni agent v Azoli pri Mantovi. V zadnjih letih1 je IžiVel od podpore svojega brata, papeža.
d Eiffelov stolp bodo prebarvali. Pariški slikarji in pleskarji so dobili ogromno delo, prebarvali bodo velikanski Eiffelov stolp, ki je bil zgradjen iz železa za svetovno razstavo leta 1889. Doslej so ga prebarvali že trikrat. Površina zai prebarvati znaša £00.000 kvadratnih metrov, za kar bo potrebno 30.000 kilogramov barve,, a porabilo se bo za to delo okolu 2000 čopičev., Sto delavcev bo delalo skozi 4 mesece vsak dan po 10 ur. Prebarvan bo stolp z barvo neke švicarske tvrdke, s katero barvajo tudi železniške mostove v Švici.
d Drobne vesti. Kolera na Ruskem se vedno bolj širi. — Iz blagajne socialdemokraške zidarske organizacije v Nemčiji je zginilo lOO.OCO mark, — .V Neapolju se je zastrupila neka slikarica s cvetlicami. Natrgala je mnogo močno duhtečih cvetlic, katere je raztrosila po svoji spalni sobi. Po noči jo je nekd/o slišal težko liropeti in jo potegni! iz omamlja-jočega duha. V bolnišnici pa so izjavili, da je ne morejo rešiti. — V Brnu se je usmrtil mbsar Na- j vratil, ker mu je žena porodila 'dvojčke. — Blizu Tambov na Ruskem je napadlo 19. m. m. osem roparjev osebni vlak, v katerem sta! se peljala dva " bančna uslužbenca ter jima odvzeli 44 tisoč rubljev. i— V Odesu so 19. m. m. napadli jude ter jih mnogo pomorili. — V Petrogradu so aretirali' 800 delavcev neke tovarne, ker je bilj od njih umorjen lastnik tovarne. — V Seestadlu na Češkem je sklenilo 200 Čeških starišov, da tako dolgo ne pošiljajo otrok v šole, dokler se ne bo ustanovila češka šola. — V Meksiki blizu Encarnacibn sta trčila skupaj dva vlaka, 32 oseb je mrtvih,, 33 ranjenih. — V Kaliforniji so imeli dne 19;., m. m. hud potres. — V tovarni nitrina (razstreljivo sredstvo) v Kolinu se je pripetila 20. m. m. velika eksplozicija. Ko so delavci videli, da je začelo goreti, so zbežali, tako da ni bil nihče poškodovan, ko je zletelo poslopje v zrak.
Smešni ca. Neki Bvicar je potoval po Rusiji. Ko je šel preko nekega sela, je pridirjalo za njim več psov, Švicar se je sklonil, da bi pobral par kamnov in jih zalučal v pse, a kamenje je bilp primrznjeno k tlom in je ni mogel odtrgati: Presneta dežela — j je zavpil — tukaj pa res delajo ravno narobe: pse spuščajo a verige, a kamenje priklepajo k tlom,
Trgovci, lekarnarji in drogisti torej ne morejo brez nje izhajati. Zatorej se tudi lahko prodaja. Kumina zahteva rahlo, nekoliko zvezno, apneno zemljo, ki pozimi ni preveč mokra in ima toplo, suho lego. Ra-vnotako ljubi kumina globoke, ilovnate in apnene zemlje, posebno pa sprsteninske zemlje z globokejšo Spodnjp plastjo. Ce nimamo take zemlje, se kumina zadovolji z vsako peščeno-ilovnato zemlje in daje tudi še tukaj lepe dohodke.
g Vremensko napovedno postajo si lahko oskrbi vsaka občina, Za potrebno ureditev dbbil od poljedelskega ministrstva 30 K podpore. Sprememba vremena se naznanja z raznobarvnimi zastavicami, ki se pritrdijo na visokem vidnem kraju. Vremenska napoved pa sloni na poročilih, katera vpošilja poštnim uradom meteorologični zavod na Dunaju.
Najnovejše novice.
