Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	m
Vili
Leto XXVI. - Štev. 18 (1300)
Gorica - četrtek, 2. maja 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
REFERENDUM	Bomba
in slovenska manjšina-----------------
Slovenska manjšina v Italiji ima zgodovinsko nalogo, biti most med sosednjima državama; iz svojega duhovnega bogastva mora nekaj nuditi italijanskemu narodu in hkrati iz italijanske kulture vsrkavati številne vrednote.
Sosednjemu narodu bomo Slovenci mogli nekaj nuditi samo če bomo »nekdo« in če bomo imeli nekaj »svojega«, »svojskega«, izrazito našega. Zato pa je naša manjšina v Italiji dolžna biti zvesta sama sebi, svojim izrazitim narodnim tradicijam, značaju, kulturi, svoji narodni duši. Onega dne, ko bi izgubili svojo značilno »svojskost«, ko bi se »asimilirali«, zlili v eno z italijanskim narodom, bi zaključili svoje poslanstvo in postali za Italijo ne-važni, nekoristni: neljubi vrinek, ki italijanski jezik prej pači kot čisti, ki je italijanski kulturi cokla in zavora, ne pa fast in dvig.
Zato je v korist slovenskega in italijanskega življa, da je slovenska manjšina čim bolj samonikla, izvirna, samosvoja: le tako bo lahko oplajala italijanski duhovni svet.
REFERENDUM O RAZPOROKI IN SLOVENCI
Kot državljani italijanske republike moramo biti Slovenci živi udje državnega občestva. Udeleževati se moramo — a po svoje — vsega javnega življenja, vseh problemov, ki vznemirjajo vso družbo. Odprti ntoramo biti svetu, žgoči dnevni problematiki: a na ta svet moramo zreti s svojimi °čmi in zdajšnje probleme reševati tako, kot zahtevajo posebni interesi naše manjšine. Samo tedaj bomo zavestni dejavniki, soustvarjalci svoje usode.
Zgodovinski ukaz, da smo samostojni ustvarjalci svoje usode, nas posebno veže, ko se na državni ravni sprejemajo odločitve, ki segajo zelo na globoko v same korenine našega narodnega občestva. Tako odločitev predstavlja referendum o raz-Poroki.
Za maloštevilen narod, kot smo Slovenci, in še posebej za šibko narodno manjšino, kot je naša v Italiji, je problem raz-Poroke usodnega pomena.
Trije so stebri, ki So slovenski narod reševali v zgodovini in ki danes manjšinam ohranjujejo obstoj: družina, vera, narodna sloga. Razporoka pa je udarec s sekiro po vseh teh vrednotah.
Vsi, ki se čutijo odgovorne za naš narodni obstoj, bi sc morali ob vprašanju razporoke zamisliti in pri referendumu zadeti stališče kot ga narekujejo naši življenjski interesi. Ne bi smeli na slepo, poslužujoč se celo prevare, postati sluge ali Priganjači ljudi in idej, ki so nam tuje in ki dejansko izpodkopavajo našo življenjsko moč in zastrupljajo naš narodni or-SUnizem.
SLOVENSKA DRUŽINA IN RAZPOROKA
Temelj in najbolj krepki steber našega narodnega obstoja je družina: moralno *drava, enotna, številna. V zdravi slovenski družini sta bila zakonca eno srce in ena duša, trajno si zvesta. Rodni dom je bil šola kreposti, vernosti, nravnega zdravja- Iz zdrave, plodne, enotne družine je Vstajal zdrav in življenja poln narod. Ce Je slovensko ljudstvo, živeče na prepihu uarodov, sredi narodov orjakov, ohranilo sv°j narodni obraz, se mora zahvaliti prav zdravi, enotni in krepostni družini!
Kazporoka pomeni razhod zakoncev, ražnje, osirotenje otrok. Razporoka ugrablja ženi moža, otrokom očeta, mladini res-n°st prj sklepanju zakonov. Vsaka ošibi-tev družine ali zrahljanje zakonske vezi P°nieni hkrati razkroj narodne skupnosti.
Res je: življenjske prilike so se spremenile in družba se je preobrazila. Tudi naše
sicer bolj redke, so zašle v krizo gašenih ognjišč, a prav ta kriza bi nas b°fala siliti v to, da družine rešujemo, e Pa da patetično proglašamo njihov po-
lom in da jim še sami z razporoko kopljemo grob!
življenjski interes naše manjšine zahteva, da se vsi postavimo v obrambo najdražjega, kar imamo: naših družin. Ko ščitimo enotnost naših družinskih skupnosti, ljubezen in zvestobo naših zakoncev, navezanost staršev do otrok in ljubezen otrok do staršev, ščitimo sam obstoj narodne manjšine.
SLOVENSKA VERNOST
IN RAZPOROKA
Drugi nosilni steber našega naroda je bila vsekdar in je krščanska vera. Slovenci smo kot narod otroci Cerkve. Vera je bila tista, ki je razpršena družinska jedra iste krvi in govorice družila v doživeto versko skupnost. Ko še nihče niti sanjal ni o narodni zavesti, je verska zavest že družila slovenske rodove v enoto. In spet je bila vera tista, ki je tej enotni verski skupnosti ohranjevala slovenski jezik, slovenske običaje, slovensko dušo. In bili so duhovniki tisti, ki so našemu ljudstvu prižgali svetilko narodne zavesti.
Družina in vera, osnovna temelja slovenskega naroda, sta se medsebojno podpirala: družina je Cerkvi dajala člane, Cerkev je družini ohranjala trdnost in svetost. Družine so gmotno vzdrževale cerkve in duhovnike, Cerkev je posvečevala nastanek družin z zakramentom sv. zakona, vzgajala otroke in mladino, podpirala uboge, zatirane, osivele, umirajoče.
Najboljša zaščita in skalnata opora, ki jo je Cerkev dajala družini, je obstajala v tem, da je družino proglašala za božjo ustanovo: mož in žena sta eno, njuna zveza je neločljiva, njuna zvestoba in ljubezen morata trajati do groba; nesmrtni sad njune ljubezni so otroci, v otrocih bodo živeli tudi po telesni smrti. Slovenska družina je košček raja na zemlji, v katerem vlada ljubezen, zvestoba, mir, družinska sreča.
Življenjski interes slovenske manjšine v Italiji zahteva, da priznamo zgodovinske zasluge, ki jih je imela Cerkev za ohranitev naših družin in da zlasti cenimo tiste verske resnice, ki so dajale našim družinam pečat svetosti: zakrament sv. zakona, enovitost zakona, neločljivost zakonske zveze, zakonsko zvestobo. To so one vrednote, ki so zagotavljale družinam trdnost,
slogo, srečo.
Kdorkoli zagovarja razporoko, ruši te vrednote, razbija družine, razbija življenjskost ali bolje samo življenje naše manjšine.
NARODNA SLOGA IN RAZPOROKA
Tretji opornik, ki ohranja v obstoju narode, je narodna zavest in sloga. Veliko se govori o »narodni zavesti«, ne da bi se vedelo, kaj je pravzaprav narodna zavest.
Narodna zavest ni v tem, da se čutiš Slovenca ali da poješ: »Slovenec sem!«. Zavest je notranje spoznanje vrednot, ki so lastne slovenskemu narodu; je iskreno spoštovanje narodnih običajev, prepričanj, kulture. Narodno zaveden je tisti, ki se je pri poglabljanju v narodno bistvo dokopal do same narodne duše in zaživel s to narodno dušo v sebi. Istost narodne duše veže vse v narodno enovitost, enoto, povezanost, slogo.
Referendum o razporoki je zaradi nezrelosti nekaterih slovenskih narodnih predstavnikov in neodgovornosti številnih izobražencev, ki se niso ob tej priložnosti znašli in ki niso nastopili tako, kot bi zahteval življenjski interes naše manjšine v Italiji, postal jedro nesloge in razdora, ker so se ti ljudje izneverili svoji »slovenski duši«, izdali najsvetejše narodne vrednote s sekiro zamahnili po sami slovenski družini in torej po svojem lastnem ob-
stoJu!	R.K.
V	soboto zvečer 27. aprila je na slovenski šoli v ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu v Trstu eksplodiral peklenski stroj. Bomba, ki je bila zelo močna, je povzročila precejšnjo škodo, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Zaradi pozne ure ni bilo v poslopju nikogar razen sluge in njegove družine. Škoda znaša okoli tri milijone lir. V veži, ki vodi k telovadnici, so popokale vse šipe, stropni zid se je okrušil, tako tudi nekaj podpornih stebrov.
Bombo so zločinci sami sestavili in je delovala z vžigalno vrvico. Atentatorji so jo postavili zunaj veže, na strani, ki gleda proti ulici Brandesia. Iz te ulice so tudi prišli, potem ko so preplezali dva metra visok zid. Dolžina vžigalne vrvice je bila taka, da je bomba eksplodirala po približno četrt ure. Eksplozijo, ki je nastala ob 21.45, so slišali v raznih mestnih predelih. Iz bližnjih hiš so prihiteli ljudje in videli dva mladeniča, ki sta se odpeljala v fiatu 500. Na kraj atentata je prišla takoj policija, sam kvestor D’Anchise,
načelnik političnega oddelka Vol-pe in prefekt Di Lorenzo. Preiskave so se začele še isto noč in so usmerjene proti desničarskim krogom. Upati je, da bo roka pravice čimprej prijela krivce.
O fašističnem pečatu atentata ne more nihče dvomiti. Že leta 1969 so fašisti izvršili podoben poskus na isti šoli, a bomba ni eksplodirala zaradi okvare. Almi-rantejev govor in obletnica osvoboditve Italije sta verjetno segrela kakega osamljenega vročekrvnega fašista, bolj možno pa je, da se zločinsko dejanje vključuje v širši načrt številnih fašističnih bombnih atentatov, ki so bili zadnje čase v Italiji.
Atentat pomeni napad na vse zamejske Slovence in je zato izredno hudo dejanje. To je ponoven dokaz, da so v državi aktivne sile, ki nas fizično ogrožajo. Najvidnejša od teh sil je fašistična stranka. Zato v ogorčenih izjavah političnih predstavnikov po atentatu prihaja zopet do izraza zahteva po njenem razpustu.
Obsodbe fašističnega atentata
Vodstvo Slovenske demokratske zveze iz Gorice, ki se je sestalo na izredni seji dne 29. aprila, kar najodločneje obsoja hudi bombni atentat na slovemke šole v Trstu. Podlo dejanje — izraz rasne nestrpnosti — je lahko samo neposredna posledica Almirantejevega izzivalnega govora v Trstu, v katerem je pozival k sovraštvu proti slovenski manjšini.
Medlem ko opozarja na načela republiške ustave, ki je nastala iz odporniškega gibanja, SDZ poziva vlado, naj podvzame vse ukrepe za zaščito slovenske manjšine in sam njen obstoj ter s tem že v kali zatre jašistično nasilje.
