IJuliljflRšlu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Iz linj a. vsak dan raze n nedelj in praznikov ot> £>• uri zvečer« Uredništvo in upravnlitvo: Kolodvorske ulice štev. 16. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi ae no vračajo. — Inseratl: Soststopna petit vrsta 4 pr* ▼©hkratnem ponav ljanji daje se popust. — Velja za lOnblJano v upravniitvu: za celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 r. veo. o po ve a za ce o leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr. .n iuvu O 8lu*f pui IUvH o giu., LUH w mm * ((iu. uu •, -> r- leto 10 gl., in pol lota 5 gld., i» četrt leta 2 gld. 60 ki. In cm Jodon meieo 86 kr. V Ljubljani v torek, 28. junija 1885. V presojo, je-li državnozborska volitev v dolenjskih mestih veljavna ali ne. (Dalje.) nSlovenski Narod“ modruje o naši razpravi: »V uradnem nemškem in vladnem slovenskem listu čutila je naša deželna vlada potrebo, zagovarjati pravilnost in postavnost dolenjske volitve. Zagovor pa je tako nesrečen in šepav, da bi se pat lahko odgovarjalo z istim izrekom, katerega se tako rada poslužujeta ta dva organa: si tacu-isses itd.“ Kakor znano, sklicavali smo se v dotičnem našem članku na § 7. volilnega reda za državni zbor, ter smo izrekli trditev, da se nabaja v zadnjem odstavku tega paragrafa določilo, kak6 da se imajo sestavljati volivski imeniki za mesta pri volitvah v državni zbor. Da je stvar tem jasneja, hočemo ta odstavek omenjenega paragrafa še jedenkrat ponoviti: „Ako so s tacimi kraji, kateri bo v dodatku uvrščeni v mestne volilne okraje, zjedinjeni drugi kraji v eno občino, to volijo vo-lilci cele občine v mestnem volivskem razredu Ali v deželah, kjerizimkoma privolitvah za deželni zbor v takih občinah kraji, Pri ustanovitvi volilnega okraja imenovani, sami zž.se v mestnem volivskem razredu, a drUgi kraji tiste občine v volivskem razredu kmečkih občin volijo, naj to ^0Ija tudi pri volitvah v državni zbor." v zvezi s tem smo izjavili, da v volilnih redih za Posamezne dežele, in posebej za Kranjsko, po grešamo vsako sem spadajoče določilo. Gledč na 0 našo izjavo pa se »Slov. Narod" široko raz- Listek. jorači in strašno samosvestno zakliče: „Mari uradnemu listu ni znan § 3. volilnega reda deželnega zbora za Kranjsko, ki se glas«: Za volitev poslancev iz mest in trgov, in dalje, da se sploh vsem volilnem redu govori le o mestih in trgih, nikjer pa ne o mestni občini (Stadtgemeinde). Iz-djučene so torej vasi iz te skupine." No, ta paragraf pač čisto nič ne dokaže. Kakor ta paragraf kranjskega volilnega reda, glasč se tudi iste stvari tikajoči se paragrafi vo-ilnih redov vseh druzih kronovin, z jedinim raz-očkom, da se nahaja v nekaterih volilnih redih namesto izraza trgi, izraz industrijalni kraji in zopet v drugih tudi izraz kraji. Izraza vas zastonj iščemo po vseh deželnih volilnih redih posameznih kronovin. Res je sicer, kar trdi „Slov. Narod", da se v volilnem redu za deželni zbor nikjer ne nahaja izraz mestna obči n a (Stadtgemeinde); a to nima z ozirom za našo zadevo čisto nobenega pomena, iajti izraz mestna občina (Stadtgemeinde) je našemu Ziikonodavstvu sploh tuj. Zastonj bi ga iskali v volilnem redu za deželni zbor, bodi-si uže katerekoli kronovine; isto tako ga ne najdemo v občinskem redu za Kranjsko z dn6 17. februvarija 1866. Kaj je tedaj „Slov. Narod" s tem dokazal? — Pač pa je nam mogoče, pokazati nekatera postavna določila, iz kojih bi se prej dalo sklepati, da je ravno nasprotno prav, nego to, kar trdi „Slov. Narod.", da je namreč povsodi, kjer postava govori o mestih in trgih, misliti si cele občine, a ne samo mesta in trge, kot take. Ko bi hoteli mi posnemati „Slov. Narod", vskliknili bi tudi mi: Mari „Slov. Narodu" ni znan § 3. dežel-želnega reda kranjskega, ki se glasi: „Deželni zbor sestavlja se iz 37 udov, namreč iz a) knezo- Janezek, kateri ni hotel umreti. (Kapff-Easonthor. —a.) (Dalje.) Minilo je poletje in z njim zginil je mali raj V ®0z^nem parobku. Janezek vrnil se je s svojo 0 'teljo v mesto in Jerica tudi. Komaj si je upal misliti, da bi jo kdaj ime ^ svojo — to zdelo se mu je prevelika sreča Alislil je, da mora zblazneti. Vender — tako jed a ^ bila proti “jemu ~ zgoditi se je rnoge z nerfat tudi 6udež' Moral 86 ie navezati na njo nikda??