Sv. Kuniguiida na Pohorju. V nedeljo dne 6. okt. 1907 ob 9. uri dopoldne priredi tukaj S. K. Z. shod. Govoril bo državni poslanec Pišek. Prisrčno vabimo vse somišljenike.
Hmelj in mešetarji. Posestnik gradu Marušič blizu Zagreba .ie prodal svoj hmelj, pa še velikanske množine, do 2.40 K, pa še vsegla dal ni, češ, še dražji bo. In pri nas? Najvi&je po 1 K so prodali, dobili pa v resnici le po 80, 70 v, ker se je prav po cigansko trgalo pri ceni in pri — vagi!
Slivnica pri Celju. Ker je poslanec dr. Korošec na vratu obolel, mora izostatš za nedeljo napovedani shod. Istotako izostane tudi shod v St. Vidu pri .Grobelnem.
St. Jurij v Slov. gor. Društvena veselica je zadnjo nedeljo jako dobro uspela. Znamenit je bil , zgodovinski govor dr. Kovačiča. Zgodovina Šentjur : skega kraja sega daleč nazaj v rimljanske čase. O | tem pričajo mnoge gomile, rimski kamen, ki so ga našli v bližini 8v. Jakoba. Najstarejše župnije v tem i okraju so Maribor, Jareniha, Radgona, Ptuj. Sv. Jurij se v listinah prvič nahaja z imenom St. Jrgen v 13. stoletju. Najstarejši kraji so Partinje, Gasteraj Ledinek, sedanjo občine istega imena. V bližini sedar njega kraja je oila večja vas z imenom Wpinberg baje trg, ki so ga pa v 15(. stoletju uničili Turki. V občini Partinje so gospodovali bogati plemenitaši Sunek. Zadnji potomec te starodavne rodovine je bila baje Juhjana Zunec, ki je umrla nad 80 let stara dne 3. julija 1895. Ta govor je važen prinos h krajevni zgodovini. Želimo le, dja bi včl. g. dr. Kova-č'ič radi zgodovinske važnosti svoj govor posebej priobčil ,v „Slovenskem Gospodarju." Igra „Vedeževalka" je vzbujala dosti zdravega smeha. Vzeta je iz ljudskega življenja in kaj dobro biča prazno vero v vedeževanje. Igravci pa so se tudi potrudili in, so kaj spretno izvrševali svoje uloge. Vmes je lepo peval domači pevski zbor. In tombola? Ej, koliko upanja je imel vsakdo in, kakšno razočaranje je moral doživeti. Da je pač ni hilo o pravem času, te preklicane številke! In pri prostovoljni dražbi, kako so vendar nagajali ljudje drug drugemu! Ob vsestranski udeležbi se je vse vršilo mirno in dostojno. Prav tako! Dajajmo ljudstvu pošteno razvedrilo, poučno zabavo!
Na Prihovl bo dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne shod. Govori poslanec Pišek. Srčno vabimo vse Somišljenike.
Listnica uredništva.
Št. Lenart v Slov. gor.: Žal, nsm ni bilo mogoče 1 Prihodnjič!
—	Hoče: Brez podpisa ! — Mialinja: Ali niso nekatere stvari nevarne ?
—	Zanč, Broslovče, St. Lenart: Prihoddjič! — Virštanj: Nekaj smo uporabili, drugo tožljivo.
Loterijske številke.
Dne 28. septembra 1907.
Triest ... 88 27 40 75 41 Line ... 75 24 89 70 57
Dr. JBergman v Mariboru
677
odpotuje do srede oktobra.
l-i
«
Narodno gospodarstvo.
g Najboljše sredstvo proti podganam. Na krožniku se zdrobi beli sladkor in nežgano apno; to se dobro zmeša in nastavi podganam. BMzu tega se postavi druga posoda z vodo. Ko podgana mešanico poje, postane žejna in se napije vode. Apno se v Želodcu vžg|e in žival crkne.
g Miši v Šlezijl so se pojavile v taki množini, da groze uničiti vse poljske pridelke. V okrožju Ra-tibor jih je nekii kmet pri oranju( ¡v pol uri pobil 612. V Jakobinah pa je neki hlapec za stiavo pobil v enem dnevu 1080 miši.