SDZ je poslala protestni brzojavki ministrskemu predsedniku Rumorju ter notranjemu ministru Tavianiju, v katerih poziva vlado, naj ukrene vse potrebno za obrambo naše narodne skupnosti.
V	zvezi s tržaškimi dogodki je delegacija SDZ stopila do goriškega prefekta dr. Molinarija. V imenu vodstva SDZ sta prof. Bratina in prof. Bratuž izrazila vladnemu predstavniku resno zaskrbljenost slovenske manjšine ter se zavzela za čim učinkovitejše varnostne ukrepe v korist slovenskih šol in drugih ustanov. Prefekt dr. Molinari je izrazil svojo solidarnost s slovenskim prebivalstvom in zagotovil svoj nastop na vladni ravni.
Goriški pokrajinski svet je na svoji ponedeljkovi seji ostro obsodil fašistični atentat na slovensko šolo v Trstu. Vse antifašistične politične skupine so sprejele skupno resolucijo, v kateri poleg obsodbe zločinskega dejanja zahtevajo tudi kaznovanje krivcev in izražajo željo, da bi prav na tem ozemlju enkrat za vselej prenehale teroristične akcije in to v korist tu živečega prebivalstva ter prijateljskih odnosov z Jugoslavijo.
Dijaki slovenskih šol na Goriškem so v znak protesta izvedli dvodnevno stavko.
V	ponedeljek so stavkali tudi slovenski profesorji in učitelji. V torek pa so dijaki vseh goriških višjih srednjih šol, slovenskih ter italijanskih, šli v znak protesta v skupnem sprevodu po goriških ulicah in se zavzeli za odločno borbo proti fašističnemu nasilju.
Sindikat slovenske šole v Gorici je sklical 29. aprila posebno zborovanje, na katerem so navzoči sprejeli resolucijo, ki obsoja hujskaški Almiranlejev govor, ugotavlja brezbrižnost oblasti, ki dopuščajo slična nedemokratična izzivanja in obžaluje ravnanje italijanske RAI-TV, ki sta
v svojih oddajah ta atentat popolnoma zamolčala ter s tem prikrila fašistični zločin širši italijanski javnosti.
V	isti resoluciji so izražene sledeče zahteve: pristojne oblasti naj prepovejo vsako hujskanje zoper mirno sožitje med državljani obeh narodnosti v naši deželi; naj prepovejo vsako javno zborovanje misov-skim kolovodjem v tukajšnjih obmejnih provincah; uvedejo kazenski postopek proti poslancu Almiranteju; naj se resno in hitro izvede preiskava in se izsledijo krivci atentata ter se po zakonu kaznujejo; javna sredstva obveščanja naj s svojim molkom ne dajejo potuhe fašističnim zločincem; slovenske javne ustanove, zlasti šole, naj se varnostno zaščitijo; parlament naj čimprej izglasuje zaikon o globalni zaščiti slovenske skupnosti v Italiji.
Med raznimi protestnimi izjavami zasluži posebno priznanje izjava šolskega osebja na državnem inštitutu za umetnost v Gorici, saj gre za zavod z italijanskim učiteljstvom. V izjavi je rečeno, da ustvarjajo zločinska dejanja zlasti v sedanjem občutljivem položaju, v katerem se nahaja država, umetno napetost med slovensko in italijansko skupnostjo v Furlaniji-Julijski krajini. V izjavi je tudi rečeno, da ima slovenska manjšina pravico, da se izraža v polni, neokrnjeni svobodi v skladu z ustavo in stoletnimi izročili tega področja. Javno mnenje naj zato odločno obsodi slična izzivanja, tisti, ki taka dejanja naročajo ali izvršujejo, pa naj bodo zasledovani.
Protestna izjava slovenskih tržaških duhovnikov
Izjavo je na skupnem protestnem zborovanju, ki je bilo v ponedeljek 29. aprila pred svetoivansko šolo, prebral g. Marij Gerdol:
Kot katehet na nitji srednji šoli sv. Cirila in Metoda, ki ima svoj sedež v tej stavbi in v imenu Dtihovske zveze, ki povezuje slovenske duhovnike na Tižaškem, se pridružujem skupnim protestom in z ogorčenjem najbolj odločno obsojam zločinski napad na našo šolo.
Tisti, ki so nam vzeli slovensko šolo po prvi svetovni vojni, ne morejo trpeti sedanjega razvoja naše šole. Z zločinskimi napadi bi radi zastrašili naše ljudi, da bi se od šole oddaljili. A se motijo.
Slovenski duhovniki se še živo spominjamo vseh grozodejstev in preganjanj, ki
jih je fašistična diktatura sprožila nad našim ljudstvom tu na Tržaškem, v Istri in na Krasu ter opozarjamo vse skrajneže, da ne bomo nikoli klonili pred nobenim strahovanjem.
če smo znali v 25 letih fašizma ohraniti ljubezen do našega jezika, do naše kulture in do naših duhovnih vrednot, jih bomo znali braniti tudi danes. Kakor smo v preteklosti slovenski duhovniki stali ob strani svojemu zatiranemu narodu in z njim trpeli preganjanje, tako se bomo tudi v prihodnosti z vsemi svojimi silami borili za resnično svobodo in za dosego vseh demokratičnih pravic svojega ljudstva. Odklanjamo nasilje vsake vrste in zato poudarjamo, da nikoli in nikakor ne bomo dovolili, da bi kdo spet zatiral naš narod.
Zločinci so s svojim napadom na šolo dosegli prav nasprotno. Ze dolgo nismo bili slovenski zamejci tako enotni kot smo prav danes. Z zadovoljstvom in z zadoščenjem pa opažamo, da obsoja zločinsko dejanje ogromna večina tržaškega mesta, oblasti in demokratičnih ustanov, kar nam daje poroštvo, da se bo moglo nadaljevati mirno in plodno sožitje obeh narodnosti na tem ozemlju.
Pričakujemo pa, da bodo odgovorne oblasti primerno in odločno ukrepale za za-trtje podobnih izbruhov in kakršnega koli zločinskega dejanja, ki nasprotuje demokratični ureditvi družbe.
Protestna izjava dveh slovenskih društev
Slovenski kulturni klub v Trstu in Slovensko akademsko društvo SKAD Gorica sta v zvezi z bombnim napadom na slovensko šolo v Trstu izdala sledečo protestno izjavo;
Včeraj zvečer je eksplozija opustošila stavbo slovenskih šol pri Sv. Ivami. Črne sence iz preteklosti, za katero je vse pošteno prebivalstvo teh krajev upalo, da je dokončno za nami, stopajo na dan prav v dneh, ko obhajamo obletnice vrste groznih zločinov fašistične diktature, ko država doživlja globoko krizo in ko se kalijo odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Desni skrajneži, ki jim je nasilje sredstvo političnega boja in narodnostna mrinja eno izmed vodil, so že pred dnevi na javtrem shodu po svojem kolovodji napovedali svoje bodoče podvige. Značilno je, da so začeli s šolo, kjer se vzgaja slovenska mladina.
Člani SKK iz Trsta in SKAD-a iz Gorice izražamo svoje ogorčenje nad tem dogodkom. Od oblasti zahtevamo, da končno spravijo za zapahe vse odgovorne: od podpihovalcev na javnih shodih do materialnih izvrŠilcev. Tragikomično je, da se v Trstu periodično pojavljajo pred sodniki eni in isti fašisti, za katere bi človek mislil, da je družba pred njimi že zdavnaj varna. Odločno zahtevamo, da se spoštuje zakon Scelba iz leta 1952, in z grenkobo ugotavljamo, da so stranke, ki z besedami obsojajo fašizem, le z eno izjemo soglasno odobrile zakon, ki tudi neofašistom dodeljuje mogočna finančna sredstva iz javnih skladov. Od tistih strank bi tudi pričakovali večje jasnosti in odločnosti glede vprašanja meje z Jugoslavijo, ki je dokončna. Prepričani smo, da vsi ti dogodki ne bodo načeli ozračja strpnosti in razumevanja, ki se v zadnjih letih s težavo vzpostavlja v naših krajih.
Člani SKK in SKAD-a se zavedamo, da se pravičnost in mir neprestano gradita, pri čemer mora vsak izmed nas doprinesti svoj delež.
Trst, 28. aprila 1974
Podobno protestno izjavo kot SKAD in Slovenski kulturni klub je pod naslovom »Odločno obsojamo fašistične bombe!« podal tudi Enotni dijaški odbor v Gorici, ki vključuje klasični licej »Primož Trubar«, učiteljišče »Simon Gregorčič« in Trgovsko šolo.
Portugalska pričela iovo iMoIk
KAKO BODO VOLITVE V NEDELJO 12. MAJA
Volitve v nedeljo 12. maja ne bodo kot običajne volitve, ko gre za izbiranje strank in njihovih znakov. V nedeljo bo šlo samo za to, ali si za razporoko ali si proti njej. Nič drugega. Zato na volivnici ne bo nikakih znakov, temveč samo dva odgovora: SI in NO. Volivec bo moral prečrtati enega od obeh odgovorov. Kdor je proti razporoki in za to, da se odpravi sedanji Fortunov zakon o razporoki, bo prečrtal SI, kdor je za razporoko in za to, da se sedanji Fortunov zakon ohrani, bo prečrtal NO. Zadeva bo torej v kabini precej enostavna, saj bo šlo le za prečrtanje enega ali drugega odgovora, ali SI ali NO.
Kaj bodo storili naši volivci? Italijanski škofje in tudi Katoliški glas so dovolj jasno razložili problem razporoke. Tudi vsakdanja izkušnja priča, kakšno socialno zlo je razporoka: pomeni zmago moškega egoizma nad šibkejšo ženo in zlasti nad otroki. Zato bi odločitev v nedeljo 12. maja ne smela biti problem za nikogar. Razporoka ni zmaga naprednosti, ampak zmaga človeškega egoizma!
Zato v kabini prečrtaj SI in boš glasoval za zdravje naših družin, za enakopravnost moža in žene, za blagor otrok! Proti človeškemu egoizmu!
Politično prepričanje nima pri referendumu v nedeljo 12. maja nič opraviti. Gre za človečansko in ne za politično vprašanje, za vprašanje vesti, to je osebnega prepričanja in ne za strankarsko pripadnost.
M dom	fmimi sosooodiroo
25. aprila letos je prišlo na Portugalskem do zgodovinskega preobrata. Dežela, ki je od leta 1932 doživljala diktaturo posebne vrste, se je z vojaškim udarom osvestila in ima namen začeti živeti novo obdobje v svoji osemstoletni zgodovini, ko bo demokracija postala usmerjevalka njenega življenja.