^0 vezjo> z duševno vezJ°- In ker rpfeno bi^aŠel besedij’ jej je pisal pismo’ Bolje > Je mala knjiga, v kateri je odkril vso svojo uso, pripovedoval celo zgodovino svojega notranjega iv jenja. §e nobeni živi duši je ni tako odkril. Pripovedoval je, kako je v smrti iska' Vso odrešitev in izpolnitev, in kako je zdaj vse našel v ljubezni; brezpogojno se jej je udal — «ua naj z njim počne kar hoče — vse se bode škofa ljubljanskega, b) 36 poslancev, in sicer I. iz desetih poslancev veleposestva, II. iz desetih po-ancev mest in trgov, kakor jih zaznamenuje vo-ilni red in trgovinske in kupčijske zbornice, I. iz šestnajstih poslancev ostalih občin (der ubrigen Gemeinden) vojvodine kranjske". Jasno je, da je moral zakon, ako govori tu od ostalih občin, uže prej imeti občine v mislih, ler bi drugače bilo zaznamovanje „ostale ob-ine“ nezmisel, kar se pa zakonu kar tako meni nič tebi nič ne more in tudi ne sme podtikati. A ker ta paragraf prej ne govori o nikakih občinah, am->ak le o veleposestvu, o trgovinski in kupčijski zbornici, in ker te naposled imenovane korporacije se ne morejo nikakor smatrati kot občine, je brez-dvojbeno, da je zakonodavec mislil si, govoreč v zadnjem odstavku o ostalih občinah, da se nekatere tistih kot take smejo tudi iskati med mesti in trgi. Imamo pa tudi v volilnem redu postavna do-očila, ki napotujejo do istega zaključka, a zaradi pomanjkanja prostora zamoremo se z njimi baviti še le v prihodnje. dobro steklo. — In Janezek je bil prepričan, da se mora vse, vse dobro steči. Tako je mirno od dal pismo in mirno pričakoval odgovora. Dolgo ga ni bilo, tega odgovora, konečno je prišel v po dobi na močnem angleškem papirji litografovane karte, katera je naznanjala Jeričino zaroko z dragonskim nadčastnikom. Večkrat govorilo se je o tem nadčastniku, kateri je bil poleti pri vojaških vajah, imenovali so ga tudi med Jeričinimi obo1 ževatelji, a imela je toliko oboževateljev, krasna Jerica. — Za Janezka ni imela nobene besede več, kaj naj bi bila tudi še dejala? »Umreti!" dejal je Janezek, „zdaj je čas umreti!" Zdaj mu je bila vsa njegova usoda jasna. Zaradi tega mu je bila misel na smrt ot otroških let tako priljubljena, zaradi tega se mu je smrt v sanjah prikazala kot rešiteljica in to lažnica, ker bi nekega dnč grozuo gorje napalo njegovo srce, za katero ni bilo zdravila, kakor usmiljenki, rešiteljici vseh. — Nemožno živeti tem razmesarjenim srcem — kot izvrženec, od gnan od vse človeške sreče! — Janezku se je zdelo, da čuti, kako je Na obratišči. Od hrvatske meje. (Izv. dop.) Razburjenost, prouzročena po državnozborskih volitvah, razodeva se vedno še v pisavi slovenskih listov. Skoro bode tri tedne tega, odkar je jončana volilna borba, a »Slov. Narod" in „Slo-venec" sedosihmal še nista mogla potolažiti zaradi neušečnega volilnega izida. Zlasti najstarejši naš dnevnik obnaša se kakor lehkomiseln pravdaš, kateri je izgubil slabo utemeljeno pravdo, ali kakor razvajena vojska, kojo je premagal boljše na boj pripravljen protivnik. Jadikuje o »neznosnem pri- smrt položila svojo roko nanj in mu klicala: Pojdi, zdaj je čas!" Njegovi lasje so se ježili -nadzemski glasovi doneli so mu na ušesa — demoni stezali so po njem — da, čas je! Pripravljal se je na smrt, ne da bi bil le trenotje se pomišljal, dvojil. — Je bila pač njegova usoda taka. Če so ga furije obupnosti preganjale, jim je zakričal: »Kmalu vam utečem," in bilo mu je nekako veselje misliti, da bode jarm bolečine za večno otresti mogel. še jedenkrat obiskal je prostor njegove nekdanje kratke sreče, kraje, kjer je z Jerico posedal — še jedenkrat je vse preživel, kar se