1 Leto XIV. [ Štev. 52 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-6? UPRAVE: 25-67 in 25-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 250 'POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.405 Maribor, ponedeljek 4. marca 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejemam v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena 1; din 1*— Sumner Weltes na poti v London Is Berlina je odpotoval danes in potuje čez Švico in Francijo — Nemški pogoji za mir — Odiočno stališče Pariza in Londona — Rezultati misije Rooseveltovega odposlanca bodo znani šele po vrnitvi iz Evrope ! vaško? Kdo je zasedel Poljsko? Kdo se j je vrgel na Finsko? Kdo je odklonil po-! sredovanje in razsodišče? Kdo je želel vojno? Kdo je pričel vojno? Sumner Welles more v Franciji vprašati kogar koli na ulici, zakaj se Francija vojskuje, odgovoril mu bo enako: Francija je preveč trpela ped težo more, zato hoče osvoboditi sebe in svoje državljane neprestanega ogražanja, zastraševanja in negotovosti.« »Epoque« pa pravi: »Miru ne more biti, dokler sovražnik ne bo strt.« GLASOVI LONDONSKEGA TISKA LONDON, 4. marca. Havas. Pred pri- BERLIN, 4. marca. LRP. Sumner Welies je bil sprejet pri Hitlerju v sobo-°’ '^eraj se je pa sešel z njegovim namestnikom Hessom, dr. Schachtom in maršalom Goeringom. Davi je odpotoval proti Švici, od koder potuje čez Pa-r|z v London. Pri Hitlerju je bil Rooseveltov odposlanec skoraj dve uri. Zatrjuje se, da mu je Hitler izročil tudi pismen odgovor na Rooseveltova vpra-sanja. Nemčija je ostala na svojem stališču. Ves čas razgovora je govoril skoraj izključno samo Hitler o vzrokih, ki so Nemčijo napotili do vojne in o pogojih, pod katerimi bi bila pripravljena skleniti mir. Hitler je po dobljenih ■ptormacijah dejal, da zahteva Nemčija priznanje njene, volje na evropski ce-;'ni, na kateri se mora Anglija desinteresirati in se umakniti na področje svo-!ega otočja in imperija. Prav tako se mora tudi politika Francije omejiti sa-na Sredozemlje in njene kolonije. Razen tega morata Anglija in Francija vrnit? Nemčiji vse kolonije, ki bi se pa na novo razmejile, tako da bi pripadla ^©Mcem tudi še nekatera nova kolonialna področja. Češka in Poljska ostane-ta Področje Nemčije. • GLASOVI PARIŠKEGA TISKA j mir ter prayijo, da ne more biti niti go-ARIZ. 4. marca. Havas. Pariški listi vora o tem, da bi se zavezniki na tejba-^ometitirajo živahno obisk Sumnerja zi sploh lotili kakih razgovorov. »Figa-'dlesa v Berlinu in nemške pogoje za' ro« vprašuje: »Kdo je zasede! Češkoslo- Finci če vedno v severnem dete Viipurija S°vsetske čete obkoljujejo finsko obrambo — Finci so imeli za odpor premalo mož in topov — Izgube pred Viipurifem večje kot v vsej vojni , London, 4. marca, Reuter. Po poroči-ri iz Moskve, tam demantirajo predvče-■ ajšnje vesti, da so sovjetske čete že poginoma zasedle Viipuri. Te vesti niso Re izdane iz uradnega vira. Sovjetske .f1® so zasedle samo južni del mesta, do-tfhn se v severnem Finci še upirajo. SOVJETSKO POROČILO MOSKVA, 4. marca. DNB. Leningrajsko vrhovno poveljstvo javlja, da so sov ! ke čete včeraj obkrožile Viipuri. Za-^z©Ie so severno od Viipurija naselje ' sarela ter zaplenile štiri 76 mm topove, so bili v informacijski centrali gene-, nega štaba neke finske edinice, Sovjs-. so zasedli tudi otok Tupuranvari ju-f10 od Viipurija, kjer so pregnali Fince sest postojank, med temi so bile v pe- potrebne informacije, a tudi zagotovilo, da je angleška volja neomajna. Preura-njeni mir bi dal Nemčiji oblast nad Evropo in ji omogočil organizirati sovjetske vire, zalo bi mu v par letih morala neizogibno slediti nova vojna, v kateri bi bil položaj zaveznikov dosti neugodnejši, kakor je sedanji. ROOSEVELTOVA IZJAVA LONDON, 4. marca. Havas. Ob vrnitvi v Washington je sprejel Roosevelt v vlaku zastopnike tiska, katerim je izjavil, da je prejel od Sumnerja VVellesa že več poročil, da pa o njih ne more govoriti, dokler se ne vrne iz Evrope. Tudi v zaklonih težke obalne baterije, kate- tih B*1 topovi so prešli nepoškodovani v °vietsko last. Drugod ni bilo posebnih ^©godkov. Sovjetski letalci so sestrelili 10 tinskih letal. BITKE v velikem obsegu HELSINKI, 4. rnarca. Havas. Uničenje {°vietske 34, brigade bojnih voz se sma-r? za klasičen primer finske vojne teh-J*©- Fincem se le s skromnimi sredstvi ™®f©či!o uničiti prvovrstno sovjetsko t°rizirano edinlco. Toda sovjeti se ni-ustrašili te izgube, podvojili so napa-1 Pri Kolasu so pustili na ledu blizu huO mrtvih. Vojna v velikem obsegu se . ?vi!a zdaj na Karelijski ožini, tako da težko potegniti določeno fronto. Finci rčevito branijo vsak del zemlje in jo .^Puščajo šele po težkih izgubah, ki so *? zadali sovražniku. Sovjeti so poizku-‘ 1 včeraj za Viipurijem. spustiti svoje lj°JaLe s padali, a so bili vsi polovljeni. l©sebno živahni so bili sovjeti v dolini 'thenerja. Bombardirali so mesta Ju-°'a in Inkeroini. Število žrtev in po-nen?Csna ^koda še ni znana. V vzhod-vč *n severnem delu Viipurija so bile era! hude bitke. Finci so še zabarlka-kie v severnczaliodnem delu mesta. n,/" s° utrdbe, ki sondam k Mannerhei-y* ^rfi. Padec VHrn.tFa ima v tujini *c odmeva kakor na Finskem. , BOJI ZA VSAKO HIŠO .FINKI. 4. marca, Reuter. Sovjet-e cete nadaljujejo s skupinskimi napa-tUl bnske položnic. V Viipiiriju, ki je že bok tret-*’ne v sovjetskih rokah, se bijejo 23 vsako hišo, vendar so finske po- stojanke še v severnem predmestju. Sovjeti napadajo s treh strani. VELIKE FINSKE IZGUBE HELSINKI, 4. marca. Havas. Finska obramba v Viipuriju še vedno ni ustavljena. Načrt finskega generalnega štaba je braniti vsaj del mesta tako dolgo, dokler bo mogoče, da se med tem lahko dokončajo utrjevalna dela v tretji obrambni črti, ki je bila šele naknadno zgrajena. Ako bi bilo mogoč«, naj bi ostale razvaline Viipurija kot trdnjava pred tretjo obrambno črto Mannerheimove linije. Tu hodom Sumnerja Wellesa v London pi- j Londonu pravijo, da bodo rezultati tnisi-šejo angleški listi, da bodo pogoje za mir t je Sumnerja VVellesa znani javnosti šele diktirali zavezniki, ne pa Nemčija. Sum- j tedaj, kadar bo že podal Rooseveltu ust-ner Welles bo toplo sprejet, dobil bo vse I meno poročilo. ! ske čete so prišle komaj včeraj v stik i s Finci, ki so .se umaknili na tretjo ob-j rambno črto. Boji so se pričeli z bom-i bardiranjem finskih položajev s težkim 1 topništvom. Sredi Karelskc ožine stoje Finci še deloma v drugi obrambni črti, na j vzhodu pa cek) v prvi. STOCKHOLM. 4. marca. Reuter. Kakor poročajo iz Helsinkov, bodo finske čete po izpraznitvi Viipurija zasedle položaje v tretji obrambni črti, ki leži tik za mestom. Te položaje so gradili šele nedavno. ZA FRANCOSKO ODLIKOVANJE MANNERHEIMA PARIZ, 4. marca. Havas. Predsednik je pa treba tudi braniti sovjetskim četam, da ne bi predrle dalje na zahod proti Kolki in Helsinkom. Finci so utrpeli poraze na zahodnem delu Karelske ožine zaradi tega, ker so imeli premalo čet za obrambo in premalo težkega topništva. Zaradi tega so bile tudi njihove izgube precejšnje. Sodijo, da je v teh bojih padlo 17.0C0 mož, torej več/kakor so jih Finci izgubili ves čas vojne na vseh dru- ; letaskega odbora je predložil predsedniku odsekth skupaj. j republike Lebrunu željo, naj bi se mar. POLOŽAJ NA KARELSKI OŽINI j šalu Mannerheinnt podelilo francosko od-HELSINKI. 4. marca. Havas, Sovjet- I likovanje za hrabrost. Italija med dvojnim pritiskom LONDON, 4. marca. Havas. »Sunday Times« pišejo, da je glavna težkoča v pogajanjih z Italijo v tem, da hočejo zavezniki omejiti svoje nabave, ki naj bi služile za zameno premoga, v glavnem sa mo na izdelke težke industrije, dočim bi Italija želela prodajati tudi poljedelske pridelke. Italija pa tudi ne želi skleniti z zavezniki take trgovinske pogodbe, ki bi imela kakorkoli politični značaj. Italija namreč ni izpostavljena samo pritisku Anglije, ampak tudi Nemčije. Ta pritiska na Rim z vso težo, da bi se Italija uprla RIM, 4. marca. LRP. »II Popolo d’Italia« piše, da ni dosti upanja, da bi Italija mogla kupovati angleški premog, pa če bi ga tudi prejemala za svoje industrijske izdelke, ker je najdražji na svetu. Anglija nima monopola na premog. Petnajst italijanskih parnikov čaka sedaj z 200.000 tonami premoga v Rotterdamu na nadaljnje dispozicije. Rim je sklenil zarade angleške blokade, ki je sedaj zaprla tudi pot dobave nemškega premoga Italiji, protestirati v Londonu. Protest bo izročil angleški vladi danes italijanski bo zahodne hemisfere ter sodelovanje v zraku, na zemlji in na morju med USA in raznimi latinskimi republikami za obrambo Panamskega prekopa. Roosevelt smatra, da je kanal za Južno Ameriko prav tako važen, kakor je za Severno. Predviden je dolgoletni načrt za zgradbo več zračnih in pomorskih oporišč. blokadi giede nemških dobav Italiji in veleposlanik Bastianini, ki se je . pravkar odrekla zaveznikom vsako ugodnost ali j vrnil iz Rima. podporo. Admiral Raeder o pomorski vojni BERLIN, 4. marca. DNB. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, veliki admiral R a e d e r je dal včeraj zastopniku ameriškega radia v Berlinu izjavo, v kateri je v zvezi z afero »Altmark« naglasil: »Velika Britanija je napovedala Nemčiji vojno. Samovoljno je razširila listo tiho- drugimi državami, je Raeder odgovoril, da tega ne misli, toda angleško trgovsko brodovje je vse oboroženo in je zato dejansko vojno brodovje, proti kateremu je Katastrofa angleškega veleletala LONDON, 4. marca, Reuter. Angleško potniško veleletalo »Hannibal« se je pri kraju Rikuči, oddaljenem 50 km od Karačija v Indiji, zrušilo. O 64 potnikih še ni poročil. CALCUTTA, 4. marca. Havas. Neko angleško letalo, ki je iskalo izgubljeni hidroplan družbe »Imperial Airways«, je opazilo na površini morja velike ploskve razvlečenega olja. Ne morejo še definitivno sklepati, če so to ostanki potopljenega vodnega letala »Hannibala«. POSLEDICE PANIKE _____________ . ŠANGHAJ,z 4. marca. Havas. Med treba postopati brez prizanašanja. Glede alarmom pred napadom nekega letala je potopitve nevtralnih ladij je pa izjavil, da prišlo med potniki na ladji do velifke pa je kriva potopitev Anglija, ker jih izkori- n>ke. Ladja se je prevrnila, 300 potnikov tapskega blaga ter tako napovedala voj- šča v svoje vojne namene. Nevtralci so pa i je padlo v vodo. Obstaja bojazen, da je no tudi ženam in otrokom. Tako je po- i tudi sami krivi, ker nudijo službo Angliji. 260 ljudi utonilo, tegnila v vojno celokupno prebivalstvo Nemci potope le one nevtralne ladje, kit POGREB DANSKEGA PRINCA Nemčije, ki ima pravico in dolžnost, da 'ne plujejo v ravni črti, ki ponoči niso raz- CASABLANCA, 4. marca. Havas. V. prepreči omenjene angleške načrte. Nem-jsvetljene, ki so v spremstvu angleških za-(vsemi vojaškimi častmi so pokopali dan-čija ni storila drugega, kakor da je isto ! ščitnih ladij ali na poziv ne puste preiska-j skega princa Aga. V sprevodu so bili po- blago, ki ga kot tihotapskega zasega An- ve glede tovora. j leg danskega konzula visoki francoski vo- glija, sama razglasila za vojni material 1 ---jaški poveljniki tujske legije. Godba polka Akcija Nemčije na morju hoče", prav kakor Rooseveltovi obrambni načrti angleška, preprečiti dobavo blaga sovraž- NVASH1NGTON, 4. marca. Ass. V petek niku.« Na vprašanje, ali hoče Nemčija pre ponoči se je vrnil predsednik Roosevelt prečiti sploh vsako plovbo med Anglijo in (v glavno mesto z načrti za skupno obratu- je igrala posmrtne marše. Truplo princa so položili na pokopališču Casablance poleg generala Nogesa, odkoder ga Uodo kasneje prepeljali na Dansko. Maribor, 4. marca. Turčija ima izredno važnost v primeru, da se vojna razširi na Bližnji vzhod in Balkan, v območje Črnega in Sredozemskega morja. V rokah ima Dardanele, ki predstavljajo ključ do morja. Je balkanska in azijska država. Od nje mnogo zavisi, ali bo Bližnji vzhod ostal miren ali ne. Od Turčije je odvisno, ali se bodo pojavile ruske ladje v Sredozemskem ali pa angleške in francoske v Črnem morju. Jasno je, da se je pričela ostra diplomatska in finančna borba za naklonjenost Turčije, čim so se pojavile možnosti konfliktov v tem delu sveta. Francija je pravočasno rešila svojo zadevo s Turčijo. Odstopila ji je Aleksandretski sand-/.ak. Turčija je pozneje celo sprejela enostranske garancije od strani Anglije in Francije, toda bila je dovolj previdna, da ie odbila podpis pakta o medsebojni pomoči, preden ni zvedela, kakšne so možnosti podpisa pakta s sovjetsko Rusijo. Po okupaciji enega dela Poljske je odšel Saradžoglu v Moskvo in se tam Jolgo zadržal. Pogajanja so se pa razbila. Saradžoglu s kompromisnimi predlogi ni uspel. Dne 19. oktobra lani je bil sklenjen ankarski pakt o medsebojni pomoči med Anglijo, Francijo in Turčijo. Pakt pomeni veliki uspeh za zaveznike v pri-meri s položajem, ki bi nastal, če bi se Turčija vezala na sovjete. S Turčijo računajo Angleži in Francozi ob vsaki priliki in njena vloga v primeru, da se vojna vihra prenese na Vzhod, ne bo nič manjša kot je bila v svetovni vojni. Ankarski pakt je naravno izzval nezadovoljstvo v sovjetski Rusiji. Toliko prej, ker je Turčija po tem sporazumu stopila na čelo držav-podpisnic Saadabadskega sporazuma (muslimanske države Turčija, Iran - Perzija, Irak - Mezopotamija in Afganistan), ki so naklonjene zahodnim silam in ki bi vse vstale proti sovjetom, ako bi ti napadli katerokoli od njih. lako je zdaj Turčija v izjemno trdnem položaju v Prednji Aziji. Turčija je imela dve možnosti: ali pristopiti k Sovjetski Rusiji ali pa. zahodnim silam. V prvem primeru bi, kot smo videli, služila kot eksponent sovjetske akcije v Aziji (odvzeti Angležem petrolejske vrelce v Iraku in Perziji.) Na ta način bi angleška mornarica v Indijskem oceanu ostala brez pogonskih sredstev. S stalnim ogražanjem suhozemne in morske poti v Indijo, bi držala Angleže in Francoze v šahu. Ti bi morali tu koncentrirati močne čete, kar bi oslabilo njihove pozicije v Indiji. V taki situaciji bi mogli sovjeti misliti na uspešno akejo proti Indiji. Turčija bi se za nagrado razširila v onih deželah, ki so pred svetovno vojno bile njene, predvsem v Siriji, Palestni, Iraku in Arabiji. Prognoze so ■ bile vsekakor ugodne, ponudbe mamljive, toda Turčija jih je odklanjala in pristopila k Angliji in Franciji. »Basler Nachrichten« so v takšnem položaju prinesle senzacijo, da je Sovjetska Rusija postavila Turčiji teritorialne zahteve in da je v bazenu Črnega morja ter na Kavkazu skoncentrirala okoli 300.000 vojakov. Zahtevala je 50—70 km šjrok pas v severnovzhodnem delu Turčije, ki je bil po zadnji vojni okupiran od Rusov in bi moral pripasti ruski Armeniji, mirovna pogodba v Sevresu, ga je pa dodelila Turčiji. Tu je znamenita trdnjava Kars, na progi Tiflis-Erzerum, edini železnici med Rusijo in Turčijo. Vest je objavljal ves svetovni tisk. Ana-tolska agencija je vse demantirala, jasno pa je, da je presija obstajala ter kaže, v kakšni smeri se bodo dogodki razvijali, ako pride do zapietljajev. Tudi Perzija je ponovno izjavila svojo zeljo,^ da ostane nevtralna. Listi so spet poročali o koncentraciji sovjetskih čet na perzijski in afganistanski meji in o prodiranju sovjetske vojske v kitajski Singkiang. »Mobilizacija v Perziji«, »Delna mobilizacija v Afganistanu«! Nič niso pomagali demantiji, vesti so se ponavljale in celo vedele povedati o namerah sovjetskega vpada v Indijo. Decembra se je formiral angleško-francoski ekspedicijski korpus pod vodstvom najboljšega francoskega stratega generala Wey-ganda. Milijonska vojska v Siriji naj bi branila status quo v Orientu ali pa služila v ofenzivne svrhe na ruske petrolejske vrelce v Batumu. Stalinova Rusija težko da je dorasla iako velikemu načrtu. Znana je sicer te Nove žrtve pomorske vojne LONDON, 4. marca, Reuter. Ponoči med 4. in 5. uro so nemška letala napadla angleški 8.400 tonski parnik »Dema-Ia« v Rokavskem prelivu. Ker so imeli letalci zaradi luninega svita jasen pogled so vrgli bombe, od katerih so 3 na ladji eksplodirale. Ladja se je potopila. Kapitan je bil ubit. Zaradi razburkanega morja in požara je bilo reševanie zelo težavno. Od 48 Angležev je izginilo 20, med 253 indijskimi državljani pa pogrešajo 88 oseb. Mnogo potnikov ie ranjenih Parnik je plul iz Antverpena. LONDON, 4. marca. Havas. Ribiči, ki so se vrnili z lova, so sporočili, da je ne- ko nemško letalo skušalo napast! angleški parnik na odprtem morju pri Nort-humberlandu, a je bilo pri tem sestreljeno in je padlo v morje. V temi se je opazila najprej' velika eksplozija, nakar je bilo videti, kako pada goreči bombnik v morje. Blizu tam se je morala že v soboto potopiti neka ladia, ker so našli ostanke njenega trupa. Deset članov posadke te ladie je rešil neki obalni parnik. OSTENDE, 4. marca. Reuter. Dva holandska parnika, ki sta sinoči prispela semkaj, sta bila v Severnem morju napadena od nemških letalcev in obstreljevana s strojnicami. Letalski spopadi na zahodu PARIZ, 4. marca. Havsa. Najmanj 5 nemških letal je bilo včeraj sestreljenih nad Maginotovo črto. Angleški letalci so sestrelili 2 nemška bombnika znamke »Dorn‘er« ter enega »Messerschmidta«. BERLIN, 4. marca. DNB. Nemško iz-vidniško legalo, ki se je vračalo s poleta nad severno Francijo, je napadlo sedem angleških letal tipa Hurricane. Nastal je spopad; en Hurricane je bil sestreljen, nemško letalo se je pa nepoškodovano vrnilo v oporišče. Spopad je bil po kasnejših ugotovitvah nad belgijskim ozemljem, nekaj minut poleta vstran od francoske meje. V zvezi s tem primerom je bilo belgijskemu poslaniku v Berlinu, ki ie vložil protest, izraženo opravičilo nemške vlade. Ameriški demokrati v večini V/ASHINGTON, 4. marca. Ass. Gallupov institut za raziskavanje ameriškega javnega mnenja je objavil rezultat odgovorov na vprašanje, koga bi rajši Američani imeli z. marca. Havas. Znani francoski gospodarski strokovnjak prof Charles Rist in Asthon Gwatkin sta odpotovala kot odposlanca francoskega in angleškega ministstva za blokado v USA, kjer bosta preučila nač:n, kako bi se čimbolj izognili oviram nevtralne plovbe od strani vojskujočih se držav. POVODNJI V AMERIKI SAN FRANCISCO, t. marca. Ass. Nove poplave v dolini Sacramento in San Joaquin so prisilile več sto rodbin, da zapustijo svoja bivališča. Mesto Colusa je popolnoma odrezano. Veliko škodo imajo farmarji. Doslej se ve. da so izmed 5000 beguncev našli smrt 4 farmarji. Curih, 4. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 9.92y,, London 17.52, Newyork 446, Milano 22.52, Berlin 178.75, Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 7914, Bukarešta 3.35. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno, toplejše in južno vreme. Včeraj ie bila najvišja temperatura + 3.5, danes najnižja — 8.4, opoldne + 3.0. za Kominterne, ki pravi, da je treba evropski sistem udariti v Aziji, posebno v Indiji. Sovjeti naj bi z napadom čez Kavkaz razbremenili svojega nemškega zaveznika pri ofenzivi na zahodu. Kljub turškemu demantiju je tedaj jasno, da se na Bližnjem vzhodu pripravilo stvari, ki ne obetajo mirnega poteka. Sooredno s pomladno ofenzivo na zahodu, ki bi naj jo začela Nemčija, ■Jai&io priprave na turški in perzijski meji na-slutiti, da se kakor v svetovni vojni formirata dve važni fronti: ob Renu in na Vzhodu. Takrat kakor sedaj pa ima ključ do prometnopolitičnega prehoda med spornima točkama: Sredozemljem in Črnim morjem v rokah Turčija, samo z razliko, da je bila 1914 ha strani osrednjih danes pa je v taboru zavezn^h ejemakratskib. velesiL B. G. O potrebi in ztsiugsb SDS »V 12. letih sodelovanja s HSS so bili samostojni demokrati neprekinjena ve* med hrvatskim političnim vodstvom ‘n opozicionalnimi srbskimi politiki. S tem so samostojni demokrati omogočili sodelovanje, ki je dovedlo do izhoda iz neljubega položaja po 6. januarju 1929. če torej danes Jugoslavija, za katero zda! tudi Srbi priznavajo, da je najboljša zaščita njihovih interesov, ni razdrta P° notranjih političnih borbah, je to velika zaslgua tudi samostojnih demokratov. Samo iz strankarske zaslepjenosti in ne-ostvarljivih osebnih ambicij je mogoče napadati samostojne demokrate zaradi sodelovanja s HSS in njihovega pobijanja hegemonističnih tendenc med srbskim prebivalstvom. Nasprotniki SDS so bili ves čas avtoritarnih oblastev na vladi, medtem ko so bili prvaki SDS preganjani. Zato je jasno, da so brezpredmetni napadi »Srpske Riječi na SD5. Tem nasprotnikom SDS ni do pravilnega razumevanja državnih ne srbskih interesov, v novem položaju si hočejo le zagotoviti pooblaščeni položaj, ki so ga imeli v minilih 20. letih. (»Obzor«). Sporazum in Narodna banka V nedeljo je bil v Beogradu redni občni zbor delničarjev Narodne banke. V debati je akcionar prof. dr. Velimir Bajkič naglasil, da »je sporazum velika politično delo. Srbi, ki drugače gledajo na to, greše. Srbi se nimajo od sporazuma česa bati, ker so v večini, imajo svojo dinastijo, diplomatski uradniki in častniški zbor so v glavnem srbski. Nazaj ni mogoče. Če mislimo, da lahko gnjavimo Hrvate, tedaj bodo oni šli, če treba, tudi s črnim ciganom. Tako se ne sme delati. Jugoslavija obstaja, je edinstvena država. O delitvi dolgov ne more biti govora. Sporazum bom vedno branil. Hrvatsko gibanje je čisto ideološko, tuni bilo gospodarskih elementov, kakor jih ni bilo pri Srbih.« Vladni komisar je dr. Bajkoviča opozoril, naj ne govori politično. Dr. Bajkovič je nato vzel svoje papirje, prekinil govor iti zapustil govorniški oder. Za njim je delničar \rsa Sta-menkovič v daljšem govoru izjavil, daje nezadovoljen z delom upravnega in nadzornega odbora, ki sta bila na kraju pri volitvah dopolnjena. Adam Pribičevič se fe preselil Bivši šef SDS, Adam Pribičevič, ki je dolgo časa bival v vasi Svračaku v vu-čitrnskem srezu na Kosovem, se je poslovil od te zemlje. Slovo j‘e bilo zelo prisrčno, mnogo prijateljev je spremilo Pri-bičeviča iz Kos. Mitroviče na njegovo novo posestvo južno od Beograda. Zahteve po sabornih volitvah »Hrvatski dnevnik« piše, da »je strankarska razcepljenost Srbov kriva, da še ni volitev. Hrvati so politično konsolidirani, zato ni zadržkov za razpis volitev v sabor. Hrvatska javnost zahteva, da se sabome volitve izvedejo brez ozira na politične, prepire na srbski strani.« Dr. Cubrilovič brani Hrvate Na velikem zboru v Subotici je poljedelski minister dr. Čubrilovič poudaril, da »je srbsko-hrvatski sporazum nevše-čen le tistim, ki so izgubili z njim oblast. S 26. avgustom so zamašena usta vsem, ki so kričali, da dr. Maček in Hrvati niso za dinastijo Karadjordjevidev. Slišim, da hočejo nekateri preprečiti veliko zborovanje Hrvatov v Subotici, kar jim pa nihče ne more prepovedati. Tudi Srbi moramo slišati njihove želje in zahteve.« Teike zahteve za sedan'1 rod Na zborovanju Hrvatskega planinskega društva je minister dr. Torbar naglasil, da »terjajo sedanje prilike težke zahteve od te generacije. Obdržal se bole tisti narod, ki bo pravilno razumel sedanji čas m se po tem ravnal. Lahko bodo stavljene v nas še težje zahteve, zadovoljni smo pa s tem, kar smo doslej dosegli.« Milijon poljede*sklh delavcev Na kongresu zveze poljedelskih delavcev Jugoslavije je bilo ugotovljeno, da je v državi milijon delavcev, ki si služijo kruh v poljedelstvu. Njih zaslužek pa znaša na leto povprečno le 3 do /.000 din, tako da jim manjka sredstev za preživljanje, kaj šele, če pride med nje bolezen. d se bliža - a kašče so prazne Onevne gredo celSS vJakii živi!, tudi! žžvsne preko meje, — naš maži čiovek pa strada itn bolj se bližamo pomladi, tem založili v jeseni.-so sedaj • na konju in j da, ki jo podaljšuje in stopnjuje leto- - j se Pj’az,11.iP kmetove kašče in imajo lepo živino in tudi dosti mleka j šnja zima. Skoraj povsod primanj- ter mlečnih izdelkov. Lani je bila za j kuje živeža, obleke ter kuriva. Prebi- kinct če in počenja mešati med -moko za koruzno moko. Enako je z drugimi življenjskimi potrebščinami. Kmet se pomladi sicer veseli, obenem pa se je noji, ker ve. da ne bo denarja ™ ne zadosti .Življenjskih potrebščin. Kmetom, ki niso Zime in dvioa slaba. V jeseni predvidevali dolge cen, prede sedaj že so skoraj ves više' in eikov prodali, denar uporabili za . v°(.e dolgove, davke in drugo, a se- 1'!niaj° več kaj prodati, v hjši pri-denarja. Druga leta so go-•fig* y času dojiile nekaj dro-, nr/...za. J^jca. a tudi kokoši letos ne i ko h° Ja^c' Her 'paž ni paše:. Sedaj,; im 1(! e^a Prijeti močno za delo, bo j“?l kmel slabo im: o zime preveč konsumiral m v le prodajal, tako da stiski. ■ A fe .bolj so se izpraznile shrambe • lvlnsko krmo. Sena je silno malo vo,"r'aVe se morajo večinoma zaclo-W s]anio. Ni torej-čudno, da je da krmo izredno slaba letina in vsled tega ni čudno, da kmet prodaja svojo živino in se praznijo hlevi. Če pogledamo, koliko živine gre tedensko iz Prekmurja, z Murskega polja in Slovenskih goric v razne kraje naše države in preko meje, se človek nehote vpraša, kedaj bo ta vir usahnil in kaj bo potem? Se slabši je položaj naših viničarjev, kočarjev, delavcev in sezonskih delavcev. V teli hišah je sedaj prava he- valstvo ponekod v resnici strada in zmrzuje. Dolgotrajna zima onemogoča vsako delo v vinogradih, kjer bi si lahko viničarji in drugi delavci zaslužili za najnujnejše potrebe. Tudi na poljih, v gozdovih, sadovnjakih ler celo v opekarnah počiva delo. Pri vsem tem pa gredo chjevno ceii ! vlaki različnih živil preko meje. Pri nas rastejo cene iz dneva v dan. naš mali človek pa slrada. ALI SO HRIBOVSKE ENORAZREDN!-CE PRIMERNE ZA NOVINKE? Pred petimi meseci so bile zadnje namestitve brezposelnih učiteljskih abitu-rientk. Večina mladih učiteljic je bila nameščenih po visokih hribovskih; etioraz-rednicah kot n. pr. Razbor pri Sloveni-gradcu, Bele vode,'. Strojna na Kozjaku itd. Kot novinke brez prakse morajo to mlade začetnice poleg poučevanja otrok od 6. do 15. starostnega leta v več oddelkih, vršiti same še npraviteljske posle ter voditi vsa opravila krajevnega šolskega odbora. Ta sMbena mesta nišo primerna za novince;-frianj seveda za novinke brez vsake- -prakse. Zato so večinoma prosile za primernejša mesta na večrazrednih š.olalt. /. ■ . rano, d očim' je preiti v je sedaj v *’ Oh 'f 1 * iM lUi CJ V.U1.111U, Ud ,.«1 krmi i mlečnost slaba in celo ■ na deželi, večkrat težko dobiš Ali ek a, kaj pa šele sira. surovega ma-_mi drugo,. Oni, ki sp naprednejši gospodarji, ki imajo silose in so si jih Razprava prali b!vš®snu efcsekutorjju V soboto popoldne ” je bila izrečena obsodba v zanimivi razpravi proti bivšemu davčnemu eksekutorju iz ptujske okolice in sedanjemu trgovskemu zastopniku Antonu Klemencu iz Brega pri Ptuju. Klement je na podlagi lažnih podatkov, ki jih je navedel davčni upravi v Ptuju,-dosegel, da je davčna uprava črtala zaostale davke in doklade, irt" sicer posestniku in gostilničarju rJR.udolfu Debeljaku.iz Dolan-in posestniku Antonu Korenjaku iz. Cirkulan pri Sv. Barbari | v Halozah, prvemu ,37.150 din, drugemu i pa 21.603 din. Na zatožno klop so morali Klemenc, oba posestnika, pa tudi bivši župan občine Sv. Barbara v Halozah, ki je bil osumljen, da je s svojim podpisom in občinskim pečatom potrdil lažne podatke. Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je obsodil Klemenca na 1 leto in 2 meseca težke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za d&bo 2 let, ostale obtožence pa je zaradi pomanjkanja obremenilnih dokazov opro .stil. Nova postojanka SPD na Stropi -j ^0<*ružnica -SPD Prevalje je "uredila j Širnih gozdovih, pozimi pa dobre smu-• ^Premila na Strojni (105-1 m) pri čarske terene tako ža začetnike kot , eiu Janežu sobo s 4 posteljami. S j za izvežbane smučarje. m® je priskrbljeno obiskovalcem' ■— f°jiie udobno prenočišče z ostalo • l)s^rho. Lahki dohodi na Strojno so *. revalj (2 uri), iz Dravograda (2 uri) .Libelič (1 uro in pol) od koder odijo dobro markirane poti. Podruž-- v je odločila za ta korak radi '11L ^ številnejšega obiskovanja Stroj tem v zvezi nastala, se jo. slišalo \ soboto precej upravičene kritike na račun mestne občine. ---- 'tu’ ni,di ljubitelju narave, in lažjih ^PeJzPrc^0(^e z razgledom od zc- ?p ti0 fl;deč preko obširnih polj na-ni 0r°Ske tja do belih Tur. Poiilruž-;l ^se s svojo postojanko toplo pri-'Vr°&. za Številen, obisk, saj nudi r°jna poleti lepe izpreliode po ob- ^«b»fana lepe e3u Pohorja do sivih Kamniških SOCIALNA PLAT MESTNE OBČINE LAŠKO Mestna občina Laško ima v službi kot cestnega pometača Kolšeka. Pred kratkim pa so pri občini nastavili še njegovega brata kljub termi, da ima slednji že eno službo pri občini kot' šolski sluga z mesečno plačo. Občina ima dovolj brezposelnih in ni potrebno, da poseduje kdo iz protekcije dvoje službenih mest in tako odjeda kruh drugim potrebnejšim. Dveh služb tudi nikdo ne more v reda opravljati in se to tudi najbrže s predpisi ne sklada. a. Drv primanjkuje v mestu, ker so po- I stale ceste za vožnjo s sanmi nemogoče. Kmetje iz okoliških vasi dovažajo v mesto vedno manj drv. Na Sani so jih prej lahko naložili dosti več kakor zdaj mr vozove. -Največ po'20 kubičnih metrov jih . pripe- na dan v • mesto. Nekateri trgovci s uia uuieuiu, iv zuvtc- i kurivom sd že pred .dnevi drva razprodali „ - pdlično mesto- med -prvaki našega im- >n ne morejo dobiti nove zaloge. Kmetic esinhi«!.-.-.. 1*1. . 1 - . " •> . * ---- •• Matifa lama ra*&2av!ja vem nec*-eJj° dopoldne je bila v Jakopiče-slik P.avdj°nu odprta kolektivna razstava 'zna '.Qrja Matije Jame, člana.Akademije . iYi,>no?ti in umetnosti. Umetnik, ki zavze- l-raf10n*s^tnL'oa slikarstva, je razstavil to-in - VP0le? pokrajinskih slik ludi portrete ' je h i^Ur kompozicije. Lepa razstava ■. zorn -ze ^rv' (*an deležna zaslužene po-i prodajajo drva-po 110 din m3. 2*}«|5 VINARSKA RAZSTAVA IN VINSKI SEJEM j jjrešinje v t‘. Zopet požar. Minuli torek je, kakor smo poročali, zgorelo v ši. Petru v Sav. dolini župnijsko, gospodarstvo poslopje. V četrtek zvečer pa je spel: zgorel kozolec, last župništva v št. Petru. Skupna škoda pri obeh požarih znaša skupno 100.000 din. e. Umrla jr v bolnišnici 12-letna pos. Meh' Elizabeta iz-Slatine pri Šmartnem ob Paki. i c. '-Ljudsko.- vseučilišče. - Za drevi določeno. predavanje prpf. dr. Borisa Zarnika je zaradi nepričakovanih ovir odpovedano. e Šahovski brzoturnir je priredil celjski Šahovski klub v petek. Udeležilo se ga je 16 igralcev. Prvo mesto si je osvojil g. Furlani s hi in pol točke Orl 15 dosegljivih drugo mesto g. Cijan z 12, tretje g. inž. Sa: jo.vic z U in pol, četrto g. Vladimir Diehl z 10 in pol, pelo g. Černelč z 9 točkami. c. Kronika nesreč. 15-lelni šolar Ivan Petaver iz Teharja je pri telovadbi padel in si poškodoval prsni koš. —? 7-letni sin posestnika Ivan VeZenšek iz Bukovja si je pri smučanju zlomil nogo. —- 57-letna žena posestmka Veronika Lipnjak iz Druškovca pri Humu ob Sotli si je pri padcu zlomila nogo. - 21-lelni Ivan Podhraški iz Gornjega Brezna pri Humu ob Sotli je kuhal žganje. Pri kuhanju mu je para bušnila v obraz in ga težko opekla. — 07-letna zasebnica Herman Marija iz Celja je na poledenelih tleli padla in si zlom.Ia roko. c. Mesina občina bo oddala s 1. aprilom v zakup odvoz 1'GkaJij iz obeh celjskih vojašnic. Ponudbe je vložili do 15. marca. 48-!elni POZIV «K V .MUIS!*K! SOBOTI Okrajni odbor društva Bi.lt križ: v j Murski Soboti-.poziva žene, dekleta in nm-' ške;> ki niso vojni obvezniki, naj si* lak »j javijo za razna dehi v slučaju vojne, in sicer: za vožnje z avtomobili, za kuhanje in kuhinjska dela, za šivanj.■ in prikrojevanje, za pranje perila, za skladiščno služijo. za vdržovanje čistoče in postrezi«) bolnikov, za ew.nl. d.rui<\: .službe. Prijav.* pismeno ali osebno na okra i nam načelslvn v Murski Soboti, soba št. 18. o7 Narodno-obraml*ii lef-i, V nedp% je v osnovni šoli v Slovcnjgradcu ženura podružnica CM O olvorila 'izobraževalni' nn-rodno-obrambni lečnj za .odrasla dekiala. . o. Ml! Črnega morja: Predavateljica bo podala vtise s sokolskega’ zleta v Bolrrieii. o. Na zborovanja gasilcev lov.f.::e Benka v Murski Soboli je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik ’ Šlefan Klanjšček, poveljnik Josip Benko ml., tajnik Kolman HiršI, blagajnik Jakob Sailei*. . o. Februarska š!eviP;a „Gr«de‘* primi-ša nied mnogim pestrim gradivom ludi dr. Antona Radiča članek ,.Strah v mraku'. I-ranča Sebjaniča članek .,Slovenci v Ameriki"', Vekoslava Korošca „Zimsko pismo z juga“, Nemčov potopis ...Vaš svet" in povest „Sreča v valovih'-', nadaljevanje Kua novega romana ..Puszta ‘ ter pesmi Da-nevovo ..Padlim punlarjem in Bobnarjevo „Moji upi“. o. Mesiinisitis ludi v Prekmurju. V Prekmurju in ljutomerskem okraju je bilo n»:i-iovljcnih več slučajev meningitisa. o. Učiteljske prejnestiive. Po lasi ni prošnji sla premeščeni * pred štirimi meseci na npvo nameščeni — učiteljici Podgoršek Karla od Sv. Marka niže Ptuja k Sv. Antonu v Slov. goricah, ler Lešnik l.jud-nula od Sv. Marjelo niže Pluja v Ruše o. Zaradi nečloveške''« ravnanja je kazenski senat okrožnega Sodišča v Murski Soboti obsodi) ,f. Potočnika iz Kainen-šeaka na mesec dni zapora, ker je pustil svojega slaboumnega -svaka Alojza Kopuna spali v mrzlem hlevu pod lakirni okolhpsi-nn, da je bilo njegovo življenje in zdravje v nevarnosti. *}• l>rvo obletni«.*« kronanja papeža Pija Alt. so proslavili v Beogradu na svečan način. n. Iz občnega zbora Narodne banke je razvidno, da je imela NB lani 1(10,015.ti' ! din dohodkov in 110,300.383 din izdatkov, posestnik Franc Gajšek iz j Pan*ci' se je pred meseci pri-delj0 Pevski zbor ..fidinosh. ki je v ne-Va(iftjf.?v°čer s svojim koncertom v telo so navdušeni za petje. V ma- ',v-jo juiiw Kiiivor na Vi(!ii. So|;_| ‘je pevski zbori ler godba na pihala. c‘ Vl°dno pevsko vnemo in sposobnost. Uja niešeanske Šole dokazal prizna- l>- Polomljeni udje. Amalija Zajec, posestnica iz Jurovcev, si je pri padcu zlo-mila nogo. -- Franc K e tež, viničar iz Rjavccv, je padel s strehe in si zlomil nogo. —- Franc .Mlakar, 11-letni j>os. sin iz Žakelj, je padel z drevesa in si zlomil nogo. - Na Bl^ža Kostanjevca iz Sv. Marka se je zvrnil ualožen voz, ki mu je zlomil obe nogi. CeJše SEJEM UREZ SEJMA V soboto bi se moral vršili v Celju sred-postni kramarski in živinski sejeili. Kramarski sejem je mestna občina zaradi snega po celjskih ulicah odpovedala, ži-vinski pa se jb vršil. Prignano je bilo okoli oO glav goveje živine in "nekaj svinj. Kljub odpovedi kramarskega sejnui je prišlo v soboto zjutraj v Celje več kramarjev iz raznih krajev banovine, ki pa niso'smeli postavili svojih stojnic. Prišlo pa je v Celje ludi nnu-jo kupujočega občinstva, ki je potem svofe nakupe izvršilo po raznih trgovinah. Radi popolnoma nepotrebne odpovedi tega sejma in zmešnjave, ki je s občinskega reveža Erjavca Gašperja iz'Cr-; uiskc oblasti so zaradi neposlušnosti mor-' ne. Vernik se za ponesrečenca ni zmenil, j narjev in častnikov uvedle preiskavo, lenivce je odhitel naprej. Ponesrečenca ; 11. Manjšine v n&St- držav* prirejajo zad- so prejteljaJi v bolnišnici, kjer je njegovo i nje čase sestanke, na katerih govorijo nji-slauje zaradi starosti resno. , j hovi voditelji. ■ MačeSBio s@ciraa ©bravraava *e cilli bila izrečena na maribor- j ba na cesto velik hrast. Ustavil je vozilo, skem sodišču zanimiva sodba, ki je važ- j ali bilo je že prepozno. Hrast se je zru-nega pomena za vse one, kateri imajo 1 šil na avto, razdrobil karoserijo, Mumiču nrevje ob cestah ter ga podirajo. Julija pa je zlomil ključnico ter mu poškodoval lam sta na cesti med Poljčanami in Slo- hrbtenico. Poškodovani in oškodovan: vensko Bistrico podirala drevje dva de- i ravnatelj Munde ie vložil preko odveth-lavca v gozdu dr. Attemsa iz Slovenske ka dr. Pretnarja na mariborsko sodišče Bistrice. Ko sta podkopala velik hrast, k: tožbo za povrnitev stvarne in osebn se je začel nagibati, je privozil po cesti j škode. Za skupno odškodnino je zahteval iz Maribora z osebnim