42 LET DIKTATURE
Portugalska — njen uradni naziv je Republica Portoguesa — je doživljala nemire vse od časa, ko je bila zrušena monarhija leta 1910. Udeležila se je prve svetovne vojne, iz katere je izšla gospodarsko oslabljena. Gospodarstvo je šlo vedno bolj po rakovi poti. Tedaj so generali vso oblast izročili Antoniu De Oliveira Salazarju, nekdanjemu profesorju gospodarskih ved na univerzi v Coimbri in bivšemu finančnemu ministru.
Tako se je začelo 36-letno vladanje Salazarja, ki je vtisnilo Portugalski svojski pečat. Salazar je dal državi novo ustavo in državo proglasil za korporativno republiko. Bil je mnenja, da so politične stranke škodljive za mir v državi in da zavirajo gospodarski napredek, zato jih je prepovedal. Ustanovil je dve zbornici: narodno in korporativno. Narodna skupščina je štela 130 poslancev, ki so bili voljeni za štiri leta, vendar voliv-na pravica ni bila splošna. Volili so lahko le družinski poglavarji. Korporativna zbornica je pa imela 205 članov in so jo sestavljali predstavniki cehov in sindikatov.
Salazar se je pri vladanju oprl na vojsko, policijo in Cerkev. U-spelo mu je gospodarstvo spraviti v red in deželo notranje pomiriti. Sam je bil ponosen na svoje delo in je Portugalsko imenoval »oaza miru v nemirnem svetu«.
Osebno je bil zelo zadržan, v javnosti se je kazal čim manj, živel je zelo skromno. Ni hotel, da bi o njem časopisi pisali ali ga proslavljali ali ponavljali njegove izreke. Ves njegov način vladanja je imel nekaj skrivnostnega na sebi in to mu je bilo na moč všeč.
Salazar je uredil tudi odnos države do Cerkve. Po odstranitvi monarhije so imeli na Portugalskem silen vpliv prostozidarji, ki so vodili oster kulturni boj zoper Cerkev. To je prišlo do izraza tudi ob fatimskih Marijinih prikazovanjih. Salazar — bivši bogoslovec, ki je dokončal bogoslovne študije, a se ni dal posvetiti —, je hotel mir tudi s Cerkvijo. Zato je sklenil z Vatikanom konkordat. Ni čuda, da je bil dolgo časa v cerkvenih krogih, zlasti višjih, dobro zapisan.
Kot diktator ni prenesel nobene opozicije. Opozicionalni politiki so morali ali v tujino ali pa so romali v ječe. Ni bilo svobode tiska, združevanja ali govora. Do levičarskih strank je bil neizprosen.
Po drugi svetovni vojni je Salazar nadaljeval s svojim načinom vladanja kot da se ni na svetu ničesar spremenilo. Ni doumel znamenja novih časov; zlasti pa ni doumel težnje kolonialnih narodov po svobodi in neodvisnosti.
KOLONIJE POSTANEJO RAK-RANA PORTUGALSKE
Celinska Portugalska meri 88.500 kv. kilometrov in ima 9 milijonov prebivalcev. K celinski Portugalski spadajo tudi Azorski otoki in otok Madeira sredi Atlantika.
Ta mala Portugalska pa ima še danes izredno veliko kolonialno posest in to predvsem v Afriki; v vzhodni Afriki je kolonija Mozambik (778.000 kv. km, 8 milijonov prebivalcev), v zahodni Afriki pa Angola (1,2 milijona kv. km in 6 milijonov prebivalcev) in Gvineja-Bissau (36.000 kv. km in 600.000 prebivalcev). Poleg tega ima Portugalska v svoji oskrbi še Kapverdsko otočje v zahodni Afriki ter del otoka Timorja (610.000 prebivalcev) in kolonijo Makao v Aziji (320.000 prebivalcev).
Portugalska je vsa ta ozemlja proglasila za svoje prekomorske dežele. Ko so se okrog leta 1960 prvič pojavile med domačim pre-
bivalstvom v kolonijah težnje po neodvisnosti, se je Portugalska naredila gluho.
Tako so nastala razna osvobodilna gibanja, ki so Salazarja prisilila, da je moral poslati v kolonije svojo vojsko, da ta gibanja zatre. Danes je v Angoli 55.000 vojakov, v Mozambiku 60.000 in v Gvineji 27.000. Od državnega proračuna 22 milijard eskudov (esku-do je 25 lir) gre za boje v kolonijah kar 12,4 milijarde.
V septembru 1968 je Salazarja zadela kap, umrl pa je dve leti nato, 27. julija 1970. Nasledil ga je univerzitetni profesor Marcelo Caetano. Sprva se je zdelo, da bo dal Portugalski več politične svobode, pa se je kmalu pokazalo, da ni zmožen upreti se skrajnim desničarskim krogom v vojski. Kolonialna vojna je tekla naprej, goltala denar in povzročala vedno več človeških žrtev.
NASTOP GENERALA DE SPINOLA
General Antonio de Spinola je bil več let vojaški guverner v koloniji Gvineja-Bissau. Sam je bil priča, da je nemogoče zatreti z vojaškimi sredstvi odpor prebivalstva, ki si želi svobode. Danes je Gvineja že v dveh tretjinah osvobojena in obvladajo Portugalci le še nekaj vojaških oporišč ob obali.
Po povratku v Lisbono je general de Spinola napisal knjigo »Portugalska in prihodnost«, ki je izšla 22. februarja letos in povzročila v javnosti silno zanimanje. Bila je takoj razprodana. Zanimivo je, da je de Spinola knjigo napisal s privoljenjem ministrskega predsednika Caetana, ki pa je kasneje na pritisk desničarskega dela vojske ideje, izražene v knjigi, obsodil, de Spinola pa odstavil z mesta namestnika načelnika generalnega štaba v vojski.
V knjigi je de Spinola izrazil misel, da Portugalska svoje kolonialne vojne na vojaškem polju ne more dobiti kot je niso dobile ZDA v Vietnamu. Zato predlaga general politično rešitev: vsa čezmorska ozemlja naj bi se skupaj z matično Portugalsko povezala v zvezno državo pod eno zastavo.
Knjiga je, kot rečeno, izšla 22. februarja, 13. marca je Caetano de Spinola odstavil in z njim tudi načelnika generalštaba generala Da Costa Gomeza. Tri dni nato je v oporo odstavljenih generalov izbruhnil upor garnizije v Caldas da Rainha, a ni uspel.
Toda klica upora je tlela naprej. Skupina majorjev in kapetanov je pod de Spinolovim vodstvom 25. aprila vojaški udar uspešno in brez žrtev izvedla. Predsednik države general Thomaz in predsednik vlade Caetano sta bila prepeljana v izgnanstvo na otok Madeiro, vojaška hunta pa je prevzela oblast in napovedala demokratizacijo dežele. Politični jetniki so bili spuščeni na svobodo, politični begunci se vračajo na Portugalsko, tisk je zopet svoboden.
Prvi žarki svobode so obsijali Portugalsko. Pot do prave demokracije pa bo gotovo še dolga in trnova, saj bo ovir na pretek.
Proslave 700-letnice smrti sv. Tomaža Akvinskega
Na dominikanski univerzi Angeiicum v Rimu so v soboto 20. aprila praznovali 700-letnico smrti velikega učenjaka, bogoslovca in svetnika Tomaža Akvinskega. Bil je dominikanskega reda. Proslave se je udeležil tudi sv. oče.
Nekaj dni prej se je na univerzi začel kongres o pomenu Tomaževega znanstvenega dela za današnji čas. Udeležilo se ga je nad tisoč ljudi.
Sv. Anton v Padovi še vedno privlači
Cenkev sv. Antona v Padovi obišče vsako leto veliko število romarjev. Lansko leto se je v cerkvi zvrstilo nad 3000 romarskih skupin iz 52 držav. Iz Jugoslavije je bilo lani 97 romanj. Najbolj številni so bili Nemci, Francozi in Španci. Značilno je, da prihajajo romarji tudi iz prekomorskih dežel.
Umrl je avstrijski predsednik Jonas
V	sredo 24. aprila malo po polnoči jc umrl po daljši bolezni (imel je raka na želodcu) predsednik avstrijske republike Franz Josef Jonas. 4. oktobra letos bi bil izpolnil 75 let.
Franz Jonas je bil prvi avstrijski državni poglavar, ki je izšel iz delavskih vrst. Izučil se je za črkostavca. V družbenega delavca in politika je dozorel v sindikatih in delavski zbornici. Svojo izobrazbo je izpopolnil na ljudski delavski univerzi na Dunaju. Učil se je politične ekonomije, zgodovine in gospodarskega zemljepisja.
Leta 1932 je postal tajnik delavske zbornice v dunajskem predmestju Florisdorf. Tam je bil po zadnji vojni tudi župan, leta 1949 pa je bil imenovan za odbornika za oskrbo dunajske občine. To nalogo je — v času hude stiske — uspešno rešil. Ko je bil župan general Korner izvoljen za predsednika republike, ga je nasledil na županskem mestu in vodil dunajsko občino kar 14 let. V tem času je dal zgraditi mnogo stanovanj in bolnišnic ter je posodobil sistem mestnega prometa.
23.	maja 1965 je bil na socialistični listi prvič izvoljen za predsednika avstrijske republike. Njegov tekmec je bil tedaj sedanji glavni tajnik OZN Kurt Waldheim. Ponovno je bil izvoljen 25. aprila 1971.
Pretekli ponedeljek 29. aprila so ga pokopali na Dunaju. Izpolnil je obljubo, da »bo predsednik vse Avstrije in vseh Avstrijcev«. Kljub zahrbtni bolezni je do zadnjega vztrajal na svojem mestu.
Avstrijska vlada je sklenila, da bodo predsedniške volitve 23. junija. Do takrat bo predsedniške posle opravljal kancler dr. Bruno Kreisky.
L konferenca vseh azijskih škofov
V Tajpehu na Formozi se je zaključila prva konferenca vseh azijskih škofov. Trajala je od ponedeljka 22. do sobote 27. aprila. Sv. oče je zbranim škofom poslal posebno pismo v angleščini. V pismu spomni na ogromno nalogo, ki jo ima Cerkev v Aziji. Škofe vzpodbuja k zaupanju.
Nova blažena
V nedeljo 28. aprila je bila v vatikanski baziliki razglašena za blaženo nemška redovnica Marija Frančiška Schervier. Ustanovila je red sester, ki se posvečajo ubogim. Sv. mašo je daroval aachenski škof Jochan Pohlschneider. Pri slovesnosti je bil prisoten tudi sv. oče.
