Gospodar. pritisk zaveznikov izzval Nemčijo Prvotna zapora Koj ob izbruhu sovražnosti pred dobrim pol letom so privili zavezniki Nemce z zaporo na morju. Onemogočili so Nemčiji glavnega zalagatelja za vojno industrijo, in sicer Ameriko. - Nemčija se je do pred kratkim izmotavala iz zavezniške zapore na Atlantiku na ta način, da je mobilizirala dovoz najpotrebnejšega blaga za obratovanje industrije iz severnih držav ter po železnici iz Balkana. Ker Nemci do 9. aprila niso hoteli odpreti odločitve na suhem, so jim zavezniki hoteli odvzeti z vedno bolj poostreno zaporo vsako možnost daljšega gospodarskega životarenja. Kako so si zamislili zavezniki poostritev zapore na severu in na Balkanu, nam dokazujejo naslednja dejstva: Znatna poostritev 1. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je rekel v parlamentu 2. aprila: »Vsi vojni trgovski sporazumi, ki smo jih sklenili z raznimi državami, vsebujejo odredbe, ki urejajo izvoz domačih proizvodov iz nevtralnih držav v Nemčijo. Te odredbe točno določajo omejitev izvoza kovin, olja in masti, ki so zelo važni za nemške vojne cilje. Seveda je nemogoče kupiti v tistih državah, ki so v neposredni soseščini Nemčije, vse zaloge, ki so namenjene za izvoz, vendar pa se lahko izvede izbor proizvodov, kakor so rude, mast in olje, da bi se zmanjšala zaloga teh predmetov, ki so namenjeni za izvoz v Nemčijo. Mi smo uredili vse tako, da bomo kupili vse zaloge norveškega ribjega olja, pa naj ga bo kolikor hoče. Istočasno si morajo biti vse nevtralne države v avesti, da jim ne bomo prodajali naših kolonialnih izdelkov vse dotlej, dokler ne dajo jamstev, ki se nanašajo na omejitev njihove bodoče trgovine z Nemčijo.« 2. V gospodarski vojni proti Nemčiji skušajo zavezniki onemogočiti Ji vsako možnost dovoza z Balkana in Male Azije. V Romuniji so bile sklenjene velike kupčije za dobavo oe- troleja Angliji ter Franciji. Francija je sklenila zadnje dni z 11 vodilnimi romunskimi patrolejskimi družbami pogodbo za dobavo dvch milijonov ton bencina. To količino mora.jo dobaviti do 15. junija. Francija bo plačala 90 odstotkov v frankih, ostanek pa v dolarjih. Prav tako se vodijo pogajanja tudi nusd Anglijo in Romunijo, ki je pripravljena pokupiti vso preostalo proizvodnjo romunskega petroleja, da na ta način prepreči vsak izvoa v Nemčijo. Že doslej je Romunija dobavila zaveznikom dvakrat več bencina kakor jpa Nemčiji. 3. Predvsem se je posrečil Angležem nakup vse kromove rude v Turčiji, ki jo je dosllej v celoti izvažala v Nemčijo in je neobhodno potrebna za plavže in za izdelovanje jekla za vojne potrebščine. 4. Anglija in Francija sta sklicali vse avoje poslanike z Balkana na posvetovanja v London ter Pariz. Na teh konferencah hočejo pretresti zavezniki vse možuoati, kako bi ojačili svojo zaporo tudi v jugovzhodni Evropi, ne da bi spravili s tem prizadete nevtralne države v nevzdržen in nevaren položaj. Nemčiji je ostala samo še jadranska pot Ker se Nemčija dobro zaveda, da jo čaka v najkrajšem času vsa trdota gospodarsike vojne, si je začela najpotrebnejše surovine za svoje plavže preskrbovati po jadranski poti. Pristanišče v Trstu je zapustilo precej nemških tovornih ladij (ostale so tamkaj od izbruha vojne), ki so priplule v Dubrovnik in nakladajo bauksit ter ga vozijo v Trst, kjer rudo izkrcavajo in odpremljajo dalje preko Trbiža in Jesenic v Nemčijo. Bavkslt je nnjvažnejša ruda za pridelovanje aluminija, za izdelovanje cementa, za čiščenje petroleja in je neobhodno potroben tudi v brusilni induslriji. Po najnovejših nemških poročilih so se pojavlle angleške vojne ladje v Jadranu in ja pričakovati, da bo Anglija zaprla Nemčiji ludl to edino pot do najpotrebnejših aurovia s« obratovanje vojno industrije.