avtomobilom rav-1 289.000 din. Sodišče it* izreklo sodbo v natelj tvrdke Gimpex d. d. Nikola Muniič j kateri je ugotovilo polno odgovornost iz Zagreba. Eden izmed delavcev je j dr. Attemsa za stvarno škodo. Po izpo-opazi. da vozi proti gozdu avlo, ler, vedih izvedencev bi mora! toženi poskr-skoul na sredo ceste in začel mahati s ! beti ob priliki podirania za zadostne sekiro Vozač za volanom je misli, da ga, varnostne ukrepe, in tudi prijaviti £>di-hoce človek s sekiro napasti, ter je za-, ranje cestnemu odboru. Z zadevo od-tegadc.j vozi! z nezmanjšano hitrpstio škodnine pa se bodo gotovo še baviie naprej. Nekaj metrov pred možakarjem višje instance, s sekiro, pa je vozač opazil, da se nagi- Maribor Protestno zborovanje zaradi davčnega spora Zanimivi odmevi in razračunavanja o davčnem sporu med košaško sn mariborsko občine Včeraj popoldne je bil pred cerkvijo pri Sv. Petru nevsakdanji in značilen ljudski shod, katerega se je udeležila velika množica Šentpetrčanov, Košačanov in tudi meščanov. Shod je bil sklican v protest proti mariborski mestni občini zaradi, znanega košaškega davčnega sppra glede tovarn, ki ležijo v Melju že na košaškem teritoriju. Veliko-ljudsko zborovanje je otvoril košaški župan g. K i r a r,: ki je obrazložil iiamen zborovanja, ter vso dolgoletno %bo siromašne košaške občine za davke od tovarn, ki so v njihovih mejah. Že od 1934. leta traja ta borba med mestno in košaško občino. Nedavno je-državni svet razsodil v prid Košakom. Ko je mestna občina uvidela, da ne bo v pravični stvari košaške občine ničesar pričela sama akcijo za pri— . ključitev Krčevine mestu. Seveda bi mesto vzelo najboljše dele, Košakom pa bi pustila sircmaščino in viničarje s kopico °|r5 * Nato je žtipan g. Kirar obsodil one .wc?ne, ki so nasedli ter pričeli pobirati-podpise ža priključitev k mestu. Uradno Pa se je .ugotovilo, da so bili podpisani tudi mrtvi, ženske in,.služkinje. Nato je žu.pan omenil, da. je bila pred dnevi pri banu deputacija košaške občine glede davčnega; spora z 'mestom. Ban je pokazal razumevanje za siromašno viničarsko in delavsko občino in priznal, da bi bila z delno priključitvijo gospodarsko tiničena. Prav tako bi bila uničena, če bi se .fazsodba državnega sveta ne izvedla, kajti pol milijona dinarjev, ki jih dolguje mestna občina Košakom, bi uporabili za elektrifikacijo Sv. Petra in za gradnjo sirotišnice, ki jo občina nujno potrebuje. ;Vs! zborovalci so ostro obsodili mestni svet mariborski, ki zavlačuje rešitev pro bJema, ki ga je državni svet že rešil. Zupanovo poročilo je množica viharno odobravala. Sledil je temperamenten govor zastopnika viničarjev g. Maksa Harba. Ta je zatrjeval, da mestna občina s svojim nerazumljivim in popolnoma krivičnim postopanjem najhuje prizadene siromašne viničarje. Ti se morajo na starost in v onemoglosti zateči na .občino po podporo, toda kaj naj dobe, če jim mesto odvzame njihove največje dohodke: davke meljskih tovarn. Dejal je tudi: »Ko bi imeli mestni očetje kaj srca za viničarje,' ne bi nikdar delali proti občini Košaki,, v kateri je toliko viničarskih družin., Zakaj pa niso pobasalj v svoj klobuk tiste zemlje že takrat, ko je tam raslo še vrbje?« Nato se je viničar obrnil proti Mariboru in gllsno zaklical: »Vi, ki/nimate srca za viničarje, roke proč od nase občinske meje!« Njegov govor je več, stoglava množiča viharno odobravala. . v Kot tretji govornik je nastopil domači župnik g. Za la r. Ta je prav tako obsojal mestne očete in mestno občino, ki ima ha leto nad.-55 milijonov dohodkov,'pa hoče ugrabiti revni viničarsko- delavski košaški občini še. tisto malo, kar ima. Trdil je, da gospodje pri mestni občini pač ne znajo krščanskega nauka ter ne poznajo 10. božje zapovedi, ki pravi da ne želi svojega bližnjega blaga, pa tudi ne meljskih tovarn. »Treba jih bo po-poslati k mestnemu gospodu župniku, da jih bo poučil o tem,«:je dejal govornik. Nato je g. župnik trdil, da ni občana v 'košaški občini, ki ne bi obsojal mestnih gospodov, kar je dokazal včerajšnji shod. Nadalje je zatrjeval g. župnik Žs,-lar, da so med mestnimi očeti tudi takšni, ki so sami iz viničarskih ih kmetskih-hiš. Ko so prišli na boljše položaje, pa so pozabili nanje, še več, vzeti jim hočejo ono, od česar živijo. Značilna je- bila njegova izjava, v kateri je v imenu vseh Šentpe-trčanov iri Košačanov zatrjeval, da bodo še prišli časi, ko jih bodo mestni gospodje potrebovali. Takrat pa jim bodo pokazali vrata in jih spodili Jz svoje ob- čine. Njegov govor je sprožil val navdušenja in pritrjevanja. • Nato je prečital tri resolucije za predsednika senata dr. Korošca, bana dr. Natlačena in Kmečko zvezo. Vsem so opisali obsojanja vredno postopanje mestne 'občine. Zadnji, je govoril v’imenu mlajše generacije g. Alojz. K n u p l e ž, ki je dejal da bodo znali čuvati svoje občinske meje, preko katerih ne bodo pustil! mestnih gospodov, ko jih bedo hodili prosit za razne politične usluge. Uspelo zborovanje je zaključil župan g, K i.r aT, ki je. sporočil, da bo v nedeljo 10. t. m. v gostih}! Triglav v Košakih ob 10. prav tako protestno zborovanje Košačanov iti Krčevinarjev. Pred mestnimi vrati bodo takrat zaklicali sedanji občinski upravi'Maribora: Vrnite, karie košaškega in ne uničite številnih viničarskih družin«! 01*1015 ZAŽGAL Hiš J.... V Branšvajgu pri Račah se je igral 8-letni Ludvik Pehar z vžigalicami, nupravu ogenj ter zažgal gospod; rsko poslopje posestniku Spureju. Uspehi mariborskega Aerokluba DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Glavno žrebanje 39. kola ,Dte Din Din Uit) Din Din 100.000.—: 61805 60.000.—: 56.499 24.000.—: 27609 48566 20.000.—: 57363 16.000.—: 34783 40992 55632 12.000.—: 2012 4590 33315 Din 10.000.—: U5E9 5637 15337 21912 61875 70398 74739 77264 87301 93066 Din 8000.—: 9132 1,3934 45913 41609 67873 72174 83406 93276 Din 6000.—: 2759 9658 12928 33209 57343 58117 63707 70998 80284 Din 5000.—: 54 5243 12607 14667 19962 20206 59567 64891 72894 75873 80613 91040 93963 Din 4000.—: 6441 8761 9621 17133 18606 43319 46181 53215.56304 57967 59311 63759 68008 76123 /6633 78334.89916 94303 96750 98740 (Brez jamstva) Pri nas so bile kupljene sledeče srečke: Štev. 63.707 (dobitek din 6.000.—), štev. 5.2(din 5.000.—) in štev. 18.606 (din 4.000.—.) Pooblaščena glavna koiektura drž. razredna loferHe bančna poslovalnica BFZJAK, Ala-ribor, Gosnoska ulica 25. V dvorani .Trgovskega, gr.ernija je bil včeraj občni zbor oblastnega' odbora ‘»Aerokluba« v. Mariboru, ki ga je vodil predsednik ravnatelj "g. Krejči., .Zborovanja so se udeležili poveljnik mesta general Golubovič, podpolkovnik Maslač, okrajni glavar dr. Šiška, magistratni ra/v n.atelj; Rodošek, policijski' svetnik Pe-stevšek, predsednik TPZ inž. Šlajmer, ravnatelj Putriika Laos . ih častni preds. dr. Tominšek, Predsednik ravnatelj Krejči je obrazložil pomen letalstva zlasti v se datlji'dobi,ter apeliral na pomoč vse javnosti, da bo mogoče vzgojiti čim večje število do-brih pilotov. Uspehi mariborskega »Aero kluba« so kar presenetljivi. Zlasti se vedno bolj uveljavlja jadralno letalstvo. Ja drabti; letalci so lani preleteli 5*3.7 km, dosegli 2.189 m absolutne višine, dvignili pa so se 2270 krat v zrak. Letalski park m. Župančič Uroš predava v sredo „V borbi /, goro" v dvorani Ljudske univerze pod okriljem alpinističnega odseka SPD. Predavatelj — znan alpinist — je bil neštetokrat v središču najbolj napetih doživeti) v naših in tujih gorati. Predavanje bodo pojasnjevale krasne skioptične slike. m. Ljudska univerza. Drevi predava gco. graf dr. Valter, Bohinec iz Ljubljane o legi slovenskega ozemlja in o njegovem pomenu v sodobni Evropi. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. m. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podr. Maribor ima občni zbor v torek, ,5- marca, ob 20. v zadnji sobi restavracije Povodnik v Jurčičevi ulici. Na dnevnem redu je tudi razprava o minimalnih plačah nameščencev in draginji. m. Slikarski mojstri in pomočniki se opozarjajo na predavanje o praktični uporabi „GIutolina", ki bo nocoj v lovski sobi hotela „Pri zamorcu"1 ob 20. uri. Predavanja bodo spremljala filmska predvajanja. m. S sodišča. Upokojen je bil sodni oksekulor na šodišču Josip Lenora; obenem je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. m. Vajeniška čitalnica. Mariborski obrtniški in industrijski vajenci bodo ustanovili svojo čitalnico v prostorih Delavske'.zbornice. m. Bojeviti amazonki, V Einspielerjevi ulici sta se- na.. .. nekem dvorišču stepli dve/ ženski ter se obdelovali s. pestmi, nohti in zobmi. Zanimiv pretep je prijavljen policiji. se je znatno povečal. Letalci izdelujejo sedaj 18'novih :j&'ralmh letal. Lani je dobilo diplomo 78 jadralcev, tako da jih je sedaj v i območju Aerokluba 130. Potrebna je samo izpopolnitev motornega letalstva. Za sedaj imamo v Mariboru samo' eno zastarelo letalo ter eno zasebno. 