je bilo zgodilo. Saj je bila vender lepa resničnost in vredna življenja, in zdaj bi nada pogreznila se v brezdno večnosti. In ta večnost poveliča vse konečno, vse hrepenenje, vse bolečine. Krasno je, s prosto dušo, z močnim srcem, z jasno zavestjo pogrezniti se v njeno naročje. Janezek stal je na robu neprestano tekoče reke. Lepo bi bilo pogrezniti se v mehkih, lesketajočih valovih, z njimi teči tj& v dalnje, dalnje, neskonečno morje. Vedno gleda tj& doli in ne tisku" ter samega sebe mami in vara s praznim izgovorom, da je njegov ^kandidat za silo" pro-pal zaradi — izdajstva!! In vender ste zlasti dolenjski volitvi, pri katerih je samostojni narod navzlic centralnemu odboru izvolil samostojna kandidata, dež. sodn. svetnika gosp. Jak. Hrena in prof. Šukljeja, jasen migljaj, da se vrši pomenljiv prevrat v političnem mišljenji kranjskih Slovencev. Na obratišči smo — ta faktum se ne da zanikati, treba temveč, da mu poiščemo tajne razloge, da ga spoznamo v njegovi kavzalni zvezi ter obrnemo posledice njegove na korist skupni slovenski stvari! Zakaj pa jednacega prevrata nismo zapazili pri svojih krvnih bratih v sosednih deželah, pri štajerskih, koroških in primorskih Slovencih? Ali so v istini Slovenci izvun Kranjskega toliko bolj politično zreli, narodno probujeni, neprimerno bolj disciplinirani mimo kranjskih rojakov? Trezen opazovalec, kateremu strankarska strast bistrega pogleda ne moti, temu nikoli ne bode mogel pritrditi. Drugače so ravnali vsled tega, ker so v čisto drugačnem položaji. Njih razmere so dandanes še take, kakor naše v dobi Auerspergovi, v času krutega nemškoliberalnega nasilBtva. Narodni boj proti brezobzirni nemški večini, oziroma proti nestrpnemu italijanskemu življu jih absorbuje, njemu so in morajo biti posvečene vse sile. Na Kranjskem pa je pod sedanjo vladno sistemo narodno protivje skoro po polnem vtihnilo, nemška manjšina, katera nima več umetne zaslombe v merodajnih krogih, je skoro izginila raz političnega odra, in tedaj mora se kranjski Slovenec lotiti še drugih, nič manj važnih vprašanj. Gospodarji smo postali v lastnem domovji, dokazati nam je tedaj, dokazati z vztrajnim delom, ne le z votlo-donečimi frazami, da smo vredni tega dostojanstva, da zaslužimo biti vladujoča stranka. Narod sam je to spoznal, vsled tega so pošteni slovenski vo-lilci v tem in onem volilnem okraji z zdravim instinktom prezrli nasvete in priporočila poklicanih in nepoklicanih varuhov ter na svojo roko izvolili može svojega zaupanja. Zlasti na Dolenjskem, kjer je največ povoda utemeljenim pritožbam, kjer največ dela čaka delavnega in vestnega poslanca, obotavljali so se volilci, niso marali novo vino vlivati v stare žlebove, izročili so častni mandat državnega poslanca onim zagovornikom, od katerih se nadejajo najboljših uspehov. Kajti slep je nasproti zgodovinskemu razvoju oni, kateri se usoja, omejiti narodno gibanje s kitajskim ozidjem. Narod ni mumija, trohneča v kamenitera sarkofagu, ni malikovalec, da bi se brezmišljeno klanjal vedno istim malikom. Vsak dan mu rodi življenje nove potrebe in iz njih izvirajo nove ideje ter vrelcem jednako silijo na površje. Hvaležno tedaj narod priznava, kar so blagodejnega, koristnega bili storili bivši njegovi more se nagledati igre valov. — In potem stal je zopet gori na robu strme skale ter zrl v mračno dolino, kjer so se svetile posamične luči, v tem ko je slednji večerni svit na zapadu obledel. Tudi smrt je tako skok s strmega robu v teman prepad — lepo bi bilo, tu doli skočiti — hitro, nenadno, z vsklikom zmage 1 A bližnji gozd vabi v srebernem mesečnem mraku. — Sanjarska tema pod vejami — blede luči na mahu jednake srebernim zračnim podobam; tu zaspati, sanjati tja v večno temoto — a njegovo srce utriplje tako glasno, tako viharno — svetlo kroglo notri je vender najgotovejše. In vrnil se je še jedenkrat domov. Pismo na mater še — odpustila mu bode, privoščila mu odrešitev. — Ona je tako dobra in