g Zaparjen oves. Zaparjen oves,, prii čegar uporabi se gode pri krmitvi različne neugodnosti in bolezni, se zboljša s tem, da se pomeša s prahom iz lesenega oglja; pomeša se z lopato ter se pusti tako osem dni. Na 24 delov otvsa se pridene 1 del oglSe-nega praška. Oves se mora potem preveti, ali pa se uporabi skupno s prahom. Ta prah vpliva istotako, kot nekako zdravilno sredstvo.
g Pridelovanje kumine. Kumina ali kumna je vsakomur znana rastlina, ki raste pri nas tudi divja na travnikih. Malokomu je pa znano, da se kumina tudi v velikem prideluje, in da je to pridelovanje celo jako dobičkonosno. Pri sedanji nizki ceni žita bi se sploh priporočalo tudi pri nas poprijeti se, čeprav v manjši meri, pridelovanja raznih zdravilnih zelišč in sličnih plodin, ki pridelovalcu navadno dajejo lep dobiček. Iz korenine te rastline se dela etrsko olje za tvornice in izdelovalce likerjev, dalje se rabi pri pekih in v kuhinjah za pripravljanje raznih jedi.
i
Tržne cen®
v Mariborn od 28. septembra 1907.
Živila
100 kg
Pšenica . . .
rž.....
ječmen . . . , oves . . . , koraka . . . proso . . . ajda . . . . seno .... slama , , .
fižola . . .	, grah . . .
leča . . .	. krompir . .
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	,
špeh, svež .	,
zelje, kislo .	.
repa, kisla .	,
mleko . . . , smetana, sladka „ kisla .
«elje . . . , jajce . . . .
lkg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K h
22 20
17
18
17 16
18 7 6
50
do
E h
Konjskega hlapca,
mesečna plača 20 K, kakor
dninarja,
za šiht 2-40 K sprejme S. Geinsberger, posest. Schmelz-hofa, Wolfsberg, Koroško.
*
9 8 8 S
9 #
*
8 8
8 #
Pohištvo in postelj ske priprave
lastnega izdelovanja
Karl Wesiak
tapecirar Maribor, Freihausgasse 1.
Mlin,
na vodi z motorjem 8 konjskih moči se da s posestvom vred takoj v najem. Več se izve pri učitelju Jos. Troha na Zavrču. 654 (3—3)
Priljuden = = viničar
s 5. delavskimi moči, kateri tudi nemško znajo, se pod ugodnimi pogoji sprejme pri
W. A. König, lekarna Maribor, Tegethofova cesta. 625 (3—3)
Predno si kupite nagrobni kamen
priporočam, da si ogledate mojo veliko zalogo izgo-tovljenih nagrobnih kamenov po vsaki ceni.
Posebno priporočam pristne švedske kamne iz črnega granita.
Prodajam po priznano nizki ceni samo kamene brez napake. Nihče se ne sili kupiti!
T
kamnoseški mojster.
Maribor, Rilartetrasse, Mizn južnega IMmi
674 8-1
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dmajska «sta 19 V Modjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cista IS
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za Življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	_
G-lavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača savarovalnicaZ — Svoji k svojim!
12 12—10
ALA O Z ü A N i L A.
Vsaka, basada stane 3 via.
Ti iaijerati m sp-ejmejo samo proti predplačilo. — Pri vpraSacjih ..	«pravnižtvo se inora priložiti snamka aa odgovor. =====
Arindlrano posestvo v Jarenim z gospodarskim poslopjem vse s opeSo krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, B minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pavalec mizarju
v Jarenini.____
Štsuapilje it kavčuka, modele ta pradtiskarije, izdeluje po cani Karol Kamer, zlatar in graver v Maribora, Gosposka ulici št 15.
Kovaškega učenca, pridnega, sprejme Franc Vihar, kovaški mojster v Framu. Dobi tudi nekaj
plafila.