'Vzpodbudne in prižnaTffe. .besede je nato naslovil na vse general Golubovič in podčrtal pomen letalstva. Po -poročilih tajnika Papova, blagajnika- Oštapoviča in referatu o motornem letalstvu g. Pivka so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen stari odbor. Mariborsko gledališče Roncdeljck, 4: marca: Zaprto. Torek, 5. lharca, ob 29,: „Shupanova Miz-ka“. Gostovanje ljubljanskega gledališča. Izven. Sreda. 6. 'marca: Zaprlo. (Gostovanje v Celju.) Četrtek. 7. marca, ob 20.: .,-Vdova Rošlinka". Red R. ŠK (Maribor — S. s. Železničar 4:4 V okviru tekmovanj... za 'klubsko prvenstvo Slovenije' sta' -Še v Včerajšnjem 3. kolu srečala v Mariboru Šahovski klub Maribor in Šahovska sekcija SK Železničarja. Tekmo, ki je bila v kavarni »Central«, je vodil tajnik MŠK g. prof. Sila, deležna pd je bila rekordnega obiska kibicev, ki so napeto spremljali ogorčeno borbo na 64 poljih. Prva sta zaključila prof. T r o b e j (M) - Vidovič (Ž). Slednji si je po dobri indijski- obrambi ustvaril zelo izgledno’ končnico, ki pa jo je, nekoliko nepazljivo forsiral. G. profesor je medtem spredel okoli nasprotnikovega kralja zelo nevarno mrežo ter izsilil remis z večnim.šahom. Koj nato se ie moral v partiji O.st a n'c k - (Mj-Ba b: j č (Ž) vdati Ostanek, dasi je -v francoski partiji popolnoma. nadigral svojega 'nasprotnika. — 3 i e n (M) je v siciljanki z Eferlom (Ž) dobil boljšo koftenfeo ter zmagal. Zanimiva je bila partija Goleč F. (M) -K ne c h t l (Ž), ki .je prišel v Akehinovi obrambi v precejšnje težave. Partiia se je-slednjič razblinila: v končnico,'ki io ie dobil rutiniranejši Knechtl. V slovanski obrambi damskega gambita je zašel'F o-r:a:Y (?) proti S ter niši- (M) v težave. Iz gubljeno . končnico je sicer še dolgo zavlačeval,-vendar je Sterniša slednjič od-ocil z. lepim matnim napadom, proti ka-.tsremu ni 'bilo obrambe. Naslednje tri partije so ge zavlekle do poznega popoldneva. Na 7. šahovnici se je v španski partiji dr. C a z a r u r a (M) dolgo upiral D a s k u V. (Ž). Zanimiva središčna igra je prešla v končnico, kjer je imel Dasko precejšnjo materialno premoč in jo kljub dobri obrambi dr. Cazafure pripeljal do zmage. Mohorčič (Z) -Lob kov (M) sta vodila zelo težko igro. Lob-kov je prišel do zelo izglednega napada, ki pa ni prodrl. Slednjič sta se igralca pobotala, za' liemis. Najtežja je bila partija Reg o.riš e k (Z) - prof. S tu p a n (M) na t. šahovnici. Regoršek je prišel v siciljanki' do zelo ostrega napada, ki bi verjetno moral prodreti, če bi zaigral nekoliko podjetnejše. Prof. Stupan je naše! prav dobro obrambo, se izvleke! iz težav in slednjič z materialno premočjo zmagal. - . ".- Zanimiva tekma, je torej dala rezultat 4:4. Po tretjem kolu je med mariborskimi klubi naslednje stanje: 1. ŠK »Vidmar« 1054 točke, 2. Železničar 8 in 3. ŠK Maribor 5 'A točke. Prihodnjo nedeljo igra v Mariboru Železničar proti Šahovskemu klubu iz Murske Sobote, ki je dobil svojo tekmo proti ŠK iz Ptuja z 8:0, ker slednji spfafr.ni 'nastopil, V -mariborski skupini igrata še kluba iz Mežice 'in Črne, vendar nam rezultat njunega nastopa še ni znati. .- Bencinsko vprašanje uničuje prevozniško obrt V Kazini je bil v soboto zvečer občni zbor Združenja prevozniških obrtov, ki ga je vodil dolgoletni predsednik g. Ivan S I u g a. Zborovanje je pokazalo, v kako obupnem položaju je prevozniška obrt. Po uvodnem pozdravu obrtnega referenta dr. Senkoviča, podžupana Z e-bo ta in zborničnega tajnika dr. K o četa iz Ljubljane je predsednik v svojem poročilu^ prikazal vse težkoče, s katerimi se borijo tako prevozniki s konjsko vprego kakor avtoprevozniki. Prvi zaradi pomanjkanja sena in draginje, drugi zaradi pomanjkanja bencina. Tajnik g. Anton Krepek je prikazal delo Združenja za ublažitev krize prevozniške obrti. Mnogo škodujejo tudi šušmarji, ki jih je bilo prijavljenih lani 10. Kazni so tako malenkostne, da pač ne morejo zatreti šušmarstva. V Zdru- ženju je včlanjenih. 137 avtoizvoščkov, 95 avtoprevoznikov, 71 voznikov s konjsko vprego in 19 izvoščkov. Škodljivo je tudi izdajanje novih obrtnih dovolil, kar se jc zlasti pokazalo-v Mariboru, ko so se nova dovolila za brt avtotakse izdajala kljub odklonilnemu stališču Združenja. Po blagajniškem poročilu, ki je bilo zadovoljivo, ie govoril dr. Senkovič v imenu občine, nato pa je o zborničnem delovanju poročal tajnik zbornice dr. Koce. Najvažnejše je bilo njegovo izvajanje glede bencinskega vprašanja. — Zbornica za TOf je storila že vse, da se zadnja usodna uredba spremeni. V Sloveniji je ena četrtina vseh registriranih motornih vozil, zato potrebuje tudi mnogo več tekočih goriv. -Potrebujemo najmanj 8,500.000 I bencina letno. Če je po- trebna štednja, naj dajo Sloveniji vsaj 75% potrebne količine tekočih goriv, ker bo sicer uničenih 1155 ljudi pri 215, podjetjih, 15CT trgovskih potnikov, 800 šoferjev, skratka z družinami vred okoli 6000 oseb samo v Sloveniji. Zbornica za TOI je zahtevala, da soodločuje pri razdelitvi bencina Akcijski odbor, kontrolo pa naj ima banovina. Sicer pa ie finančni minister nedavno obljubil, da bo rešil tudi vprašanje bencinskih kartelov, kar bo imelo gotovo ugoden odmev v narodnem gospodarstvu. Po govoru podžupana Zebota se ie razvila debata, v katero so posegli številni člani in ostro kritizirali cesto Maribor - Celie. Sprejetih je bilo več predlogov glede pobijanja šušmarstva. ufc--htve enemu, razmer in glede bencinskega vprašanja. m. Nož v prsa, ker je branil brata. V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je delavec Henrik Rabič napadel z nožem 21-•lclnega tkalca Jožefa Simoniča ter ga za; •bodel v prsa. Zločin se jc zgodil na cesu v Račah. Babič je zabodel Simoniča, zato, ker je hotel Simonič obraniti pred Babičem svojega brata. m. čebelarska podružnica za Maribor in okolico naznanja svojim članom, da j® prispel čebelni sladkor za pomladansko pitanje ter se dobi proti predložitvi član; ske legitimacije v podružnični prodajalni trgovina Oton Grepmko, Zrinjskega trg 6). Čebelarji, ki. niso člani podružnice, do; bivajo čebelni sladkor isto tam ter se naj obrnejo radi pridobitev potrebnih potrdil na predsednika g. O. črepinka. * Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo pogreba umrlega člana Kraicef Antona. čevljarskega: mojstra v Mariboru. * V sredo, 6. K m.,-ob 20. uri v dvorani Zadružne gosp. banke koncert ..Mariborskega tria s Na sporedu so Smetana, De-bussy, Brahms. ' Predprodaja vstopnic 7 papirnici Koren v Gosposki ulici. Kino * Grajski kino. Danes premiera »Ples 7 operi«. .Paul Horbiger, .Hclly Finkenzeiler, Hans Moser. Theo Lingen, Kritika pravi,' da ie to na.lepši nemški film. * Esplanade-kino, Danes zadnjič veseloigra ..Ločena žena" z Luižo Uhlričb. Torek izborna filmska komedija- ;,»Q n a hoče, on pa no čZ. Daniello Darieux. * Union-kino, Danes zadnjič senzacionalni dvojni spored: ,,,Begunec iz Alkatraza“ in »Skrivnostni ujetnik". 2an'mšv&sti Devetdesetletna Maginotova mati še živi Po vsem svetu je znano ime Magino-ta, tvorca mogočnega branika Francije proti Nemčiji. Umrl je pred osmimi leti, njegova mati pa še živi. Predsednik občine Voureuila, ki je bil velik prijatelj Pokojnega generala je poklical 901etno rciater k sebi in skrbi zanjo. Andrd Maginot je kot aktivni sodeloval v svetovni vojni. Leta »il general in minister za častnik 1920 je pokojnine. L. 1922 je prevzel vojno ministrstvo ponovno spet 1929. Tri leta je vodil svoj resor in v to dobo pada slavna njegova zamisel gradnje mogočnih francoskih utrdb ob meji. Maginotova mati misli vedno na svojega velikega sina, ki je umrl v 55. letu. »Večkrat sem bila v ministrstvu pri njem,« pripoveduje, »a ga nisem hotela dolgo motiti. Zadnjič sem ga videla o Božiču 1931. Rezali smo kolač po angleškem običaju. Sem namreč angleškega porekla. Tiste dni je Andrč zbolel, 6. januarja 1932 pa umrl. Ni vedel, da se bo nekega dne pisalo po vsem svetu o Maginotovi črti. Bilo bi to za njegovo delo največja nagrada...