Dopisi. Iz Maribora 25. febr. (V zadevi mestnega posojila.) Kakor znano je dež. zbor marib. mestni sreuji po dolgcm in živabnem pričkanji slednjie dovolil, da sme loterijino posojilo za 800.000 gld. napraviti. Ali tudi v tcj reči je od dovoljenja do zvršenja daljna in trda pot. — Ministerstvo notranjih oprav stavi za potrjenje tega sklepa mnoge in težke pogodbe. Srenja se mora obvezati, da zastavi za to posojilo vse svoje prernakljivo in nepremakljivo premožeuje, vrh tega še dohodke iz priklad na davke in iz srenjskib posestev, na ktera se vse to intabulirati kakor tudi na srečkab, ki se bočejo izdati, omeniti mora. Tudi se ne dovolijo srecke po 10 gld., kakoršnjib srenja izdati boče, marveč se morajo najmanje na 20 gld. postaviti. — Vse to sedanjega mestnega zastopa preplašilo ne bo; pri velikih stroških pa, ktere bo loterijino posojilo stalo, bode dobiček za mesto toliko menjši. Iz Celja, 23. sveč. (Umor. Prijatelji nematvainsovražnikibanke,,Slovenije" se množijo.) Zdatui mraz, ki je v pozni zimi nastopil, je kmctovalcem prav všec, ker zadržuje nekoliko prerano poganjanje ua setvah in drevesih. Posebno je še mraz vstregel vsem pivarjem in drugim obertnikom, ki so pretečeni teden voz za vozom led v ledenice vozili. Ravno pii tem poslu se je velika liudobija zgodila. Trije fantje so pri pirarju Mathes-u led spravljali; Jan. Klanjšek iz Šmarjete pri Vojniku, Jan. Hkraber iz celjske fare, in Karl Rančigaj od sv. Martina v Rožni dolini. Zadnja dva kočlarska, slabo izrejena siua sta prišla do piva in ga precej veliko ukradla, kar zapazi prvi pošteni kmečki sin J. K. in njima zaproti, da nju boče pri gospodarju zatožiti. Iz hude jeze ga poiedneža 19. t. m. na večer domu gredočega zunaj mesta pri Gaberjih pričakata in tolovajski ubijeta; drugi den so ga našli pii cesti tako razmesarjenega, da se dolgo ni moglo spoznati, kdo da je. Še le 20 let star moral je zavoljo svoje poštenosti po teh dveb hudodelnikih, kterili eden je komaj 19. leto spolnil, drugi pa 21. nastopil, umreti v veliko žalost svoji žlahti. Mlada budodelnika sta sicer že zaprta, pa kaj to pomaga? Rajni ne bo oživel in morilca se bodeta kolikor le mogoče malo kazaovala; zato se pa umori množijo, kakor bi Clovek le muha bil. V pogubo narodue zavesti se vedno bolj množijo Nemcivnašib krajib, kteri si po¦ sestva kupujejo, se dajo v aoseskiue odbore in okrajne zastope voliti in zoper domače sloveusko iu dostikrat zaslepljeno ljudstvo, posebnoše pri volitvah v deželui zbor bujskajo. Pred kratkim so se v vojniškem trgu nekteri Prusi naselili in 3 biše v trgu ia 3 posestva na kmetih silno drago kupili (ali s svojim ali s tujim, v posebne namenc podarjenim denarjem, ne vem). (Kje ste celjski narodnjaki? zakaj se ne trudite, da se ustanovi založuica, stiskanim kmetom v pomoč? Vredn.) Bolj ko se nemštvo pri nas širi, bolj se tudi množi število nasprotuikov vseb slovenskib naprav. Kakor je nSlov. Gospod.u že poročal, da pri branilnici v slov. Bistrici nobcn kmet denarja na posodo na dobi, ki je pri banki ,,Sloveniji" zavarovan, tako se trdi o celjskej hranilnici. — V tem se kaže gola nevošljivost, ker gospode nemčurje jezi, da si Slovenci sami pomagati bočemo. Z našimi uasprotniki delajo tudi agenti nemških zavarovalnih društev zoper doraaSo banko, kakor n. pr. ageut vzajemnega graškega društva v Konjicab g. J. Tr., ki moti ljudi, ki hočejo od graškega društva odstopiti, blizo takole: ,,Nikar k nSloveniji" ne pristopite; ona nima denarja, vam plačati, ako pogoritc, ker je na silno slabib nogab; mi Štajarci se le svoje dežele držirao in pustimo Kranjce pri miru" itd. Treba je agentom banke nSlovenije" paziti na taka natolcevanja in ljudem pokazati grde laži takib bcsed in ujib pravi uziok. Kakor druge banke je tudi naša, preden je smela delovanje začeti, morala gotovi denar pred vladniin komisarjem spričati; kdor tedaj tako neuruno govori, dolži gosposko samo uepošteuja. Da pa uobeua banka pri svojem začetku nima toliko deuarja, kakor potem, ko že veliko let vspešno dela, umč vsak pameteu človek. Recite torej odločno meseca septembra dotičnemu agentu graškega vzajemnega društva:,,Jez odstopiin o vseh Svetib od vašega društva ter prosim, da to ravnateljstvu v Gradcu naznanite." Tu se namreč mora dva meseca prej odstop naznauiti; pri drugib društvih pa lebko kar odstopimo, ko obrok plače prejde. Dižimo se tedaj domovine slovenske ;n njenih naprav, naj so oue na Stajarskem ali na Kianjskem, da so