683 (3—1)
Lepo, dobro obdelano posestvo se da na več let v najem. Kje, se izve pri Franc Cukala, trgovcu na Gomilskem.	681 (8—1)
Hlapca in deklo za domača in
kmetijska dela sprejme gosp. Zoff v Pobrežju štev. 38. pri Mariboru. Vstop 15. oktobra, plača na leto 120 K in en par čevljev.
679 (3-1)
Izurjena kuharica zdaj že v službi, išče stalno službo v kako žup-nišče do 10. okt. t. 1. Pismene ponudbe se prosijo pod naslovom: Kuharica, poste restante, Petrovče pri Celju.	(680 1-1)
Cela konjska oprava, še skoro nova in dobro ohranjena je ceno na prodaj pri Jožefu Sonekovič na Tezni 47 pri Mariboru. 684 2-1
Mesarskega učenca sprejme gosp. Friderik Resmann, Koroška resta 66. Maribor.	685 (1)
Iščem službo oskrbnika, razu mem vinorejo in sadjerejo; sprejel bi tudi kako postransko službo. NasV;v pri upravništvu. 678 1-1
Čevljarski pomočnik ss sprejme za trajno delo proti dobri plači od 1. vinotika pri Aidreju Sternad črevljar v Rošpahu štev, 165. pri Mariboru.	673 2—1
Motor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni proda pri Karlu Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 876
Star srebrn denar kakor n. pr. tolarje Marije Terezije, križnike i. t. d. kupuje A. Kiffman v Mariboru.	639
Mesarskega učenca sprejme gosp. Kokol mesar, Mellingberg štev. 59. Maribor.	659 (3—3)
Iščem dobro izurjenega trgovskega pomočnika in pridnega učenca, kateri im* veselje do trgovine z mešanim blagom. Josip Farkaš, trgovec pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
662 (2—2)
Izurjen Cecilijanec, oženjen, ne-vojak, z jako dobrimi spričevali, bi zna dobro k cerkvi spaiiajoče rokodelstvo, želi takoj nastopiti na kaki srednji fari, kjer bi bilo dosti v cerkvenem petju poučevanja, ker ima veselje do tega in zna tudi fotografirat _666 (3—2)
Izurjena kuharica, stara 33 let, poštenih starišev, izvežbana tudi v vsakem gospodinjstvu, išče primerne službe za oskrbnico, ali v kako župnišče. Naslov pri uprav-ništvu._ 668 (3—2)
Mizarski pomočnik iz dežele, ki bode imel stalno delo se sprejme pri Jos. Vogrinec Zgor. Hajdini Stv. 35. pri Ptuju. 669 (4 —2)
Majer s 3.-4. delavnimi močmi, pri živini vešč, se vzame na posestvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora.	672 (3—2)
Posestvo e ju o da v Studencih pri Mi.nboru, 4 sobo, 4 kuhinje, 3 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramji meri 2 orala. Več povis Franc Cerič, Lembaška cesta Ste» 71.	372 (16—16)
Držala za časopise priporoča si društvam v vteh velikosti P. Ko-stič v Celju.	343
Lepo posestvo blizu Maribora v
jako lepi legi se po ceni proda. Spodno Pubreže štev. 55.
658 (3—3)
Proda se nova zidana hiša zraven hlev in vrt. Witenbauergasse št. 3. Melje pri Mariboru. 657 (3—3)
Učenec, nadaijen, z dobrimi spričevali ter iz poštene hiše, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga. And. Goloba vdova, Koprivnica, Štajersko.	650 (3-3)
Velika enonadstropna skoro nova najemninska hiša z dobro obiskano trgovino z mešanim blagom tik lepfga mesta na bpod. Štajerskem se pod zelo ugodno ceno proda. Naslov pri upravuistvu.