« Tvorec francoske utrdbene črte je tedaj potomec francoske in angleške krvi. Simbolično se bore na njegovem delu složni zavezniki. »Vse preveč se govori o nemški ofenzivi proti Holandski, Belgiji ali Švedski«, wse »Gazette de Lausanne«. List meni, sf generalni štab pripravlja ofenzivo na povsem drugem koncu, ur. lotit, graditelj Siegfriedove črte L n^pravil načrt za petrolejsko cev. ki a skozi Černovice in L\vow iz Romunije v Nemčijo.' .evet bivših komunističnih poslancev ' vojaško sodišče v Parizu. Ker so Protifrancoske propagande v 3>ni, jih lahko doleti smrtna kazen, ske *2vestlja«» list sovjetske voj-a’ Poznava nepričakovane težave v n ?.ail'zac'ji sovjetske vojske, ki so se Pokazale na Finskem. m ?uT1Ce Thorez, vodja francoske ko-stranke, ki je pobegnil v tu-stnr‘t 3e bil zaradi veleizdaje obsojen na 2,580.000 frankov je porabila pariška „ ,,na občina doslej za odpravo snega v letošnji zimi. S Oporišče Firth of Forth bo opuščeno Anglija se je odločila, da prestavi svoja oporišča iz škotskega zaliva Firth of Forth na varnejše mesto. Na vzhodnem Škotskem sta se zarinila dva zaliva globoko v celino. Sta to Dor-noch in Moray Firth. Južneje od tod se zajedata v Škotsko Firth of Tay in Firth of Forth. Firth je izraz za posebno vrsto zaliva, ki je bolj podoben zatoku reke med strmimi stenami. Naibolje ga je vzpo rediti z norveškimi fjordi. Firth of Forth je dolg 82 km, na najožjem delu pa komaj 2 km širok. Na tem mestu je sloviti most, ki so ga gradili od 1883 do 1890. Ta most so nemški letalci bombardirali. Na širšem kraju je zaliv 16 do 28 km širok. Ladje lahko plujejo globoko v notranjost Škotske. Tam, kjer je zaliv najmanj zaščiten, stoji trdnjava Rosyth, ki so jo dogradili med svetovno vojno in služi za oporišče vojni mornarici. V dolini med zalivom in Atlantskim oceanom, na zahodni strani, leži Glasgow, drugo največje mesto Anglije, najvažnejše industrijsko in intelektualno središče Škotske. Ima nad milijon prebivalcev. Zaliv Firth of Clyde sega daleč v notranjost, ob ustju leži Gree-nock, pristanišče Glasgo\va. Holandske kokoši obsojene na smrt MAURICE SARRAUT j^dlkalui poslanec, brat ministra Alberta * *n direktor lista »Depeche de Toulon«, Nevtralne države že občutijo posledice vojne. Tudi jedilnik Holandcev se je znatno izpremenil. Posebno maščevanje se je zneslo nad kokošmi, ki jih je na Holandskem štirikrat več kakor ljudi. Kokoši pa potrebujejo mnogo zrnate hrane, ki jo je treba uvažati. Dovoz je zaradi blokade otežkočen, zato so kokoši težka obremenitev narodnega gospo- darstva Holandcev. Sklenili so tedaj med putkami prirediti pravo »šentjemejsko noč«. Četrt milijona perutninarjev se je temu uprlo, saj bi bili čez noč ob zaslužek. Holandska je letno izvozila 1200 milijonov kokošjih jajc. Ker se fine holandske ostrige ne morejo izvažati, postajajo zdaj nacionalna jed poleg kuretine, ki jo pobijajo na debelo. 1 GENERAL VUILLEMIN vrhovni poveljnik francoskega vojnega letalstva Umrla Je Junakinja škandalov 19. stoletja V Londonu je v 80. letu po dolgi bolezni umrla lady Bolingbroke. Kot hči nekega logarja se je poročila z vikomtom Bolingbrokom, kar je bila nenavadna sen zacija za visoko angleško aristokracijo. Zaljubljenca sta se tajno poročila 1893 v Bathu. Nevesta je bila stara 32, ženin pa 73 let. Šest let sta živela pod napačnim imenom, imela sta dva otroka. Starejši je umrl 1899 in šele po njegovem pokopu je vikomt Bolingbroke izdal svoje pravo ime ter dal nasledstvo svoji časti mlajšemu sinu. Svet je bil iznenaden, ker so menili, da bo naslednik naslova v družini tretji Bolingbroke. brat posinovljenčevega očeta. Svoj naslov je pa dobil šele po 30. letih, ko je lordska zbornica štiri leta preiskavala njegove pravice do visoke časti. Picek leži v bolnišnici. Slab je in boje se najhujšega. Nekega dne pa zadene glavni dobitek. Zena ga obišče, ne upa si mu pa povedati veliko srečo, ker se boji, da ga nc bi zadela kap. To nalogo prevzame zdravnik. — Ce me hočete poslušati, zdi se mi, da ste zadeli v loteriji I začne previdno. — Koliko pa? postaja Picek živahen. Sto tisoč din? — Mnogo več! — Dve sto tisoč? In tako je šlo s številkami do milijona. — Ce je to res, de Picek, vam dajem častno besedo, da boste deležni polovice tega. Kakor od strele zadet se zgrudi zdravnik mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap. »Nem, nem, soha!« Ne, ne, nikoli! Te besede je napisal Horthy na zastavo in terjal pravico za Madžarsko. Besede so postale splošna zahteva naroda, piše li-vornski »Corriere del Tirreno«. V decembru so Angleži kupili samo 4.688 privatnih avtomobilov v primeri z 26.018 v decembru 1938. Razlog padcu je na visokih davkih in kartah na bencin. Češplje in jabolka na istem drevju dozore vsako jesen v sadovnjaku nekega kmeta v Crou na Francoskem. Fotografiranje je prepovedano v noč* nih lokalih Londona. 10.000 nudistov, pristašev golote le vsako leto več na Angleškem. Egiptsk! kralj Faruk bo navzoč, ko bodo odprli grobnico faraona Pozena, baje Salamonovega tasta. Zimo prespe v Sibiriji v mnogih krajih. Ljudje se zarijejo med cunje in se enkrat na dan, za eno uro zbude, da se najedo. Rešitev nedeljske križanke St. 67. Vodoravno: Marat, oda, Eva, Tibul, kura-tor, vaza, stvar, Ivan, Hana, lan, dom, mesec, os, da, kovač, ček, strelovod. Navpično: Don, vinotok, kava, rt, Matuza-lem, Iran, oče, riba, Kosovel, Utah, akb, telovadec, rano, to, sak, ramazan, ..... ■■■■■■"■ ■—l .................»■■■IH.I1II J . 'MU.- — Vozite počasi s pohištvom dalje. Moram si premisliti, katero 5zmed petih stanovanj bi mi bilo najbolj povšeči.- Gorence riddell ljubezen na ekvatorju ROMAN 14 ter Ravnodušno se je skušala premagati Mu zastavljala brezpomembna vpra- anja. Slednjič se je celo opogumila, da je pogledala naravnost v oči. Četudi ie zastavljala najbolj ravnodušna Prašanja. so njene misli vrtale v popol-°tna drugo smer. Leta so ga sicer iz-Pfemenila, toda obetala si je, da ie bila ,?e to le dobra izprememba. Takrat je ,11 še tako mlad in svež. Zdaj je nekoli-starejši, poteze v obrazu so ostrejše, za j« postala pod žgočim afriškim son-bronasto zamolkla. Zdelo se ji je, sk Postal krepkejši. Namesto brez-tti « ega rotadeniča je stal pred njo cel sij °k katerem se je znenada čutila no neizkušeno in mlado. In prav zato J® imela še rajši... Ull la sta celo farmo in se nato vr-Vnnna Potern se Je Q!en'son spet jev l'a na vozu v naselbino, kjer si je na-p. stanovanje, sto m se je vrni* v hišo. Zamišljen je i2 Dl' v sobi k omari, od koder se mu le g|. srebrnega okvira smehljala podobi v2ef ”‘ Trenutek ie obstal, nato pa je je J 2 omare podobo. Tiho in nežno s! reri1^ Čas dejal: »To jc edino, kar mo-T V°r’ti. draga Fla. sicer prooadem. . 2ko je vzdihnil, postavil podobo spet na omaro ter jo tako obrnil, da je ni mogel videti iz naslanjača, v katerega se je utrujeno pogreznil. Polglasno je začel govoriti sam s seboj. Tega so se bili namreč privadili vsi beli ljudje, ki so živeli sredi prostranega afriškega višavja: lastni glas jim je bil edina tolažba v samotnih dneh, ko nastopi deževje in se čez pokrajino razgrne neznosen molk. »Presneto, kako imenitno ji je pristajala bela obleka,« si je dejal. »Mislim, da bi jo spet mogel imeti rad...« Misli je osredotočil na eno samo vprašanje. »Petnajst sto Sandersonu... pet sto tej prokleti banki... dokupil bi si še kos zemlje in ustanovil čajno plantažo... Barker bi mi prodal precej poceni...« Martinčki so plesali po suhi travi na strehi nad njegovo glavo ter prožili glinaste drobce in prah, ki se je usipal na tla. »Zgradila bi si lep zidan dom namesto sedanje iz blata zgnetene bajte,« je šepetal dalje. Sedel je ure in ure in premišljeval ter -ačunal do večerje. Potem je truden le-sel, si čez glavo potegni' odejo in nemirno zaspal. Mesec je lil skozi okno n risal na tleh svetle proge. Glenison je tačas v mislih vasovala pri Filipu. Slednjič jo je premagal spanec ter ji prinesel lepe sanje o vabljivem nasmehu, ki je igral na Filipovih ustnicah. Sanje o močnih, rjavih rokah. Ob dotiku teh rok je bila vsa vznemirjena. Sanje o njeni edini ljubezni v življenju, o možu, ki ji je sedaj tako blizu, jedva sedem milj pustinje ju loči. Filip pa je medtem sanjal o vitkem belem telesu, ki se je tesno privijalo v njegovo naročje, o rdeč;h kipečih ustnicah, ki so se žejno dvigale k njegovim, o ženi, ki je hotela izpiti življenje do zadnje sladkosti. Sanjal je živo o ženi, ki se je spretno izogibala vsem življenjskim tegobam, ki je toliko obetala. dala pa strašno malo, o ženi, ki se je rogala ljubezni v bungalovu... »Bungalov je vendar nekaj drugega kot koča iz gline, moj ljubček,« je vedno gostolela Eliza. »Jaz vendar ne morem delati masla, ne oskrbovati zoprnih in kričavih kokoši, ne ribati poda, skratka, vseh teh stvari, ki jih človek pričakuje od vestne farmar-ke. Moje mehke roke bi postale raskave, jezila bi se na te, in kmalu bi se pričela sovražiti. Pa moj Bill je goreč katoličan in bi nikoli ne privolil v ločitev. Ne. File, ljubček, za nekaj časa bom spet postala spodobna zakonska žena. Prelepe sončne dneve sva užila. File, in to nama mora biti dovolj. Vrnila se bom v Kamnaj; sedela bom in čakala, dokler se Bill ne vrne iz Konga. In poskušala se bom pretvarjati, kako sem teh šest mesecev neodoljivo hrepenela po njem.« »Eliza... Eliza...« je Filip šepetal v snu. Daleč od tod na severozapadu se je tačas nemirno premetavala v postelji krasna žena z velikimi modrimi očmi ter se zaman trudila, da bi zaspala. »Ah-Flle-File, zlati moj ljubček!« »Tako vendar ne gre,« si je rekla, »ne smem se raznežiti kot sentimentalna goska! Pustiti ga moram — pozabiti ni to opojno blaznost... Rekla sem mu, da me ne bo več k njemu, da mu še pisala ne bom... Ko bi Bill kaj zaslutil...« ♦ »Ostala bom teden dni, File,« je dejala drugi dan Glenison. »Potem born šla v Nanyuki, kjer stanem nekaj časa pri gospe Burtonovi. Poskusila bom, morda mi bo ondi življenje všeč.« »Ta teden morava temeljito izkoristiti,« ji je odvrnil, »vsako ped moje farme ti moram pokazati.