pozna trpeče srce. Ona ne bode zahtevala od njega, naj živi dalje tako, z ostrupljeno puščico v prsih. — Da, ona čuti, sluti, kaj se godi z njenim otrokom; kajti ko je ravno nabasal samokres, napel za po-skušnjo petelina, tedaj se nekaj zgane za njim, materine roke ga objamejo in mil glas govori: „Kaj delaš, dete moje?" — Ni bil v Btanu, odgovoriti. Nikdar se materi ui lagal, in če bi bila tudi najnedolžnej&a laž. zastopniki. Ali nikdo mu ne bode v glavo ubil, daje to ob jednem uže bil ne presežni vrhunec politične modrosti, da nikakor ne treba novih nazorov in novih delavnih sil — in vsled tega njegovo spoznanje o dejanskem položaji, vsled tega one pomenljive dolenjske volitve! In kaj pričakuje narod slovenski na Kranjskem od svojih izvoljencev, katerim je pri državnozborskih volitvah izkazal častno avoje zaupanje? Da ogromna večina našega prebivalstva stoji za Taaffejem, da od tega državnika pričakuje rešitev najvažnejših narodnih vprašanj in tvorno pomoč v gmotnih težnjah, razvidelo se je jasno v tej sicer tako burni volilni dobi. Vladni smo vsi — kedo bode temu oporekal, sedaj koso vsi kandidatje brez izjeme v volilnih programih in nastopnih govorih naglašali svojo naklonjenost nasproti Taaffejevemu kabinetu, v lepem soglasji z vsemi slovenskimi časopisi, „Slovana“ ne izvzemši, kateri so isto tako brez izjeme povdarjali svojo vladi prijazno politiko. Spoznanje, da je obstanek sedanjega ministerstva na korist avstrijski državi in narodu slovenskemu, prešinilo je vse pokrajine naše domovine. In kako bi(tudi ne? Saj protivniki v svoji slepi strasti dovelj razločno govorš, in besede, kakor jih navaja denašnja „N. fr. Presse“, prepričati morajo vsakega Slovenca, da je uprav domovinska dolžnost slovenskemu poslancu, braniti sedanjo vlado proti levičarskemu navalu. Če merodajno glasilo nemških liberalcev naravnost pov<§: „dass die Festigung des jetzigen Systems die giosste Siinde wider den nationalen (to je deutschnationalen) Geist ist“, potem niti debate več ne more biti o stališči, katero je zavzemati zastopnikom slovenske narodnosti. Vender, če je ves naš narod pripravljen lojalno podpirati vladujočo sistemo, nadejajoč se, da nam usliši naše opravičene zakonite terjatve, navdajala ga je tudi druga misel. Tudi najbolj pri-prosti volilec bil si je v svesti, da vlada naposled ne potrebuje le takih pristašev, kateri dosledno za njo glasujejo, temveč tudi take, kateri jo podpirajo s pozitivnim delom v odsekih in z možato zgovornostjo v državni zbornici. Naravno, da bodo taki delavni aktivni poslanci tudi več dosegli za one lokalne želje in težnje, katere morajo zastopati v parlamentu. V tem oziru je tolmačiti dolenjske volitve, skušnja nas bode učila, če je narod na dolenjskih voliščih pravo zadel ali ne! Toda prevrat v javnem mnenji, o katerem smo govorili, razteza se tudi na polje narodnih vprašanj. Bolj in bolj razširja se med ljudstvom zavest, da se rodoljubje ne da presojati po krepkem naglasu, 8 kojim se domovini zdravice napivajo pri polnih kozarcih. Daleč za nami je d6ba mlečno-nezrelega navdušenja, otročjega veselja nad Ona, mila, mirna, potegnila ga je nenadno k sebi v divji, krčeviti bojazni, kakor tedaj, ko je bila smrt prvikrat v hiši, ko je ležala mala Ana v krsti. Kakor kokoš čuti sokola v zraku in mladiče tresoča se skrije pod peroti, tako je čutilo materino srce bližino smrti. Glasno ihteč pal je materi ua prsi — govorila nista nobene besede. Prišlo je naslednje jutro, katero Janezek ni hotel več videti, in stal je še pri oknu ter zrl doli na živahno življenje. Včeraj je vzel od njega slovo za zmerom in danes je zopet v njem. — Dokler mati živi, mora pri njej ostati. Ko bode nekdaj zatisnila oči, prišla bode ura njegove rešitve. Torej je zopet na novo pričel življenje. Učenja ni hotel nadaljevati; veselja ni nikdar imel do tega. Brat Pavel hotel mu je dati posla v njegovi pisarni. — Janezku je bilo zdaj po polnem jedno, kako je