655 (3-3)
Proda se zavoljo starosti posestnika v trgu Sevnica hiša, obstoječa iz 5 sob, kuhinje, 2 sobi:i, 2 kleti, kovačnice in hleva. Zraven jo tudi svinjski hlev in drvarnica. Pri hiši je velik zelenjadni vrt. Hiša je pripravna za vsako obrt pa tudi za kakega penzijo-nista. C na 3000 gld., od katerih lahko blizo polovica vknjižena o.stane. Ponudbe sprejema A. Dokler v Sevnici	653 (S—3)
Umetni mlin in žaga, na jako dobri vodi, kakor tudi pekarija, v kateri se na mesec speče do 800 K. a zemljiščem in tudi lahko z živino in fondus instruktus se na pol zastonj takoj proda. 4030 gld. lahko ostane. Tudi so valcni in drugo mlinsko orodje, cosebej na prodajo. Kje, pove u edništvo.
609 (6-5)
Posestvo v prijaznem mestu na Slovenskem — je na prodaj ali pa za priženitev (sta dva fanta na izvoljo), je na priročnem kraju v mestu pri vojašnici, državni cesti, prostori za vsakovrstno trgovino in obrt. Hiša — največja v mestu z 19 izbami in potrebnimi prostori, gospodarskim poslopjem, lepim ležiščem in sadnim vrtom. Zdaj je tam med drugimi najemniki vojaška kazina spod — dobro idoča pekarija — grajzlarija itd. Cena 41000 K. Potem — na polju zunaj u esta, njive z travniki cena 6000 kron. Pod rrestom pri vesi mlin z mlatilnico itd. na močni vodi, s sadonosnikom in travnikom blizo kolodvo a in lepi cesti cena 60C0 K. Dolga je vknji-ženega 2- 00 K. Proda se skupaj ali kosi. Kje, pove upravništvo
670	(3-2)
2 sobi, ena vefj* in ena manjša, elegantno opremljeni s posebnim vhodom, se oddasta, tudi s hrano. Maribor, Wildenreinerstrasse št. 4.
671	(3—2)
Služba organista in cerkovnika pri župni cerkvi v Skomru (pošta Vitanje) se t-koj odda. Prednost imajo cecilijanci in rokodelci
682 (3-1)
Proda se zaradi smrti posestvo v Studencih p. Mariboru. Šolska ul. 29. v bližini cerkve, obstoječe iz hiše, gospod, polsopja in travnika.
686 (2—1)
PozorS
Čitaj!
Pozor!
Slavonska biljem.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje isborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 steklenioi 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali Če se pož^je denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
656
P. Jurišiča,
lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slaronija.)
Pozor, iii
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, p izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapiior št I.
Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K, Prosim, d* se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurčič, lekarnar t Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej al! s poštnim povzetjem.
pozor! Za jesen in zimo! pozor! gf
Trgovina
LONČAREC * HAVELKA
: v Ptuju :
priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše dobro sortirano manufaktnrno blago kakor: veliko izber lepega volnenega blaga za ženske obleke vsake vrste, barhenta stalnih barv, veliko množino pletenih, svilenih, suknenih in drugih raznih robcev po zmernih cenah. Nadalje priporoča tudi novo in dobro modno sukno za možke obleke, različne potrebščine za krojače in šivilje, kravate in likane srajce za možke, čevlje za dame in gospode, odeje, prte, obrisalke ter sploh vsakovrstnega platna za perilo. — Ker ima v zalogi le novo blago, nakupljeno pod ugodnimi cenami, lahko prodaja isto po primerno nizkih cenah. — Za 0 iS ¡H mnogoštevilen obisk se priporoča trgovina ss M ¡¡S
„pri dobrem pastirju".
¡96* postrežba točna in strogo solidna!
Kdor hoče po ceni in dobro kupiti,
Se mora „pri dobrem pastirju" zglasiti!
Kdor narodno trgovino
počasti, S tem si 'lotični lepo ime
pridobi	680 5-2
Uetanovlj. I. 1*85.
TISKARNA SV. CIRILA y MARIBORU
z najboljšimi stroji In najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare,pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnice itd.
B = H = 0
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnico Itd.
S = H = 0
Za razne korporacije In društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
i t H
Vsak si naj ogleda
najino velikansko zalogo zimskega blaga za ženske in moške, najnovejše vrste, volneno vatmol, barhente kakor tudi za gospode moderne ševijote, kamgarne, lodne i. t. d.