le domače in ne poslušajmo nasprotnikov, ki Ijubijo le naš denar, ne pa nas! Iz Ljutomera, 20. febr. Blaže Pernišek je začel s popotuimni poduki 16. februarja pri sv. Križi poleg Ljutomera. K poduku o živiuoreji in o napravi občnega sadnega vrta za uino pomnoževauje sadnega drevja sc je zbralo mnogo vrlih kmetovalcev. Na občno zabtevauje bode ondi drugič govoril zopet o živinoreji. Učitelj kmetijstva poroea, da že prvi pogled prišlega k sv. Križu je zuanil, da tu bivajo junaski Slovenci, koji smejo biti vzor ostalim sosedom svojiin. Pa tudi njib kraj obeta srcčne bodočuosti. Ker je bilo v ujegovem načrtu za odpotovanje 16. febr. nekoliko pomote, pride k Malej nedelji učit kmetijstva omenjeni učitelj še le 2. marcija, in zber6 se naj po drugem sv. opravilu poslušalci v ueilnici. Govoril bode o stroki, katero si izvolijo slušatelji po učiteljevem predlogn. Iz Ruš. (Primicija.) V nenavadnem času sredi letošuje zirae in na visoki planini v Smolniku obbajali smo 16. febr. novo mešo. Novomešnik, č. g. o. Erncst Čuček, minorit iz Gradca, so tukaj, kjer jim je dobra sestra omožena, prelepo duhovsko svečanost slavili; c. g. Fr. K., župnik pri sv. Marjeti pod Ptujem so bili pridigar. Dasiiavno so vsa pota v planino s 5 čevljev visokim snegom pokrita bila, se je vendar, 6 do 7 sto vernikov zbralo, da niso mogli vsi v malo, a čeduo cerkvico. Iz Ijutomerske okolice. Dopisnik iz Maribora v poslednjem ,,Gosp." je nam slovenskim kmetoni popolnoma iz srca govoril. Tudi mi spoznamo važnost nčitalnic" in prijetnost ,,veselic" ter njih vrednost za omikovauje. Toda uam vsaka veselica ue ugaja, ktera je gosposkirn in mladiui ljudem Ijnba in draga. Bolj bi nas res mikalo poslušati in razpravljati resua vprašanja, ki se tičcjo narodnega gospodarstva iu politikc. Zarad tega bi mi jako želeli, da bi ljutomerski uarodnjaki osnovali politično društvo ali prav za prav gospodarsko-politično društvo. Društvo čitalniško naj bi še dalje ostalo tudi poleg uovega, in možje, kteri so se letos tako živo čitalnice poprijeli, naj bi še dalje njeue nameae pospeševali, kajti so tu ua pravem mestu, in pripoznati jim tudi mi moramo zasluge v povzdigovanji narodnc zavednosti. Za osnovanje politiškega društva bo seveda v sedanjili razmerah nekoliko možatega poguma treba. Možje, na ktere mislim, so sicer prav modri, globoko premišljujejo vsako podvzetje, pa ravno v tem premišljevanji radi pozabijo izpeljati izvrstno ruisel. Tu velja nekoliko korajže, ktere pa ne more nienjkati pravim rodoljubom, ki ved6, da potrebuje stiskaui narod odločnih braniteljev, iu to najbolj na politiekem polji. Vi, dragi možje, v ktere stavirno popolno zaupanje, ki ste neodvisni, le krepko na noge; podpore od naše strani ne bode manjkalo! Le vrlo uaprej, in v malih mesecib imamo v Ljutomeru uovo pgospodarsko-politično" društvo. Kmet iz bližuje okolicc. Od Male nedelje. V obče je zuano, da se naša ljutomeiska okolica v uarodnem oziru skoro med vsemi slovenskimi okraji na Štajarskein najbolj odlikuje. Spozuali so to celo naši političui nasprotniki, kajti se niso upali pri slednjih volitvab v deželni zbor iz svojega tabora kandidata za ta okraj postaviti, kar so drugod povsod storili. To spoznavajo tudi naše soduijske iu politične gosposke, in zato se pa tudi tukaj že precej slo venski uraduje, in vsaj na slovenske uloge tudi v uaščini rešuje, kar je na vse strani ludi pravično in bvalevredno. Ako človek prikorači na naš Ijutomerski ,,votovž", niu je brž pred očmi celavrsta prilcpljenih naznanil, razglasov itd. pridšihod visoke dežel. vlade, ter z večino glasečib se po slovenski. Mi bi sicer to zaželeuo in ua vse straui potrebuo djanje deželne vlade hvalili in spoštovali, toda sapo nam zapira, če ove razglase bolj natauko pogledamo. Ti razglasi, naznanila in tudi imena, ktera se tem okolnicara pridevljejo, so v tako slokem, mršaveru ter vsemi jezikoslovnimi pomanjkljivostml in pogieški obloženem jeziku spisani in ponatisnjeni, da si jih Človek res skoro ne move do dobrega stolmačiti, ter jih ne drugače kakov uarodue pleve in tuje zjedi imeuovati. Nam se tedaj nebote dozdeva, da uas vis. gospoda navlašč s to drozgo krmi, češ: tukaj imate vaški, pa razumite če zamorete, za nemško še bodete prosili. Ako pa je vis. dežel. vladi res zato, da se iazglasi raznmejo, a tudi spolnujejo, bilo bi svetovati, da si v piibodnje pridobi prestavljalca, kteri ue bode našega slov. jezika kvaril, vis. dež. vladi pa sramotc delal.