dalje živel. Gledal je kakor tujec na ljudi okolo sebe, kateri so bili po polnem zapleteni v svoje vsakdanje skrbi. On je bil v njihovem malem svetu kot sin iu državljan večnosti. Mislili so, da je bolan, in on jim je pustil to mnenje, bil je po polnem miren. Oprostilni, rešilni konec moral je saj priti, in ta misel vlivala je olje v njegovo divje razburjeno dušo. narodnimi igračami, čas je nastopil, da se energično, previdno in vztrajno lotimo velike, resne naloge, dovršiti to, kar so pričeli naši proborilci, naši buditelji in duševni vodniki, uresničiti njih uzore, narodu slovenskemu osigurati varno in častno bodočnost. In te bodočnosti si razsodni domoljub niti misliti ne more, ako se ne zboljšajo žalostne ra a-terijelne razmere, katere tarejo našo deželo, v prvi vrsti njene dolenjske okraje. Nekaj se je uže storilo v zadnjih časih, a koliko dela še preostaja našim deželnim iu novoizvoljenim državnim poslancem? Stvarnikova roka bogato je obdarovala našega seljaka in našega meščaua, ali prirojeaib darov nista mogla razvijati vsled tega, ker se dolga stoletja nihče niti zmenil ni za njih potrebe. Gospodarstveni pouk med kranjskimi Slovenci je na tako nizki stopinji, kakor malokje drugodi eminentni talent našega plemena za različne obrtu® stroke ostal je brez vsakega navoda, samemu sebi prepuščen, potoku jednak, kateri se izgublja p« pustinskem peščevji, ker mu je ustje zasuto, P° katerem bi svoje valove lehko privedel sivemu oceanu v naročje. Slabe so naše komunikacije, neurejene naše reke; občinska uprava večjidel ne zadostuje, posestva naša so pritlikava, neproduktivno razbita in atomizirana, obremenjena večjidel z dolgovi, kateri uže s svojimi visokimi obrestmi zavirajo gospodarski napredek dotočnih posestnikov. V velikem delu vojvodine kranjske — povsod nazadek, povsod b&da in siromaštvo! Ni čuda tedaj, da je narod začel, misliti, resno misliti o premembi svoje taktike, da je začel segati po novih zastopnikih, neoziraje se na to, če se s tem prikupi ali zameri posameznim osebnim antipatijam. Na obratišči smo — komur ta resnica do sedaj še ni jasna, mreno mora imeti na očesu, ali pa si navlašč obraz zakriva, da ne bi prizorov gledal, kateri ne ugajajo njegovemu individuelnemu okusu. Ali življenje narodov urejajo veko viti zakoni, in ti se kaj malo zmenijo za slabotne ugovore, narekovane od željnega česti-ljubja ali nebrzdane politične strasti! — r—. m Rusija in novi angleški kabinet Glede rusko-angleškega vprašanja utrjuje se v Rusiji vedno bolj misel, da se bode zadeva ugodno rešila, in splošno je razširjeno uverjenje, da bode tudi angleška konservativna stranka z odkritosrčnim namenom skušala odpraviti nesporazum v osrednji Aziji. Ne da bi se Rusija udala gled6 pravega mišljenja angleške konservativne stranke prevaram, a uvideva se, da mora angleška konservativna stranka spraviti to zadevo v red, da bode mogla potem obrniti vso pozornost in delavnost na bodoče parlamentne volitve. Sicer bi bil Uže čez dve leti je zatisnila mati oči. — ^ nje slednji pogled jo bil nanj obrnjen, in svoj0 mrzlo roko stezala je po njem ter šepetala: stori, stori tega!" — drugi niso umeli besede, on pa, on pa jo je umel. — Tedaj stal je .s;opet n» robu večnega propada ter zrl hrepeneče tja doli! Ali ni bilo bedasto, ustavljati se? Mati ga ni v>' dela več. Uže kot mali deček, ko je stal na grobi* svoje male sestre, je vedel: Tam doli ležijo j" spijo ter ne gledajo več, kaj se zgoraj godi. ^ se zdaj umori — ne bode več žalil dobre inami^f' In vender — čutil je neprestano njeno b*1 žino; — če zdaj nastavi samokres na svoje sjjj, čutil bode nenadno njeno roko na svoji ram* kor tedaj. — Ona je tukaj — on ne bodft more storiti. — — — A kako dalje živeti? — On potrebuje kotička, kjer mora čakati smrti, katera pat 0. pride. — Konečno! nekoliko prej, nekolik0 zneje, kaj to? Tedaj se je na nekaj spomnil. . jo Nekoč spremil je kot majhen Je mater v samostan Elizabetink, kjer ^ v prijateljico iz mladostnih let. Našla sta uuno mali sobici, skozi katere mala, omrežena o na tudi slab začetek za novi angleški kabinet, če bi hotel pričeti svojo vlado s tem, da deželi nakoplje katastrofe, kjer bi si lebko pridobil lavorike za zaslugo, da je odvrnil nevarnost, saj odgovornost za slabe uspehe, katere bi morda imel ta sporazum za Anglijo, pade na prejšnji kabinet. Situ-vacija je zdaj precej ugodna, ali vsaj bati se ni bližnje nevarnosti. Na drugi strani pa sc mora konstatovati, če in se odnošaji hladnokrvno premotrijo, da se vedno menj veruje v možnost, da bi se med Anglijo Rusijo dosegel trajen sporazum gledč osrednje-azijskega ■vprašanja. Javno mnenje v Rusiji kaže, da-si se z,laj pomirjeno čuti, tem večjo nezaupno3t gledč bodočih razmer med obema državama. V ruskih političnih krogih se nihče ne more sprijazniti z mislijo, da bi lord Salisbury in drugovi kedaj Rusiji nasproti dobili odkritosrčno prijateljsko mišljenje in zatrjuje se z vso gotovostjo, da bodo ti državniki, če novi kabinet pri volitvah zmaga in ukrepi svojo vlado, na vsak način vrnili se k rusofobni politiki, katero jim je zapustil Beacons-field. Iz tega vzroka opominjajo osebe, katere se mn°g° ponašajo s svojo previdnostjo, neprestauo lusko vlado, naj bode zelo oprezna ter ukrene osebito v osrednji Aziji potrebne varstvene na-redbe. Listi, kateri so odmev teh skrbljivih opominov, trdijo cel<5, da bi bilo napačno, če bi se Rusija nasproti Salisburyjevemu kabineti gledč pobojev v afgauskem vprašanji kazala bolj popustljivo in bi menj zahtevala, nego od Gladstonovega kabineta. Rusija, tako pravijo oni listi, se ne more novemu tory-kabinetu nasproti zadovoljiti s samim zagotovilom miru, marveč mora zahtevati resno jamčenje za vestno izvedenje določenih pogojev. Razen omenjenih opazovanj pa dela našim političnim krogom še nekaj druzega strah in skrb. Bavijo se namreč z vprašanjem, če znani antagonizem med Nemčijo in Anglijo v resnici ni samo antagonizem med knezom Bismarckom in gospodom Gladstonom, kateri slednji se zdi nemškemu kan-c«larju kot nadležna ovira njegovih načrtov in P*otitežje njegovim načelom, če se to tako razume, potem je možno sklepati, da se bode, zdaj ko je ta ovira odstranjena, v slučaji zmage Salisburyje-vega kabineta pri prihodnjih volitvah doseglo približanje med londonsko in berolinsko vlado. Ta misel je v nekaterih ruskih krogih zelo razširjena lahko je umevno, da daje dosta povoda resnemu Premišljevanju. In Rusija uvaževa pač na vse 8tl'&ni te odnošaje; ukrenila je na primernih mejah postaviti potrebne utrdbe, da je slučajno ®e0adno nastal prevrat ali nevarnost nikakor ne bode našla nepripravljeno. Angleški konservativni kabinet pač ne bode imel hoditi po potih, katere je ostavil Beaconsfield kot zapuščino, odjenjati bode moral od svojih Rusom sovražnih načel, inače pač ne bode trajal tudi slučajno dosežen sporazum med angleško in usko državo. zelena drevesa prijazno gledala. Bilo je čudovito tiho v ozki celici; solnčni žarki ležali so kakor Poljubi na slabotni opravi in podoba križanega glista bila je mirna in spremenjena, kakor bi jej 10 posebno dobro tukaj. Janezek videl je še asno pre(i seboj nuno z dobrim, veselim obrazom veliko, belo čepico s perutami, in jasno se je ^Pominal njenih besedij. — Dvajset let je bivala samostanu in nobena misel hrepenenja ni kalila glavni Za OVOljnosti- Samostan je stal ob živahni slab CeS^' V ’n samo železno omrežje in tajna s^ekla ločila so nuno od bujnega življenja to s;rj ’ U °Da je pozabila- da Je bil svet — sani ^ n‘ bil druzeSa’ ne8° na P°1 pozabljene Sanjr Na poti d0Q10v mu6il je Inater z vPra dejala f "Una res uikdar ven ne pride- »Nikdar" »eso na\^al£ler_nlUmrje t6r j° ^ P0‘ „Pozabiti, da je 8vet„ _ nj tjj|0 Ce sar je po re oval? __ Spomnil se je male sobice, a< nega, miauiega samostanskega hodnika, kjer je zvonec ob vrat,h tako čudovito odmeval, kako, disharmonični jek iz življenja tam zunaj - in fteka groza ga je obšla. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Krakovski „Czas“ poroča z Dunaja, da se bode državni zbor sklical uže začetkom septembra, samo da bode sklenil adreso ter dovolil novizorni budget za tri mesece. Isti list poroča tudi, da se bodo delegacije sešle dmS 1. oktobra, deželni zbori pa meseca novembra za kakih šest do osem tednov. Ce se bode državni zbor sešel v decembru ali še le po Božiči, še zdaj ni do-očeno. nBudapester Tagblatt" priobčuje poročilo svojega posebnega dopisnika v Mostarji o pogovoru z državnim finančnim ministrom Kallayjem. Minister je opozarjal kot dokaz, kako zboljšane in ugodne so zdaj razmere v okupiranih provincah, na to, da se zdaj zaradi davkov le redko kedaj vršijo eksekucije, ter je potem na dalje omenjal, da ima dežela danes uže železnice v dolgosti pet sto kilometrov. Potrebna bi bila še železniška črta in koristna ne samo za okupirane dežele, marveč tudi za obrtovalce v Ogerski, katera bi peljala skozi dolino Lima do Priboja ob meji Novega Bazarja, s strankarsko progo v dolino Drina na srbsko mejo. S to železnico bi se mogel Novi Bazar, Crna Gora in Severna Albanija odpreti avstrijski trgovini in obrtniji. Tuje dežele. Iz Italije dohajejo resna poročila o notranjem položaji. Po mnogih mestih odpovedujejo se de lavci delu ter provzročajo izgrede; tudi dijaki in druge osebe inscenirajo republikanske manifestacije, posebno v Paviji, v Napolji in Genovi. Ministerski krizi v Angliji in Italiji še zda nista prestani. Nikjer se še ni odločilo. V Rimu morajo biti razmere pač še bolj neugodne, nego se je pričakovalo. Dasi Italijani nimajo navade, štediti denarja za brzojavke, vender nimamo ni kakih gotovih poročil. Kaj bode z angleškim Salis-buryjevim kabinetom, se tudi zdaj še nič ne vč, ko je baje Gladstone in njegovi drugovi odbil Salisburyjeve zahteve, naj bi liberalci ne napadali konservativnega kabineta, dokler se ne izvršijo volitve. Ostalo pač ne bode Salisburyju druzega, nego zopet prepustiti liberalcem vladno krmilo. Dopisi. Iz Rudolfovega, 19. junija. (Izv. dop.) Uže tri dni nam „Slov. Narod" od nekega dopisnika iz Rudolfovega donaša tako zanimljive tvarine, da se človek, akoravno ne smehu podvržen, vender le smejati mora. Čestiti bralci „Slov. Naroda", katerim ni dolenjska metropola ali sploh Dolenjsko znano, bodo slutili, da tu le zavrženci naroda — renegatje, neverniki — bivajo, pa zakaj? zato, ker so gosp. Šukljeta po pošteni agitaciji, po samem prepričanji in proti „Narodovi“ volji državnim poslancem izvolili. — D&, to je greh, smrtni greh, gospod Šukljeta voliti, ker ni „Narodov“ ljubček in ne trobi v isti rog, katerega bi mu gospodje v Koll-manovi hiši v roke potisnili. Ne bom se bavil z biografijo posameznih gospodov, katere je čast doletela, da se jih g. dopisnik v svojem tak6 Mizbornem“ dopisu nečastno spomina, ne, kajti oni so preverjeni, da bi jih gospodje od Margherijeve stranke v žlici vode potopili, a oni se ne brigajo zato. Omenil bodem le g. E., kateri je kot blaga, mirna duša uže 20 let med nami, gospodari in skrbi kakor oče za svojo družino; vsak priprost kmetovalec z nekako radostjo in častjo o njem govori in obraz se mu veselja razvedri, ako more tega gospoda, ki je med nami častitljiv starček postal, pozdraviti. Da bi pa omenjeni gospod kako agitacijo podpiral ali sam agitiral in se v volitvene mreže vpletal, tega se gospodu še sanjalo ni, oseba je g. dopisniku še premalo znana, in rekel bi, da ni lepo se nad takim čistim, poštenim značajem, kakor je gosp. E., spodtikovati, ker on ravno vsakemu svoje nazore dopušča, ne pa da bi se mešal v agitacijo ali pritiskal na svoje podložne. Drugi ostali gospodje se v6 da se posmehujejo in hvalijo gospoda dopisnika, namreč za t<5, da je ves slovenski rod zvedel imena onih, kateri niso hoteli dati glas gospodu, ki jim ni po godu, temveč so po prepričanji volili moža, na katerega upanje stavijo, da jih bode