W Cene nlske in točna postreibal 1M!
Se priporočava za obilen obisk. Slovenjgradec.	Spoštovanjem
prulkovič * Vaienčak.
652 (3 —3)
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrli, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-46	menikov.
im
R o 11 »r*
Ptuj, Poštn» ulica msiMss in MARIBOR, Knw)rngaNHe fet. 1»
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brtzgalnlce, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vaahe vrat« rrno In hitro.
Knpnjem stari baker, cink In meslngpo »ajholjšl ceni
Kdo gnoji s Tomaževo žlindro
mora gnojiti tudi
s tajnitom ali kalijevo soljo.
Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno M iS K trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji ss H ss
P. Majdič („Merkur" Celje).
Poučni spisi in ceniki zastonj.
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Maribor, Pu/fgasae ».
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moforji
pri ks-er.h stane ena konjska moč za eno uro l'/» do 2 */» vinarja. Ti motorji so lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič,
76	zastopnik Climase Bohsel-motirjev
efrnnc ¿Korošec
trgovina z železom in mešanim blagom
r Crov. Madgoni
pri Škerlecn
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, tudi kotle, štedilnike, železne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolineam, veliko zalogo cementnih izdelkov,
vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1)


S v o j i k svojim!
fiova trgovina
F
m
nrar, očalar in zlatar
v Mariboru, Tegettiioffoua cesta štev. 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno ss a ss in hitro izvršijo, ss ss ss
!!! M posestnikom vinogradov!!!
Naznanjam s tem, d» bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
DC več tisoč suho cepljenih trt na prodaj -^G
raaličnih, dobrih vrst, na Ripario .Portalis, Eupastris montikolo in Solon s, cepljene na Laški rilček, Zlahtnino, Sipon rnmeni, Burgundec beli, Valen/-ič, Muškat in Traminec itd. — Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena po dogovoru. — Nadalje imam oddat tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošil;ati le v okužene občine. — Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. — Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za « dgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor se ne odgovarja. Ustreglo se bo, dokler je kaj v zalogi. — Oglasi n«j se pismeno ali ustmeno pri
676
Filipu Mulec,
trtnarju pri Sv. Trojici v Slov. Qoricah.
2—1
Maribor
Pozor!
Za jesen!
Pozor!
Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro suknja za možke.
Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in iante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni.
Postrežba točna in strogo solidna.
m:, e. šepec,
trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom.
MARIBOR,
BurgplatZ 2.	Grajski tpg 2.
iiiimi————m
IVI. Berdajs sofijin trg
trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča:
Ia Itarthelnoro apno za poklaj#, brusne In mlinske kamne vsake velikosti.
Kupuje lepo pšenico po najvišji ceni.
w

cTUojz $ke(
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
M priporoča ¿čutiti JuhovMint tn slavnemu občinstvu v it-vrievanje vseh v to stroko ipadajočih del in jpopt-oeC.
m
Restavracija,Narodni dom'
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Tamarja, osoblto čisti muškat v steklenicah, Zadravčev l|ntoaeržan, dr.Stuhefiev haložan i. dr. = Piva: budljevlško In ob veselicah tudi akoljsko laško. = Kuhinja samo s svežini jedili. 0 petkih In postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnim»
Jos. Prste®
Maribor, Tržnim mu ?
priporoča kovrstneea
svojo toliko salogo m tovrstnega oroija m rokod*!e» ▼se vrste ielezafae, trstrerz«, ko«-,
Íieíi, vodovodne îaprave ltd. and in Koaaa emeat, ans Vse po najniiji osni I
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da; sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel
trgovino s premogom m in raznimi drvami m
za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej.
Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem
Ivan Kovačič,
trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.)
Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Augasse št. 15.