O krizi, ki je vladala dolge mesece v devinsko-nabrežinski občini, smo veliko slišali in čitali v dnevnem časopisju. Nazadnje so nedavno občinski odbor malo spremenili, župana potrdili, odbornike zamenjali in predstavniki PSI so ostali izven odbora. Zvedeli smo tudi za nov upravni sporazum, ki ga moramo samo pohvaliti in le želimo, da bi ga kmalu in dobro izpeljali. Pri tem pa se nam vsiljujejo nekateri pomisleki:
1. Devinsko-nabrežinska občina sega tudi onstran avtoceste in železniške proge Trst-Tržič. Prav na tej severni strani so slovenske vasi: Praprot, Šempolaj, Prečnik, Mav-hinje, Carovlje in Medja vas. Toda v upravnem sporazumu so te vasi popolnoma pozabljene. Razsvetljava je pomanjkljiva, nesnage vedno več, ni nobene prometne zveze ne z mestom ne z občinskim središčem.
2. Te vasi so prepuščene samim sebi. Skozi posesti teh vasi je speljan naftovod, ki je uničil lepe parcele. Pa so prizadeti vsaj prejeli nekaj odškodnine. Nato so položili še plinovod. V zvezi z njim nastala škoda še danes ni poravnana, odmerjena ali izplačana in nihče se še ni pogodil s prizadetimi. In glej, že zopet merijo, ne da bi kogar koli vprašali. Zopet nameravajo položiti nove cevi in tako še bolj razširiti pas, ki je uničil gozdove, pašnike in njive; odškodnine pa nobene.
V	Nabrežini v bližini postaje so že cele skladovnice pripravljenih cevi za nove plinovode ali naftovode. Ali je občina kar sama od sebe dala pristanek za nove napeljave, ne da bi prizadete kaj vprašala? Uničuje se nam posest, davki rastejo, odškodnine pa od nikoder. Naj si najamemo odvetnike, ki nam bodo pojedli še tisto malo odškodnine, ki bj jo morebiti družbe bile pripravljene plačati?
Pa še nekaj! Ali nihče od občinskih organov ne vidi, kakšno nevarnost predstavljajo na kupe zložene cevi. Otroci se ob lepem vremenu tam igrajo. Bog ne daj, da bi se kaj zrušilo in smrtni primeri so tu. To niso mesarjeve klade z Vrhnike, kjer
Žrtev svoje vneme za razporoko je postal bivši benediktinski opat pri S. Pavlu v Rimu dom G. B. Franzoni. Ta preveč napreden benediktinec je bil že dalj časa predmet raznih polemik v časopisih. Zaradi svojih preveč ekstremnih idej je moral lansko leto odstopiti kot opat v samostanu sv. Pavla v Rimu. Ostal je še naprej benediktinec in je tudi še nadalje vršil svoje socialno delo in propagando.
V	zadnjih tednih pa je na široko začel ostro propagando za razporoko ne samo v Rimu, temveč po celi Italiji. Kot duhovnik, ki zagovarja razporoko in pri tem neusmiljeno napada škofe in sv. očeta, je bil v nemajhno pohujšanje pri vseh pametnih ljudeh. Zato so predstojniki zahtevali od njega, da preneha s slično propagando. Obljubil je, da bo to napravil po
12.	maju, to je po referendumu, prej ne. Zaradi tega so ga njegovi redovni predstojniki suspendirali, to se pravi, da so mu odvzeli pravico maševati. S tem je svojeglavemu benediktincu odvzeta tudi možnost, da bi še naprej govoril v cerkvah in po katoliških dvoranah, kot je delal doslej.
Italijanska javnost je bila precej presenečena zaradi kazni, ki je zadela dom Franzonija. Laični časopisi se vsled tega jezijo, češ da pomeni ukrep zoper dom Franzonija »motitev vesti« (Corriere della Sera), povratek v predkoncilske čase, zanikanje svobode in tako dalje. V resnici pa gre za disciplinski postopek redovnih
se je Cankar šolal. Te cevi predstavljajo veliko večjo nevarnost. Naj občina kaj ukrene, dokler je še čas. Po toči bo prepozno zvoniti!
3. Človek ima vtis, da občinska uprava skrbi le za Nabrežino, Sesljan in Devin. Kje pa so druge vasi? Cerovlje so samo primeren kraj, kamor občinski smetarji vozijo smeti. Letos so te smeti že povzročile večjo škodo, ko je burja razpihala ogenj, ki je zajel bližnji gozd. Da o smradu, ki se širi ob toplem poletnem času sploh ne govorimo.
So Cerovlje res primeren kraj za odlaganje smeti? Za Mavhinjami je suh kal, zasut z vso mogočo nesnago. Nedavno so postavili pred ta kal napis, da je prepovedano odlaganje smeti, da bi pa tam že ležeče smeti skurili, zasuli ali odpeljali, to pa ne. Samo napisna tabla ne reši ničesar. Občinski smetarji naj tudi malo pogledajo, kaj vse odlagajo ljudje v večernih urah ob samotnih cestah in poteh. Potem pa se čudijo, če nastane ogenj, ko nepridipravi in nezaželeni sprehajalci ter praznični izletniki in občudovalci Krasa zažigajo te smeti.
4. Gradbena dejavnost je posebna uganka, ki je nihče ne razume. Domačin ne sme graditi, še popravljati sme samo z dovoljenjem. Prijatelj iz Bajte je čakal, drugi pa še čaka na dovoljenje, da si popravi domačijo. V Trnovci pa si je tujec postavil razkošno vilo. Na poti iz Vižovelj proti Mavhinjam so na obeh straneh ceste nastale nove hiše, nedavno tik ob naftovodu prekonstruirana hišica. Sredi te poti pa si je domačin uredil parcelo, pa ne more graditi, ker se sosed-tujec upira, iker bi ga verjetno motila slovenska govorica o-trok. Naj gospod inženir Uxa nekoliko pogleda, kako je s to zadevo. Nekateri lahko delajo, kar hočejo in se požvižgajo na vse gradbene predpise, drugi pa morajo molčati.
5. Krajevni napisi s slovensko označbo so stalno žrtve vandalizma. Nihče jih ne ščiti, nihče ne nadomesti.
predstojnikov zoper člana, ki se je hudo pregrešil zoper redovno disciplino in zoper spoštovanje do cerkvenih predstojnikov, pa tudi zoper ljubezen do bližnjega. Saj je Kristus rekel, da je pohujšanje veliko zlo.
Pastirsko pismo španskih škofov o svetem letu
Na letošnjo tiho nedeljo 7. aprila so španski škofje izdali posebno pastirsko pismo o svetem letu. V njem so med drugim zapisali, da je oblast služba, delo za bližnjega, za mir in razvoj posameznikov in narodov, »Pustite Kristusu ■— pravijo škofje — naj prečisti družbo, kot naroča koncil. Nikar ga znova ne križajte! To bi bilo bogoskrunstvo, kajti on je Sin božji!«
Kako je Jugoslavija praznovala dan miru
Vatikanski list »L’Osservatore Romano« je prinesel poročila iz nekaterih dežel, kako so praznovali svetovni dan miru. Na prvem mestu je opisana Jugoslavija. Natisnjen je odgovor predsednika Tita sv. očetu, odgovor poglavarja muslimanske verske skupnosti v Jugoslaviji in delo škofov v Sloveniji, ki so poskrbeli, da je bila papeževa mirovna poslanica široko razširjena med vernike. List omenja tudi, da je pomožni škof Lenič ob številni udeležbi opravil sv. mašo za mir v svetu v božje-potni cerkvi na Brezjah.
6. Izletniki delajo škodo na škodo. Ne . spoštujejo tuje lastnine, zahajajo v ograde celo z avtomobili, tam brcajo žogo, malicajo, razbijajo steklenice in mi naj za njimi čistimo, če hočemo pasti krave, da se ne bodo porezale na razbitem steklu. Ko jih odganjaš, se ti zoperstavijo, zahtevajo dokaze, da je to tvoja parcela in podobno, da ne omenjamo grobih žalitev o ščavih, ki da naj se poberemo prek meje. Zakaj ne bi občina ob nedeljah pošiljala na motorjih poljske čuvaje, ki bi malo pregledali, kam se zatekajo ti izletniki s svojimi avtomobili, kaj vse odlagajo, kaj j delajo itd.
7. Pokopališča so kraji, katere naš človek vedno spoštuje. Pokopališča ima na skrbi občina, pa vidimo, da očistijo pota le ob prazniku vernih duš, sicer pa je j skozi celo leto vse zanemarjeno, poraslo
s travo, nastlano z listjem. In zopet diskriminacija. V Nabrežini, Sesljanu Ln Devinu je vse lepo urejeno, šempolajci pa se morajo boriti za primerno razširitev, mav-hinjsko pa je sploh zanemarjeno. Lani si je nokdo napravil grobnico, pa je odvišno zemljo dal zvoziti pred pokopališče, kjer je ostala mesece in mesece. Vmes pa so bile še človeške kosti. Res da niso predstavljale te kosti nevarnosti za okužbo, a obzirno do rajnega to tudi ni bilo. Občinski uslužbenci bi marali od časa do časa 1 pogledati tudi na pokopališča.
To je nekaj skrbi, ki nas tarejo. Res je, da ne more vsega storiti občinska uprava, 5 ker ni vse v njeni pristojnosti. Toda kar spada pod občino, bi morala nesebično ukrepati v ikorist vseh občanov. Vsi plačujemo davke, vsi volimo in prav gornje j vasi volijo vsa leta kompaktno slovensko, zato so upravičene pričakovati nekoliko j več pozornosti s strani slovenskega župa- j na in slovenskih odbornikov tudi v času uprave in ne le, da vidimo te svoje predstavnike samo v času pred volitvami, ko potrebujejo glasove in podpise.
Občan
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlllllllllllllllillllllHIIIIIIHIIIIIIllllllllll!llllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllltlllllllllllllfllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll[lllllillllllll!llillllllllllHIIIIII!lllllllll!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll[||||l!llll|l|l||||||||||||||||||l
Upravni sporazum devinsko-nabrežinske občine
fašist ie, Mar voli kakor fašisti
Nad slovenskimi volivci se izvaja psihološko nasilje, moralni teror! Ponižujejo jih in zastrašujejo z demagoško krilatico, tla je fašist, kdor voli proti razporoki, ker da tudi fašisti volijo zoper razporoko. To pa je groba laž, kleveta, preračunana prevara. Dokazi so naslednji:
1. Slovenski volivci glasujejo DA za odpravo razporoke zaradi svojega globokega družinskega čuta: spoštujejo svoje družine; nočejo, da bi se naši možje izneverjali svojim ženam; nočejo, da bi naši starši zapuščali svoje otroke; nočejo, da bi raz-poroka razdirala naše družine in rušila naše domove. Skrb za enotnost, zvestobo, srečo naših družin jih sili, da glasujejo DA za odklonitev razporoke.