« čeprav se Glen te dni ni ganila od tod, se Filip ni kdo ve kaj zmenil za gospodarstvo na farmi. Skoraj ves dan je bil ob njej. Učil jo je jahati na močnem že ukročenem konju in v moškem sedlu. Jahalne hlače so ji kar lepo pristajale. Pa tudi škornji, ki jih je.na prigovarjanj« neke sopotnice z ladje tako nerada„ku* pila v Nairobi, so ji prišli zelo prav. •*-» Kmalu se jih je privadila, in posrečešnd so sedaj spadali k veselemu življenju rt* močnem konjskem hrbtu, ko sta s Fi!f» pom jezdila po farmi in še dalje po pti« stinji. IgOff Maribor — Varaždin 9:6 V polno zasedeni dvorani Zadružne gospodarske banke so v soboto zvečer gostovali boksarji varaždinske Slavije proti Pekovskemu športnemu klubu iz Maribora. Boksarske prireditve so v Mariboru kaj redke. Ako je kljub temu uspelo prireditelju, da je napolnil dvorano, je to znamenje, da vlada za ta šport mnogo zanimanja med mariborskim športnim občinstvom, ter bi bilo radi tega le želeti, da bi se takšni večeri še ponavljali. Tekmovanje se je končalo z zmago Mariborčanov v razmerju 9:6, rezultat je tudi za goste kaj laskav, ker so imeli v svojih vrstah predvsem mlajše moči. Nastopilo je vsega 6 parov, med njimi 5 v konkurenci. V bantam kategoriji je Meglič (P) premagal Varaždinca Remarja po točkah 60:52, v kategoriji peresne teže je bil Peter-nac (S) uspešen proti Senekoviču (P) v razmerju 53:20 točkam, v welter kategoriji sta se srečala Švajger (P) ter Nemeth (S); slednji je moral radi rane na obrvih odstopiti ter je bil Švajger proglašen za zmagovalca. V poltezki kategoriji je štrukelj (P) že v prvi rundi premagal s tehničnim k. o. svojega nasprotnika Cerkvenčiča (S), ki staremu rutinerju niti zdaleka ni bil dorasel, v težki kategoriji pa je malo presenetil poraz državnega prvaka Ipavca (P) proti Balohu v raz-inerju 60:52 točkam. Baloh, ki fungira kot tre ner moštva SK Slavije, je pokazal lepo teh nično znanje ter je s te strani njegov uspeh upravičen. Izven konkurence sta v welter kategoriji nastopila še Sarajevčan Blas za PSK ter Drempetič (S), srečanje se je končalo z zrna go Sarajevčana. Vse borbe je vodil inž. Va-lentekovič, ki sta mu pomagala Bulič za Slavijo ter Drozg, član Pekovskega športnega kluba. Stanglov spominski smuk Na progi Ruška koča Ruše je bil včeraj drugi »Stanglov spominski smuk«. To vsakoletno tekmovanje za prehodni pokal je ustanovil SSK Maraton, čigar član je bil pokojni novinar Zdravko Štangl, ki se je tudi v športu vsestransko udejstvoval. V letošnjem tekmovanju je od 16 prijavljenih tekmovalo 12. Poledenela proga je bila jako težka in hitra, vendar nezgod ni bilo. Prehodni pokal si je priboril Knific Jože (SK Železničar) v času 13.24, sledeča mesta pa so zasedli Ivan Kunc (Maraton) 14.04, Adolf Dolinšek (Maraton) 15.26, lanski zmagovalec Urlep Bogomir se je letos plasiral kot četrti LJUBLJANA NA PREDZADNJEM MESTU V slovensko-hrvatski ligi se je včeraj odigralo 13. kolo tekem, ki je prineslo dva nepričakovana rezultata: poraz Ilaška in Concordijc. S tem se je vrstni red na vrhu tablice precej izpremenil, Ilašk je padel na četrto meslo, prva tri pa imajo Gradjan-ski, Sašk in Hajduk. Ljubljana 'je s popolnoma slučajnim uspehom Hajduka izgubila dve točki ter padla na predzadnje mesto. Rezultati: Ljubljana—Hajduk 1:2 (1:1) Ilašk—Sašk 1:2 (1:1) Split—Concordla 2:!1 (0:0) Gradjanski—Slavija (O) 8:1 (5:0) Slavi ja (V)—Bačka 4:1 (3:0). V srbski ligi so se odigrale včeraj samo štiri tekme, ker je sodnik proglasil igrišče. v Subotici za nesposobno za igro ter je tako odpadla tekma 2AK—Gradjanski (S) Oslale štiri tekme so prinesle sledeče rezultate: BSK—Jugoslavija 1:1 (1:1) Jedinstvo—Bask 2:1 (1:0) Vojvodina—Slavija (S) 2:1 (1:0) Zemun—Bata 1:1. Mali o Razno NA DOBRO DOMAČO HRANO Miejmem več delavcev ali nameščencev. Ugodno, ker ie sredi mesta in oocenl. Vprašati Kneza Koclja ul. 24-1-vrata 4. 663-1 TORBICE. KOVČEG1 nahrbtniki, velika izbira, pri Šterbalu, Meljska cesta 2, Tr gsvobode 6._________716-1 PREMOG za domačo in centralno kurjavo ter .industrijo nudi premogovnik Kliučarovci pri Ormožu.________________934 1 POZOR! Velika izbira šunk s kožo in brez kože kg samo din 16.—. Jamči se za prvovrstno kvaliteto. Se priporoča mesar in prekajevalec. Valentin Smode, Pobrežje pri Mariboru. 938-1 Posest HITRO IN NAJBOLJE kupiš ali prodaš posestvo potom posredovalnice »Triglav«, Maribor, Aleksandrova 12. tel. 25-34. 804-2 HIŠA Z VRTOM Pobrežje, naprodaj. Cena din 30.000, potrebno din 15.000. Vprašati: Gubčeva 3, Melje. _____________________ 872-2 GOZDNA PARCELA 7 oralov naprodaj za 50.000 din blizu kolodvora zelo ugodno. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 949-2 Kupim BUKOVE HLODE za izvoz in hrastove prage po visoki ceni kupuje Dergan Rudolf Laško, in prosi takojšnje ponudbe. 775-3 Prodam rnmmmmmtmme.-imams. UGODNO PRODAM stanovanjsko opremo in odstopim lokal s s anovanjem v centru mesta Maribora, pripraven za točilnico ali branjarijo. Naslov: Karl Rajni! Meliska c 68. 935-4 CVETLIČNI IN MEDICINAL-Nl MED priznana kakovosti nudi čebelarstvo O. Crepinko, Zrinjskega trg 6. 950-4 Vseh TSt STROJI za obdelavo lesa ŽAGARSKI LISTI za venecijanke in jar-menike NOŽE ZA SKOBELJNE STROJE in vse ostalo STROJNO ORODJE v prvovrstni kakovosti NA ZALOGI V LJUBLJANI Specialna trgovina Dovžan Ivan Ljubljana, Frančiškanska št. N tel. 45-42 V neizmerni tugi naznanjamo žalostno vest, da je naš dragi soprog, oče, gospod Jakob mizar drž. žet. v pok. po dolgi in mučni bolezni v 76. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, dne 3. marca bogovdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 5. marca, ob V*4. uri na magdalenskem pokopališču žalujoči rodbini Vračko in Scbeli. Vsem članom, prijateljem in znancem sporočamo v globoki žalosti pretužno vest, da nas je po dolgi in in mučni bolezni, za vedno zapustil naš nenadomestljivi in priljubljeni predsednilf, gospod KRAICER predsednik združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru Pogreb pokojnega bo v torek dne 5. marca, ob 4. uri popoldne na frančiškansko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v sredo ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, 4. marca 1940, Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru. Stanovanie TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami ža 750 din v Maistrovi ulici 14 se da najem s 1. aprilom. Pojasnila pri liišuiku. LEPO ^LENjFNtTIŠOBNO STANOVANJE se odda s 1. aprilom. Vprašati v Jerovškovi ulici 24. ___________________941-5 LEPO~SONČNO STANOVANJE 3 sob in kuhinje oddam s 1. aprilom. Črešnar, Tvrševa 7. 943-5 ŠIRITE »VEČERNIK«! tiie MLAJŠI GOSPOD z celotno oskrb >. | m ogl. odd »Večer- j nika« pod »Centrum«. 937-8 j Službo dobi SLUŽKINJA ; pridna, poš.ena, ki zna samo- j | stojno kuhati in opravlja vsa | hišna dela se sprejme za 15. : marec. Naslov v ogl. oddelku j »Večernika«, 888-9! SLUŽKINJO ki zna tudi kuhati, pridno in j poš.erio. sprejpiem- Naslov v j ogl. odd. »Večernika«. 942-9 1 Službo ište MIZARSKEGA UČENCA imam, kateri se je že učil dve leii in pol. Kdo bi ga vzel '> nadaljnje- učenje s hrano m stanovanjem Star je. 17 M-Nas.ov v ogl. odd. »Večerni-ka«. " '936-u; POSTREŽBO bi sjrrejela v pisarni ali, privatno brez pranja. Naslov: Taborska til. 6 a- pri Sirotie. ________________ . .939-U1 NATAKARICA ' išče mesto v okolici ’ 'Maribora ali na deželi. Prijazna in. poštena. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. '940-111 SKRBI Obrnite se na grafologa F.T. Karmaha e ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologiie in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navedenih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegpvc napake: 2. Vašo Izgledc v ljubezni: 3. Vaše Izcledc v kupčijah: •I. Vaše Izgledo v podedovan ju: 5. Vašo živlenlsko dolgost: 6. Vaše prllatelie In orotektorie: 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitvC itd.: S. Potovanja, spremembe bivališča: 9. Zadeve v rodbini: 10. Vse. kar želite vedeti o loterijskih zadevali. P. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni psihograiolog — pisec epohalne knjigo »NAS 2IVOT I OKULTNE TAJNE« Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F* T* KARMAH, ŽALEC, dravska banovina. Knjiga stane din 30.—. denar sc pošlje ua ček. račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovojn svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbijajte tega uspeha v današnjih mračnih časih! Umrlo nam je po kratki težki bolezni u cuetu mladosti naša nepozabna Gizela Spremimo jo na zadnji poti u torek dne 5. marca 1940 ob IS. uri iz trše žalosti na pokopališče u 5u. luriju. 5u. 3urfj v Slouenskfh goricah One 4. marca 1940. Žalujoča Bizela Krajnc, mati lože Kranjc, brat ter ostalo soročstuo Izdaja in urejuje ADOLT RIBNIK AH v Mariboru. Tiska Mariborski« tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. '28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11, 409.