M
Pozor, kupovalcl!
t
Jožef Ulaga
v Mariboru, Tegetkofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo Maiafaktanega blaga, kakor: velika izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spletenih iu drugih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tndi jako dobro modno sikso za moške obleke. Vsakovrstne preprog», odeje in rjahe platno za perilo, moške in ženske irajee ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vie po lajlilji eeii!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi Je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
T
-. 4
„pri sv. Jogofu'
Tovarna za glinske izdelke
= ir Raoju	--
izdeluje s parnimi stroji ia najboljše, večkrat premlete gline priznan» najboljše izdelke, kakor: pateotovano zareino in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekoatra-opeko,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najniiji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarju A. Galser-Ju, •
Nora trgovina i lesom ln premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Tafern».
Prodaj« vseh vrat lesa, drv ln premoga.
Gene zmerne, postrežba točna.
Zaloga pohištva
Franca pleferSek.
Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje.
Špecerijska trgovina
JI. Verfnik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo Spe-serijskega blaga ter različnega vina in piva, iganja itd. Velika taloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Zaiec in Laški trg
t——v Ljubljani »^r........*
i«iiim.ami«**iiii h«i Milj	nriDoroča svoie	.................~....... - -'-■'"
—v Ljubljani -V-
priporoča svoje
izborno pivo v socficih in steklenicah.
Nova trgovina
iahorič & Šeligu
• Ptuj •
nasproti pošta In gostila« VraSkc
priporočam sla», občinstvu sto}« »ajnovejso zalogo ■uiafaktcr* nega blaga ter vabita k obilasout obiska.
POSOJILNICA V MARIBORU
a)
ustanovljena 1. 1882.
(S
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri In pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 47i%- — Obrestna
mera za posojila: 5%» 5'/«°/o za hipotekami, 6°/o za osebni kredit. Rentnl davek plačaj« posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog priplsnjejo se Glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopolndne, izvzemSI praznike.
ROP
FELIKS
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufaktnrnega vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih Zaloga sobnih preprog, potna in Najnižje cene!
blaga za moške In ženske obleke, roboev, naglavnih rnt, nogavio itd. posteljna ogrinjala.
Postrežba točna I
Alojzij Pinter
trgovina pri farni oerkvl v Slov. Blstrlol (podrainloa na 6or. Bistrici)
priporoča celemu okraju različna semena: detelj no, travno itd.,galico, ličje trak« iz gumija, lopate, kose, brizgiJnice, Tem. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po najnižji ceni.
ANTON VIHER 1
stavbeni in umetni mizar
Hengasse 4 Marihoi* Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera uvrH v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi r izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica : Heugasse 4.
MIMMMMHil»»!
S ■ C 8.S.S,* "oili
r> S
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Kapljice za želodčni krč.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
Žganje proti trganju.
Prav dobro mazilo pri prehlajenjn
v zglobih in udih. Cena 1 K.
Svoji k svojim I
® I® " a "" o.'" > ¡¡ S
Esîii:5 'I * p 5= Sil-2
ozr " «lis s
p. prull, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg št. 15 «ageaimaibbibhmbikm*^

DARILO.
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi Sel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno in na debelo
R. Stermeeki,
Celje,
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
»CROATIA'
I Ifeueo m^ÇIUJBAO) od 08A
Izdajatelj in založnik : „Katoliško tiskovno društvo".
edina hrvaška zavarovalnina, osnovana od občine svobodnega In kr. glav. Mesta Zagreba.
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejem» v zavarovani« proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnin« vtak« vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice. mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd ?o jako «godnih pogojih ln nizkih conah. Vsa pojasnila daje: Psdruinisa .CKOATIT t Trsta, Ctrss It. L
Narodna gostilna
,Pri pošti«
M;ir¡hor,Tsg»tl)0fOTi cesta«
priporoča vedno SVSŽI pivo, Izvrstna domača vina ter mrzle in tople jell. Mar. Meden.
Perufnlnarjll
PAT M A ilkmf®Q0 sredstvo, A	ozdravi vsako pe-
rutnino, ki obeša perutnic«, jo dri»-Ijava, ima zapečene r.adk« in vam včasih zalega do nndttfega komada pogine. — Pošljite 35, 65 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palm« s navodilom poštnin« prosto. I. K Woi*lK tičjeklajni preparati Maribor, Sofljin trg 8.
Odgovorni urednik: Forda Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila t Maribora.