2. Slovenci glasujejo DA za ukinitev razporoke, ker je to zahteva njihove narodne zavesti: s tem, da razporoka ruši družino, ruši v temeljih tudi narod, ki je skupek družin. Razporoka ni samo smrtni udarec po družini, je tudi sunek v samo osrčje slovenske narodne manjšine v Italiji: razbija jim sam temelj obstoja — družine! Ker hočemo živeti kot Slovenci, kot zdrava narodna manjšina v Italiji, odklanjamo razporoko!
3. Slovenci glasujejo DA za razveljavitev razporoke, ker jim to ukazuje njihova verska zavest. Že davna stoletja — ko ni bilo ne duha ne sluha o fašizmu in komunizmu — je katoliška vera učila, da je zakonska vez neločljiva. V to resnico verujemo tudi danes, zato smo proti raz-poroiki, o kateri pravi Kristus, da je delo »srčne skleroze«.
Neizpodbitna resnica je — to ve vsak Slovenec —, da slovenci glasujemo DA za odpravo razporoke zaradi svojega družinskega čuta, zaradi svoje narodne in verske zavesti. Samo to in nič drugega!
Debelo laže, slepari in vara, kdor trdi, da se bratimo s fašisti, ker »volimo kaikor fašisti«. Med zavednimi Slovenci in fašisti ni nič skupnega, ker Slovenci so obsojali, obsojajo in bodo obsojali fašizem. Ko so fašisti z Mussolinijem na čelu vladali v Italiji, so slovensko manjšino obsodili na snirt: izropali so nas, zapirali so nas, mu-
Mllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllilll
Referendum in koš za odpadke
Ljudje tožijo: »Nič ne razumem o referendumu! čitam časopise, gledam televizijo. Vse to bi samo še bolj meša pamet. Naj volim DA ali NE? Jaz sem proti raz-Poroki, volil bi NE; a drugi mi pravijo, da če sem res proti razporoki, naj volim f*A. Naj volim DA ali NE?«
Prijatelj! V Italiji živiš, pa bi rad mislil Po slovensko! Polomiš jo. Italijani drugače mislijo in si na drugačen način zastavljajo svoja vprašanja. Če hočeš po slovensko misliti in se po slovensko odločati, si moraš vprašanja po slovensko zastavljati. Če bi bila italijanska vlada naprosila Slovenca, naj on formulira vprašanje za referendum, bi Slovenec takole napisal vprašanje:
»Želiš, da vržemo v koš razporoko?«
Tedaj bi Slovenci vedeli, za kaj gre: tisti, ki bi bili, da se vrže v koš razporoka, ker so razporoki nasprotni, bi glasovali ®A; tisti pa, ki so za ohranitev razporoke, bi glasovali NE.
Ko boš 12. maja stopil v volivno kabino, ne pozabi na pravilno, zares po slovensko Postavljeno vprašanje: »Želiš, da vržemo v koš razporoko?« Tedaj ti bo jasen od-
čili so nas. Fašizem je vsekdar preganjal zlasti slovenske duhovnike in verne laike, ker je v njih videl zadnjo oporo slovenstva: ko so se bili razpršili ali potuhnili vsi ostali, tudi komunisti, socialisti in liberalci, je edini ostal sredi ljudstva z visokim čelom — slovenski duhovnik! Ti edini so ohranili slovenski jezik, slovensko besedo in slovensko pesem v cerkvi in v cerkvenih prostorih. Zatorej nihče nima pravice, slovenskim duhovnikom in vernikom očitati ali podtikavati, da imajo kaj skupnega s fašisti.
Vsak trezen opazovalec, ki vsaj nekoliko pozna italijansko dušo, ve, da bodo glasovali proti razporoki ne samo fašisti, temveč tudi komunisti, socialisti, liberalci... Med 1.500.000 državljani, ki so zahtevali referendum za razporoko, je bilo 200.000 komunistov in socialistov, ki so pravili: »Smo komunisti, držimo se marksizma, borili se bomo za pravice delavcev, toda ko gre za usodo naših družin, smo proti razporoki! Kajti komunizem nima nič opraviti z našimi družinami.«
Če bi kdo imel pravico očitati drugim, da »glasujejo kot fašisti«, bi to morali očitati komunistom. Znano je, da je v Italiji že dolga leta na oblasti levosredinska vlada (demokristjani, socialisti, demokratični socialisti, republikanci); v opoziciji pa so na levi komunisti in na desni fašisti. In kaj se godi? Ko gre za glasovanja v parlamentu in senatu, komunisti in fašisti volijo skupno vedno proti. Če torej velja, da je fašist, kdor ne enkratno, ampak vedno voli tako kakor fašisti, tedaj so komunisti najbolj zakrknjeni fašisti!
Ljudje
Evelina Jeza in Marija Besednjak, dijakinji učiteljišča »A. M. Slomšek«, sta se udeležili nagradnega potovanja na Dunaj v okviru evropskega dneva šole; dijakinji sta se namreč izkazali s svojima pismenima nalogama na deželnem natečaju.
Avgust Černigoj, vedno mladi tržaški slikar, je odprl v ponedeljek 22. aprila svojo razstavo v prostorih Slovenske prosvete v ul. Donizetti; večer je obsegal še film o umetniku, ki ga je posnel kinoamater Aljoša Žerjal, in srečanje z umetnikom.
Jurjevanje slovenskih tržaških skavtov
V	četrtek 25. aprila so Slovenski tržaški skavti imeli v Bazovici jurjevanje, praznik, ko se zbere vsa skavtska družina, da sprejme v svoje vrste nove člane. Neugodno vreme je letos prisililo skavte, da so nekoliko spremenili predvideni program. Zjutraj so se zbrali na travniku ob stari sežanski cesti, a kmalu jih je dež pregnal v Slomškov dom. Tu je duhovni asistent g. Marij Gerdol ob prisotnosti nad 130 skavtov daroval sv. mašo. Sledil je govor starešine prof. Ivana Theuerschuha in slovesnost skavtskih obljub. Letos je napravilo obljubo 15 volčičev in 12 izvidnikov (na lanskem jurjevanju 6, oz. 11).
Po kosilu, ki so ga skuhali nekateri roverji, so se pričele igre. Volčiči so se igrali na igrišču, izvidniki pa so se pomerili v
govor: DA! In prečrtaj SI (DA)!
,l|HIIIHIIIIIll||IHHIIIIIilllllHH!1lllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllimilll|llll|'l,ll|",l,ll"l'l|"l",ll|l"l,,l|,,!l|,|l,l,,l,l|1
J°ŽE JURAK
Na žeijo somišljenikov in prijateljev Slovenske skupnosti v Sv. Križu je prišlo v marcu in aprilu do dveh sestankov, na katerih so vidnejši predstavniki seznanili Križane z dejanskim stanjem zadeve gradnje novega šolskega centra.
V tem oziru je bilo zlasti pomembno drugo, to je širše srečanje 8. aprila, ki sta se ga udeležila tudi deželni svetovalec dr. Drago Stoka in občinski odbornik dr. Rafko Dolhar.
Najprej so domačini seznanili oba slovenska izvoljena predstavnika z raznimi spletkami Slovencem nenaklonjenih istrskih priseljencev, ki bi radi od vsote 600 milijonov lir, namenjene gradnji šolskega objekta za naše otroke, odščipnili čim večji delež v korist italijanske srednje šole, ki naj bi dobila lastno novo stavbo, čeprav bi se njeni dijaki prav lahko vselili v poslopje italijanske osnovne šole, ki razpolaga z več praznimi učilnicami, je dovolj prostorno in moderno urejeno.
V diskusijo so posegli tudi predstavniki Združenja staršev, ki so bili na sestanek izrecno povabljeni, da o tem tako važnem vprašanju izrečejo svoje mnenje. Ti so torej pojasnili, da je Združenje od vsega začetka in pri vseh svojih intervencijah imelo pred očmi en sam popoln šolski center, ki naj bi zajel vse šolarje od otroškega vrtca do zadnjega razreda nižje srednje šole, dočim se občinski odborniki o stvari niso jasno izrekli, ko jih je Konzulta za zapadni Kras glede tega jasno in javno vprašala.
na izčrpna izvajanja sobe-
sednikov odgovoril, da je Slovenska skupnost v pogajanjih s partnerji leve sredine, ki sestavljajo tržaški občinski odbor, dosegla, da je ta vključil v petletni načrt postavko 600 milijonov lir izrecno za slovenske šolske potrebe kriškega prebivalstva in da bo budno pazil, da se bo ta vsota v omenjene namene čim koristneje in čim ustrezneje uporabila.
Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da bi bil tak šolski center omejen na vrtec in osnovno šolo, zato je v nadaljevanju pojasnil, da je bil zadevni sporazum sklenjen, ko se vprašanje slovenske nižje srednje šole še ni postavljalo.
Za dijake teh razredov je zagotovil posredovanje na merodajnem mestu, da se jim oskrbi prevoz s šolskim avtobusom, ker postaja promet na pokrajinski cesti med Sv. Križem in Prosekom, kjer stoji šolska stavba, vedno nevarnejši.
Prisotni pristaši Slovenske skupnosti in povabljeni člani odbora Združenja staršev v Sv. Križu so vzeli izjave, pojasnila in zagotovila dr. Dolharja na znanje in s tem v zvezi priporočili, da bi se ob uresničevanju sprejetih obvez v zvezi s slovenskim šolskim centrom v Sv. Križu našla tudi za nižjo srednjo šolo ustrezna ter našim potrebam čim bolj odgovarjajoča rešitev.
Koristno in potrebno srečanje so zaključila izvajanja deželnega poslanca dr. D. Štoke, ki je obravnaval razna pereča vprašanja, ki zadevajo celotno narodno skupnost v naši deželi.
orientaciji. V kratkih presledkih je devet skupin odšlo na progo, ki se je vila proti Lipici, nato mimo spomenika bazoviškim žrtvam do športnega igrišča, od tu k pokopališču in nazaj na odhodno točko. Med potjo je bilo treba reševati razne naloge in seveda najti pravo pot s pomočjo specialke in kompasa.
Jurjevanje se je zaključilo pozno popoldne z velikim zborom. Ognja sicer ni bilo, kljub temu je spored pesmi in skečev prinesel urico zabave skavtom in prisotnim staršem.
Proslave ob prazniku osvoboditve
V okviru državnega praznika ob obletnici osvoboditve od fašizma je bilo na Tržaškem več manifestacij in proslav. Med važnejše spada spominska slovesnost, ki je bila v torek 23. aprila ob 30-letnici obe-šenja 52 talcev v ul. Ghega. Z Garibaldijevega trga je krenilo v povorki več tisoč ljudi do stavbe konservatorija Tartini v ul. Ghega. Polaganju vencev so sledili razni govori, v katerih so se govorniki poklonili žrtvam. V imenu protifašističnega odbora, ki je organiziral manifestacijo, je spregovorila njegova predsednica dr. Mar-gherita Haok. Za njo so se zvrstili podžupan Giuricin, poslanec KPI Škerk, ki je govoril v slovenščini, občinski svetovalec KD Zanini, deželni svetovalec PSDI Lon-za ter tajnik KPI Rossetti.
V četrtek 25. aprila je bila osrednja proslava v gledališču Verdi. Običajne slovesnosti v Rižarni ni bilo, ker bo tam čez nekaj mesecev odprtje muzeja, ki se ga bo udeležil tudi predsednik republike Leone.
Proslava v Verdijevem gledališču, ki so jo priredile združene borčevske organizacije, se je začela v govoroma predsednika ANPI Calabria in občinskega odbornika PSI Dušana Hreščaka. Slednji je imel go-gor v slovenščini; orisal je preteklo protifašistično borbo in podčrtal današnje pojave fašizma. Za njim je govoril senator KPI Sema. V drugem delu je nastopil Tržaški partizanski zbor, ki je zapel več slovenskih in italijanskih borbenih pesmi.
Nekaj iz Zgonika
Prav gotovo je še marsikdo, ki ni še nič slišal o Zgoniku in ne ve, kaj se tu dogaja. Zato bi rada napisala nekaj besed o naši kulturno-prosvetni kroniki.
5. januarja letos se je v domači farni cenkvi v Zgoniku vršil drugi koncert božičnih pesmi. Prvi gost je bil pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu pod vodstvom Nade Žerjal, nato so nastopili najmlajši; v zadnji točki sporeda pa se je predstavil zgo-nišiki cerkveni zbor pod vodstvom Toneta Kostnapflja. Točke sporeda je spretno povezoval g. Dušan Jakomin.
11.	januarja je bil ustanovljen mladinski krožek s sledečim odborom: predsednik Živec Boris, tajnica Nada Simoneta, blagajničarka Magda Riolino. Deloval naj bi na kulturnem polju v luči evangeljskih smernic.
24.	februarja smo priredili izlet na sneg in sicer na Sv. Višarje. Snega je bilo dovolj in vsakdo se je lahko prosto zabaval, kolikor je hotel.
13.	marca je bila v župnišču v Zgoniku konferenca za mladino. Na dnevnem redu je bil prost razgovor o mladinskih problemih vere, dela in morale. V ta namen je bil povabljen duhovnik Vinko Kobal iz
Nedelja duhovnih poklicev
Po želji in naročilu sv. očeta se bo v nedeljo 5. maja (četrta velikonočna nedelja) tudi letos obhajal svetovni molitveni dan za duhovne poklice kot doslej. Tudi v današnjem zmaterializiranem svetu se duhovni poklici še vedno porajajo. Potrebno je le ustvarjati ugodno ozračje, da se bodo mogli poklici razviti.
Deskel s tremi drugimi fanti, ki so trezno odgovarjali na naša vprašanja. Takšnih konferenc bi moralo biti čim več, da naša mladina dozori v značajne osebnosti in da si ustvari zdrave ideale, za 'katere je vredno živeti.
Kot že vsi vedo, živimo sedaj v svetem letu 1974-75. Sedanje sveto leto je pravzaprav nekakšna priprava na sveto leto 1975.
V	ta namen, to se pravi, da bi se čim bolj približali Bogu, da bi poživili svojo vero z dobrimi deli in da bi se večkrat posvečali tudi razmišljanju, smo priredili našo drugo postno predstavo. Nastopala je mladina iz Deskel s sporedom duhovnih pesmi. Nekaj verskih pesmi je zapel zgo-niški cerkveni zbor. Po nastopu najmlajših sta za zaključek recitirala še člana Radijskega odra velikonočne pesmi sodobne pesnice M. Merlakove.
Na belo nedeljo 21. aprila je bila v Sa-matorci, ki spada pod zgoniško faro, domača slovesnost. Že od nekdaj se v tej vasi na ta dan praznuje samatorska mala velika noč. Nabralo se je veliko ljudi od vsepovsod. Ob 15.30 so bile slovesne večernice. Nato sta nastopila v cerkvi z velikonočnimi pesmimi zbor iz Rojana pod vodstvom H. Mamola in zbor iz Zgonika pod vodstvom H. Antoniča. Nabožni del programa se je tako zaključil. Zapustili smo cenkev in šli ven na prosto, kjer je prvi zapel zbor »Rdeča zvezda« iz Saleža več narodnih pesmi. Sledili so »Fantje izpod Grmade«, ki so že naši stari znanci, saj so bili eden izmed prvih zborov, ki je nastopil na naših koncertih. S tem je bil koncert zaključen. Na programu je bil tudi bogat srečolov. Med žrebanjem listkov pa nas je zabaval ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika, ki se je zelo dobro odrezal in marsikoga presenetil.
Vsem, ki so sodelovali na naših prireditvah lepa hvala in nasvidenje!
S.	N.
Spoštujmo naravno okolje
Tržaška pokrajinska uprava, v soglasju z vsemi občinami, Avtonomno letoviščar-sko ustanovo iz Trsta, Milj in občine De-vin-Nabrežina, in Pokrajinsko turistično ustanovo, v želji, da bi v državljanih vzbudila vedno večje spoštovanje do lastnega ozemlja, ponavlja svoj poziv vsem, ki v lepih dneh hodijo na izlete med travnike in gozdove, ki od Milj do Devina in Nabrežine obkrožajo naše mesto.
Turiste in navadne izletnike, ki si po tednu dela želijo razvedrila, opozarjamo, naj v čim večji meri spoštujejo naravno okolje, naj se zavedajo, da je naše okolje najpomembnejše bogastvo in da ga moramo nespremenjenega predati našim otrokom, da bodo lahko popolnoma uživali v njem.
Zato jih prosimo, da se vzdržijo vseh onih dejanj, ki so pravi atentat na ekološko ravnovesje in ki jih navadno tako pogosto zagrešimo: prižiganje ognja, puščanje neuporabnih predmetov, trganje poganjkov, ustavljanje avtomobilov na travnikih in predvsem vstop na zasebna zemljišča in poškodovanje kultur (členi 635, 637 in 639 kazenskega zakonika).
Turiste, ki se peljejo k mejnim prehodom, toplo prosimo, naj ne puščajo odpadkov ob cestah, da se ne bi ob robovih najvažnejših cest ustvarila prava smetišča.
Dr. Dolhar je
       .....................................................................................................................................................................
EKUMENSKO POTOVANJE V BOLGARIJO
(9)
Redovnice, ki niso bile Bolgarke, so mo rale deželo zapustiti. Ostale so samo bolgarske evharistinke, ki se v silni revščini stiskajo v hiši, ki je bila nekdaj last Ron-callija. Pretresljivo je bilo videti njih ka-Pelo, v kateri more biti istočasno le nekaj ljudi. Kljub vsem nevšečnostim pa sestre vztrajajo in naprej služijo Kristusu.
Le nekaj korakov od njih so karmeličanke. Njih položaj je še težji kot evlia-ristink, saj so jim oblasti vzele celo hišo 111 jim prepustile le cenkev. Tako so si m°rale svoje celice (pregradile so jih s kartonom) kar na 'koru cerkve urediti, uhinjo pa so si postavile ob vhodu v Cetikev.
Wislite si, kakšno žrtev doprinaša teh °st bolgarskih karmeličank, ki leto in dan ’v'i-io med zidovi cerkve, brez rednih do-
hodkov, brez kake socialne pomoči. Ker ne smejo iti na cesto (redovna pravila jim to branijo), so popolnoma odvisne od pomoči drugih ljudi.
Vi, ki to berete in imate na voljo vse blagodati svobode in potrošniške družbe, kadar razmišljate, koga bi se dalo osrečiti, pomislite nekoliko na te redovnice, ki doživljajo neprestano tiho mučeništvo, pa ne tožijo in se ne vznemirjajo zaradi usode, ki so jo deležne.
V	tej cerkvi smo imeli svojo prvo ob-čestveno mašo v Sofiji. Silna revščina teh redovnic nas je zares pretresla. Obenem smo si rakli: s kako pravico se more politični sistem, ki tako neusmiljeno postopa s svojimi državljankami samo zato, ker so zveste Cerkvi, še imenovati napreden, demokratičen in v službi revnih? Če je socializem v tem, da ponižuje tiste, ki nudijo drugače kot partijski voditelji in jih sili k životarjenju, ki je nevredno človeka potem se upravičeno sprašujemo, kje so meje človeške hudobije in kje se začenja satanova zloba.
Po opravljeni sv. maši pri karmeličankah smo se vrnili v svoj hotel »Hemus« na
ulici Čemi vrh. Ostalo nam je še nekaj časa do večerje, zato je večina udeležencev želela videti največjo blagovnico v Sofiji, Centralni univerzalni magacin, ki je pri kupcih poznan z besedo »Cum«. Marsikaj se v njem dobi, akoravno so naše veleblagovnice kot npr. Standa veliko bolje založene m imajo večjo izbiro. A je že tako: v tujini je vse bolj zanimivo in bolj imenitno kot kar kupiš doma. Seveda je bilo med našimi izletniki največ zanimanja za stekleničke z rožnim oljem in raznimi parfumi.
BOLGARSKA KUHINJA
Prišla je noč in z njo čas večerje. Bolgarska hrana je od naše precej različna in mnogim kar ni šla v slast. Kot prva jed so skoro obvezno zrezane surove (kumarice, potresene z zmletim belim sirom; včasih je zraven še paradižnik in čebula.
Juhe so navadno neke vrste mineštre s koščki mesa in zelenjavo. Bolgari jim pravijo »čorba«. Nato pride glavna jed: navadno pečeno meso (prevladuje svinjina) ali koščki pečene ovčetine oz. svinjine
na paličicah. Tudi z zdrobljenim mesom in rižem polnjena paprika je pogostna jed. Dunajski zrezek smo dobili le enkrat, in sicer v Plovdivu, kjer je vsako leto mednarodni velesejem in pride dosti tujcev iz srednje Evroke, kjer je ta zrezek nekaj običajnega.
Od sadja je bilo na mizi ali grozdje ali jabolka. Vedno je seveda tudi sir ob koncu kosila, kavo pa poznajo samo turško.
Okolica Sofije je polna mineralnih vrelcev. Toliko jih je, da je mineralna voda pri jedi zastonj in že čaka goste na mizi. Ostale pijače pa je treba seveda naročiti in plačati. V tem oziru ni dosti razlike z našimi pijačami: limonada, oranžada, pivo in vino so take pijače kot pri nas.
Posebno poglavje zasluži vino. Bolgarija ga namreč silno veliko pridela. Pred nekaj leti je obiskal to deželo moj prijatelj. Ob povratku ni mogel dovolj prehvaliti silno razvitega vinogradništva in mi je pravil, kako voziš ure in ure ob vinogradih, ki jim ni konca ne kraja in so zelo negovani.
Skoro se mi je zdelo, da pretirava. Sedaj smo se sami prepričali, da je tako.
Vinogradi so nas spremljali na polovico poti in delali res edinstven vtis. Seveda je vse vinogradništvo na kolektivni podlagi. Sicer pa kako drugače takih kompleksov skoro ni mogoče obdelati. Ko pride čas trgatve, pošljejo vso šolsko mladino v vinograde, da pomaga pri trganju grozdja.
Ker je vinogradništvo na kolektivni podlagi, so vina tipizirana. Izdelujejo le nekaj vrst črnega in belega vina. Na zahodnoevropskem trgu ga ne dobiš. Večinoma gre v vzhodnoevropske socialistične države, zlasti v Sovjetsko zvezo. Ta ga po mnogo višji ceni kot svoj proizvod prodaja na zapad. Pa pravijo naši oboževalci Sovjetske zveze, da samo kapitalistične države izkoriščajo manj razvite! Tito se je leta 1948 temu izkoriščanju s strani Sovjetske zveze uprl in uspel. Bolgarskim voditeljem se zdi to svojevrstno »pokroviteljstvo« Sovjetske zveze nekaj naravnega. Zato vzklikajo večni »družbi« (prijateljstvu) z Moskvo. Stari Latinci so rekli: Volenti non fit inuria — Kdor krivico hoče, je ne doživi.
(Drugič naprej)
Praznik špargljev
V ŠTANDREŽU (pri Konsumu) 4. IN 5. MAJA
Sobota 4. maja ob 20. uri: otvoritev z nastopom ansambla
»JANEZ JERŠINOVEC S PLANŠARJI« iz Ljubljane;
Nedelja 5. maja ob 11.30 razstava špargljev; ob 20. uri igra ansambel »LOJZE HLEDE« iz Števerjana za plesno zabavo.
Srečolov z bogatimi dobitki. Deloval bo dobro založen buffet z domačo pijačo in jedačo. Na razpolago bodo izborni šparglji.
Svetoletno romanje na Sv. goro
Na praznik Gospodovega vnebohoda, 23. maja popoldne, bo za slovenske vernike vseh duhovnij goriške nadškofije svetoletno romanje na Sveto goro.
Romarji naj pridejo v tem Marijinem mesecu v duhu pokore in sprave k sve-togorski Kraljici, h kateri so z velikimi žrtvami in globoko vero prihajali skozi stoletja naši predniki.
Vsaka duhovnija naj organizira svojo skupino. Skupna sv. maša za vse romarje bo ob 16. uri.
Ogorčenje nad fašističnim atentatom
Atentat m a slovensko šolo je obsodila tudi Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Takole pravi njena resolucija:
Odbor ZSKP v Gorici, zbran na izredni seji 29. aprila 1914, je z vso odločnostjo obsodil zločinsko dejanje fašističnih teroristov na slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu. Prepričan je, da je atentat neposreden sad nedavnega ščuvanja misovske-ga prvaka Almiranteja v njegovem nastopu v Trstu. Zato poziva vse odgovorne oblasti, da čimprej poiščejo krivce in jih po zakonu obsodijo ter za naprej preprečijo nastope, ki rodijo laka dejanja. Zahteva, da se ze enkrat vse demokratične sile strnejo in dosežejo razpust stranke MSI-DN, ki izhaja iz fašistične miselnosti in bi zato po ustavi ne smela obstajati.
Sestanek o župnijskih svetih
Pretekli četrtak je bil v goriškem malem semenišču sestanek duhovnikov in laikov goriške nadškofije. Razpravljali so o župnijskih pastoralnih svetih. Gre za ustanovo, ki je izšla iz navodil zadnjega koncila. V številnih škofijah so take svete že ustanovili, drugod jih ustanavljajo, drugod pa šele razmišljajo, kaiko in kaj.
V naši škofiji smo šele pri prvih poskusih, kajti na prstih ene roke lahko preštejemo župnije, kjer so župnijske pastoralne svete že ustanovili. Da zadeva ni tako preprosta, oziroma da ni tako lahko ustanoviti uspešne in delavne dušnopastirske svete v župnijah, so se prepričali udeleženci pretekli četrtek 25. aprila, ko so poslušali razne govornike iz videmske škofije in tudi domače. Najbolj zanimiva sta bila tista dva, eden iz videmske škofije, eden iz goriške, ki sta poročala, kako je prišlo do ustanovitve pastoralnega župnijskega sveta v njih župnijah in kako delujeta.
Zaključno spoznanje celodnevnega študija je bilo, da so župnijski dušnopastir-ski sveti lahko zelo koristni za vsestransko dušnopastirsko življenje v župniji, morajo pa nastati po daljši pripravi v župniji in zrasti iz skupne volje vernikov in župnika. Nikakor pa ne gre, da bi jih od zgoraj zaukazali ali da bi jih župnik ustanovil brez zadostne priprave vernikov. Taki sveti se sicer ustanovijo, toda ostanejo nedelavni in brez koristi.
Med trnjem in osatom
Čudne grožnje
V Primorskem dnevniku je 13. aprila letos neki »Boljunčan« objavil pismo, v katerem napada domačega dušnega pastirja, ker je po otrokih razposlal po vasi »Naš vestnik«, v katerem je bil objavljen tudi članek, ki poziva vernike, naj ob referendumu glasujejo »da« (si). Pisec se huduje in nazadnje zaključi: »... vere naj ne izkorišča za politično borbo, saj je slovenski narod obračunal s tistimi, ki so pod geslom vere varali in kopali grob lastnemu narodu...«
Boljunčanu moramo povedati, da vera in referendum nimata prav nobene zveze. Ce še ne ve, bo referendum le o civilnem zakonu, ne pa o cerkvenem. Italija ima že nad sto let nerazvezljiv civilni zakon, priznava pa z vsemi civilnimi učinki tudi cerkveni — konkordatni zakon. Naravnost groba pa je ugotovitev, da je slovenski narod obračunal s tistimi, ki so pod geslom...
Torej nova grožnja tistim, ki niso nikdar klonili ne pred črnim ne pred rdečim nasiljem. Duhovščina na Primorskem je edina časlna izjema, da ves čas fašističnega nasilja ni popustila, je edina držala z narodom, ostala med narodom, z njim trpela, ga vzpodbujala, mu posredovala živo in tiskano besedo na tako junaški način, da je njena zvestoba ovekovečena tudi v slovenskem slovstvu (Bevk: Kaplan Martin Čedermac).
Boljunčanu priporočamo, naj ponovno in premišljeno prebere to Bevkovo delo, pa bo o duhovščini malo drugače sodil. V osvetlitev pa mu še povemo, da so pri zadnjih deželnih in političnih volitvah prav pred cerkvenimi vrati po slovenskih mašah v tržaških cerkvah mladinci, pa celo osnovnošolci delili propagando, naj volivci oddajo svoje glasove za KPI.
Vidni in ugledni katoličani
Primorski dnevnik kaj rad ponavlja, da so v »Slovenskem koordinacijskem odboru proti ukinitvi razporoke« vidni in ugledni katoličani. Ne vem, kaj je treba storiti, da postaneš »viden in ugleden katoličan«, istočasno pa delaš propagando in celo ustanoviš koordinacijski odbor za ohranitev razporoke, ko pa istočasno Cerkev uči, da je zakon nerazvezljiv.
Ti vidni in ugledni katoličani se zelo radi sklicujejo na II. vatikanski cerkveni zbor, ne poznajo pa stališča, ki ga je cerkveno učiteljstvo na tem zboru sprejelo. Kako se morejo ponašati z vzdevkom »vidni in ugledni katoličani«, ko pa v isti sapi zavračajo nauk cerkvenega učiteljstva, polagajo enako moralno vrednost dvema nasprotnima stališčema, se sklicujejo na svobodo, a istočasno protestirajo, ker je bilo po cerkvah prebrano škofovo pismo s priporočilom, naj verniki branijo tudi na referendumu nerazvezljivost zakona, prirejajo in se udeležujejo okroglih miz, kjer zagovarjajo razporoko...
Iz Slovenije
Papeževe čestitke ljublj. škofu
6. aprila je minilo deset let, kar je bil dr. Jože Pogačnik umeščen za ljubljanskega nadškofa. Ob tej priložnosti je sv. oče po kardinalu državnem tajniku poslal nadškofu svoje čestitke, v katerih je rečeno: »Ko srečno dovršuješ deset let, kar si kot pastir in škof sprejel vodstvo ljubljanske nadškofije, želi biti tudi sv. oče udeležen pri veselju tvoje črede in ti čestita za opravljeno delo ter prosi za še večjo božjo pomoč, razsvetljenje in tolažbo tebi, pomožnemu škofu, vsem duhovnikom in vsemu ljudstvu ter vsem podeljuje svoj apostolski blagoslov.«
Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Smrt jezuitskega duhovnika
17. aprila je v župnišču v Dravljah umrl jezuitski duhovnik Janko Demšar, star 75 let. Sprva je bil škofijski duhovnik, potem pa je vstopil k jezuitom. Obširno je bilo njegovo duhovniško delovanje. Pomagal je v Skopju Škofu Gnidovcu, učil v semenišču v Travniku v Bosni, v Zagrebu in po vojni v Sloveniji. Pravijo, da je v življenju opravil 300 župnijskih misijonov. Poleg njega sta bila še dva njegova brata v jezuitski družbi: Tone in Lojze, misijonar v Indiji, ki je pred šestimi tedni umrl.
Njegovega pogreba v Ljubljani se je udeležilo nad sto duhovnikov. Sedaj počiva skupaj z umrlima bratoma Tonetom in Lojzetom. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.
Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo Martin Jevnikar, Franc Jeza, Anton Kacin in Zora Tavčar-Rebula, se je sestala dne 18. aprila 1974 v Trstu in podelila literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1973 koroškemu pesniku in pisatelju Valentinu Polanšku.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: Valentin Polanšek v obeh pesniških zbirkah — »Grape in sonce« ter »Karantanske« — kakor tudi v zbinki novel in črtic »Velike sanje malega človeka«, ki je izšla leta 1973, prizadeto in umetniško prepričljivo izpoveduje današnjo stisko koroškega slovenskega človeka, pod njegovim občutljivim peresom sveže živi svojevrstni svet onkraj Karavank, pri tem pa ni brez posluha za splošne človeške probleme v današnjem svetu. Pomemben dosežek predstavlja tudi njegova knjižica koroških otroških pesmi »Cinček«.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
* * *
Valentin Polanšek se je rodil 1928 v Le-
S P
Olympia izpadla iz »D« lige
Zadnja tekma proti Bellunu je bila samo formalnost, kajti tudi če bi naši fantje zmagali, bi jim ne koristilo. Rezultat pa je bil 3:1 za goste. Toda tudi tokrat bi verjetno izid bil drugačen, če se ne bi ponesrečil odlični Marko Kranner v najboljšem trenutku za naše moštvo. Ko je 01ympia namreč prepričljivo vodila v četrtem setu, je Marko po težko ustavljeni žogi padel in si zlomil ramo. To je bil zadnji udarec zanj in za vse moštvo. Samo poglejmo, kako se je usoda poigrala z našo ekipo.
V drugi tekmi prvenstva si je zvil nogo Vilko Antonič in si je opomogel šele po dveh mesecih. Njegovo mesto je prevzel Ivan Susič, toda ko se je začel dobro uigravati z moštvom, je moral na delo v tujino. Med tem nas je zapustil trener Leotta, ker se je ustrašil neuspehov. Nadomestil ga je Franko Nardin in pod njegovim vodstvom smo spet dobili zaupanje sami vase. Polni upanja smo pričeli drugi del prvenstva. Nov način treniranja nas je utrudil, zato sta prvi dve tekmi bili polom. V tretji tekmi proti Legnagu pa je vse kazalo na najbolje. Kot kazen za prehitro upanje si je v isti tekmi Marjan Černič zvil nogo in ni potem več igral. Mrzla kopel pa je bila za vse nas, ko nam je kapetan in novi trener Franko Nardin po tekmi povedal, da mora tudi sam na delo v tujino.
Tako je ostalo samo pet igralcev. Nastopiti je moral Bernard Špacapan kot rezerva. Zgubili smo eno tekmo, naslednjo pa spet prepričljivo dobili, čeprav tako močno okrnjeni. Že smo spet upali in tokrat se je kot po naročilu ponesrečil še Bernard. Tako je bilo konec naših upov, da bi ostali v »D« ligi, nismo se pa še predali. V zadnji tekmi prvenstva smo pridobili spet Nardina in Susiča, ki sta se bila vrnila. Po dveh zgubljenih setih smo tretjega gladko zmagali, četrtega pa vodili z 11:7. Bilo bi res čudno, če bi se nič ne zgodilo; in res, žrtev je bil takrat Marko, ki se je bil odlično izkazal v zadnjih tekmah.
To je obračun letošnjega prvenstva, ki je prinesel nam in naši publiki toliko bridkih razočaranj, igralcem pa zvite noge in zlomljena ramena.
Ob koncu naj izrazimo še Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji obžalovanje, da se nismo mogli udeležiti sklepnega dela »Turnirja prijateljstva«, ki je bil v nedeljo v Nabrežini v okviru 50-letnice obstoja tega združenja. Močno okrnjena ekipa, ki izgubi še enega ključnega idralca, ne more dostojno zastopati svojih barv na takem turnirju, zato se raje nismo predstavili.
Gostovanje ljubljanske Opere
V okviru abonmajskih koncertov Glasbene Matice so v soboto 20. aprila nastopili v Kulturnem domu v Trstu orkester in solisti ljubljanske Opere pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija. Spored je obsegal arije iz oper Verdija, Dvoraka, Gounoda, Saint-Saensa, Čajkovskega, Švare in Masseneta, ki so jih peli sopranistka Zlata Ognjanovič, mezzosopranistka Božena Gla-vak, mezzosopranistka Milka Evtimova, tenor Jurij Reja, bariton Stane Koritnik in bas Ivan Sancin. Solisti in orkester so navdušili občinstvo, ki je bilo z večerom zelo zadovoljno.
peni pri železni Kapli, dovršil učiteljišče v Celovcu in nastopil 1948 učiteljsko službo na Obirskem, kjer je še danes.
Od 1948 sodeluje s pesmimi, črticami, novelami in povestmi v koroških revijah, zlasti v Družini in domu, v Koledarju Mohorjeve družbe, v Mladju in drugod. V knjigi je izdal pesniško zbirko »Grape in sonce« (1963), kjer je 60 pesmi o ljubezni, o lepoti koroške zemlje, o Koroški in njenih ljudeh. Pesniško zbirko »Karantanske«, v katerih je 38 pesmi, je izdal leta 1972. V njih razmišlja o sebi in sočloveku, poje o bridki sedanjosti koroških ljudi in o splošnih vprašanjih sodobnega sveta. V »Cinčku« (1972) je 29 otroških pesmi o koroškem dečku in njegovem vsakdanjem življenju. »Velike sanje malega človeka« (1973) je zbirka desetih novel in črtic o malem slovenskem človeku na Koroškem, o njegovi pomilovanja vredni usodi, ki je na Koroškem zaradi političnih razmer zanj nerazrešljiva. Polanšek poje in pripoveduje realistično, nazorno in umetniško prepričljivo.
Uprizoritev igre slov. dramatika
Slovensko amatersko gledališče (SAG) je v sredo 24. aprila uprizorilo v dvorani PD »Ivan Cankar« v Trstu delo slovenskega dramatika Igorja Torkarja »Požar«. Krstno uprizoritev je omenjeno delo doživelo v Celju v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča.
Tonkarjeva igra je nadomestila že napovedano premiero B. Brechta »Izjema in pravilo«, ki jo je vodstvo gledališča bilo iz raznih razlogov primorano prenesti na prihodnjo sezono.
Predstavo so pripravili režiser Sergej Verč, scenograf Ivan Verč, kostumografinja Marija Vidau, koreografinja Selma Mi-cheluzzi, lektorica Mira Sardoč, maske pa je izdelal Demetrij Cej. V glavnih vlogah nastopata Igor Sancin in Saša Don, v zvočnih pa Ivan Verč, Boris Kobal in Sergej Verč. Sodelujejo še Franc Meula, Dušan Milič in Lučka Batista.
OBVESTILA
Roditeljski sestanek. Ravnateljstvo nižje srednje šole v ul. Randaccio 10 v Gorici sporoča, da bo v soboto 4. maja ob 17. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni starši in njihovi namestniki.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na ekumensko mašo za edinost, ki bo v ponedeljek 6. maja ob 18.30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3. Istočasno vabi vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo šmamičnih pobožnosti. V vseh slovenskih župnijah v mestu in okolici bomo letos brali zelo zanimive šmarnice »Mati vseh kristjanov« z bogato ekumensko vsebino.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu priredi v ponedeljek 6. maja ob 20.15 v dvorani Slovenske prosvete v ul. Donizetti 3/1 Vukov večer ob 30. obletnici njegove smrti. V prostem razgovoru o Stanku Vuku - človeku in ustvarjalcu bodo sodelovali Vukovi osebni znanci dr. Lino Le-giša in dr. Milko Matičetov iz Ljubljane ter dr. Boris Pahor iz Trsta. Na sporedu so tudi recitacije članov Radijskega odra.
Mladina iz Sv. Križa pri Trstu bo v nedeljo 5. maja ob 17.30 gostovala v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu. Pripravila je pester program, ki bo obsegal petje, dve veseli igri, igranje na klavir, orgle in harmoniko.
V Kulturnem domu v Trstu bo SS gledališče uprizorilo dramo Henrika Ibsena »Strahovi« po sledečem redu: v petek 3. maja ob 20.30 (abonma red A premierski), v soboto 4. maja ob 20.30 (abonma red B prva sobota po premieri), v nedeljo 5. maja ob 16. uri (abonma red C prva nedelja po premieri), v ponedeljek 6. maja ob 16. uri (abonma red H in red I), v torek 7. maja ob 17, uri (abonma red I in red K), v sredo 8. maja ob 20.30 (abonma red D mladinski v sredo in red E mladinski v četrtek), v petek 10. maja ob 20. uri (abonma red G) in v nedeljo 12. maja ob 16. uri (abonma red F okoliški).
„FJatoliŠki glas" v vsako slovensko družino I
DAROVI
Za Katoliški glas: Matilda Munih, Pariz, 1.500 lir.
Za Alojzijevišče: M. Ž. 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. v spomin na pok. župnika Petra Butkoviča 5.000; N. N. 10.000; ob drugi obletnici smrti hčerke Vide družina Franko 50.000; N. N., So-vodnje 10.000; namesto cvetja na grob Emila Devetak daruje družina Klanjšček iz Jazbin 5.000 iir.
Ob petdeseti obletnici smrti matere in ob svojem rojstnem dnevu daruje Franc Simčič za Zavod sv. Družine 40.000, za slovensko duhovnijo v Gorici 20.000 in za Alojzijevišče 20.000 lir.
Za Marljanišče na Opčinah: namesto cvetja na grob Angele Tence darujeta Kralj in Vidoni iz Sv. Križa 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
fBADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 5. do 11. maja 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 D. Šostakovič: Kvintet op. 57. 11.15 Mlad. oder: »Sussi in Biribissi«,
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi.
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Kraška balada«. Drama. 16.45 Revija glasbil. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Nedeljski koncert.
20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00
Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18 30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.15 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Šaljive zgodbe F. Mikuletiča. 19.20 Za najmlajše. 20.35 G. Verdi: »Luisa Miller«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Slovensko ljudsko glasbeno izročilo. 18.50 Glasbeni utrinki. 19.10 L. Ariosto. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Lažnivec«. Vesela igra. 21.15 Zabavna glasba.
Petek: 11.40 Radio za šole. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.5.0 Sodobni slov. skladatelji.
19.10 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve sv. J. Bosca v Trstu. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Vila ob jezeru«. Dram. roman. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Melodije v polmraku.
SSG v Trstu, SPZ in ZSKP v Gorici v sodelovanju z ustanovo EMAC iz Gorice javljajo uprizoritev igre Henrika Ibsena
»STRAHOVI«
drama v treh dejanjih
Igra bo v četrtek 9. maja ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici (abonma red A - mesto, okoliški in mladinski).
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 5. do 11. maja 1974 Nedelja: 9.30 Vojna in mir. 10.15 Ljudje in zemlja. 11.20 Otroška matineja. 12.20 Nedeljski popoldne. 18.10 »Morski volk«, film.
21.30 Mesta: Split, II. del.
Ponedeljek: 17.50 Koko Moko... 18.30 Na daljnem severu. 20.40 M. Bor: »Raztrganci«, drama. 21.55 Kulturne diagonale.
Torek: 17.45 Peli so jih mati moja. 18.55 Jazz na ekranu. 21.25 Reymont: Kmetje.
Sreda: 17.40 »Beli kamen«. 20.25 Nogometni finale Milan : Magdeburg.
Četrtek: 20.40 Vest in pločevina. 21.45 Glasbeni nokturno.
Petek: 17.40 Veseli tobogan: Sladki vrh.
18.10 Atletika. 19.15 Pet minut za boljši jezik. 20.45 Celovečerni film.
Sobota: 16.15 Rokomet Krivaja: Partizan. 17.55 Iskanje Nila, film. 20.40 Štirje asi. 21.35 Cannon, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Nagrada „Vstajenje" za leto 1973
R T