v bodočih šestih letih bolje zastopal in bolje se zanje blagor potegoval uego dosedanji poslanec, kateri se je v preteklih šestih letih pač premalo oziral na nas Dolenjce. Dolenjci hočejo za poslanca moža, katerega je mati isti jezik učila, za katerega obstanek se mi in on borimo. Namestnik poprejšnjega g. poslanca, nek gospod, kateri je za „Schulverein“ v mestu jako veliko zaslug in še celo priznanjskih pisem dobil, si je jako veliko prizadejal, da bi njegov protektor prodrl, letal je, kar ni njegova navada, od Poncija do Pilata, to je, od klobučarja — čevljarja — do krojača, d&, še cel6 na dan ožje volitve ob 6. uri uže na trgu bil in se s takimi meščani pečal in jim roke stiskal, katerih drugi dan še pogledal ni; to je pa neki samo zato delal, ker mu ni šlo v glavo, da ima cela Dolenjska stran med inteligenco samo 104 volilcev nemškega mišlenja. Nek drugi pak, da bolj ob kratkem povem, je tako in toliko okoli letal, da je sedaj, akoravno tudi poprej ni bil ravno debel, sama kost in koža, sam seje izrazil: »Komaj čakam, da bi volitve uže konec bilo, kajti vsak dan sem pet funtov lažji" — mislite si torej, kak6 revež sedaj izgleda! D&, res čudno, da je g. Šuklje prodrl, kajti vse, kar je moglo hoditi in laziti, vse je proti njemu agitiralo, še cel6 g. F., mož jako visoke starosti, kateri vse, kar je slovenskega, z nogami tepta, si je takrat noge nabrusil in šel s torbico od hiše do hiše, da bi v njo glasov za g. Mar-gherija nabral; jeziček mu še precej gladko teče in posrečilo se mu je, da je pri enih voljna ušesa pri drugih pa „dolg, trd nos“ vjel; tako se mu je zgodilo, ko je svojo srečo pri nekem jako čislanem vsakem oziru n&rodnem meščanu došel ko-ledvat; kaj mu je ta le odgovoril ? to-le: „Gospod, ne trudite se, dovelj sem star (ima čez 70 let), da bom vedel presoditi, katerega gospoda naj bi volil." — Gospod je šel in svojo zgovornost in modrost nad mlajšimi gospodiči poskusil, in ti pa, upam, so molčali. Da še cel6 revnega starčeka M. v miru ne pusti, kateri komaj lazi in govori, se ne čudimo, ker g. dopisnik si je v nalogo vzel vse, od prvega do zadnjega meščana, kateri so s Šukljetom simpatizirali — črno pobarvati, pa se boste prevarali! Gospod dopisnik tudi omeni „iblajtarje“, da so tudi ti agitirali, vprašam, kdo pa je to? Mi meščani ne poznamo iblajtarjev, morda pa je g. dopisnik sam iblajtar; ako pa ni, pa naj se pokaže — kaj da je. Gospoda dr. P. bom zagovarjal, ker malo in veliko ga pozna za vrlega moža, samo omenim, da naj gospod dopisnik roko na sred položi in uaj svojo vest dobro izpraša, ako ima Dolenjska boljšega, energičnejšega, neutrudljivo za blagor in čast naroda delajočega moža, kakor je on? Si je morebiti g. dopisnik belil glavo in mučil se dan in noč, da stoji tako lepo poslopje, katero se „N&rodni dom“ zove in katerega je on kot razvalino prevzel? In kje so potem druga truda-polna dela in pota, in vse to je blagi gosp. dr. P. z veseljem storil. II koncu naj še omenim, da smo gotovi, da nas bode g. Šuklje vestno narodno, kakor pravi sin slovenske matere zastopal, vsaj skušal doseči to, kar nam je v prid. Prepričan pa naj bode, da mu ne samo 315 src, temveč cela Dolenjska, iz-imši 310 Margherijevcev, čestita k zmagi, da vsa srca radosti njegove zmage navdušeno bijejo in kličejo: Živi naš poslanec g. Šuklje! Onim gospodom tam v Kollmanovi hiši pa dam svčt, uaj bodo trezni in previdni; varujte se takih dopisov sprejemati, kakor zadnji iz Rudol- fovega, kajti to, kar je bilo pisano, je samo »basen", kakor ona o „avskultantu in dekretu" in drugih takih basni se pošteno misleči človek čitati naveliča, torej pišite Vašem dopisniku: Resnico Bog in Dolenjci ljubijo! Jaz mu bom pa, kadar skupaj prideva, na njegova kosmata ušesa zatrobil: Tempora mutantur et nos mutamur in illis. Sin Slave. Iz Črnomlja, 22. junija. (Izv. dopis.) Danes obhajala je šolska mladež godovni dan svojega patrona sv. Alojzija. Prernda je bilo vreme deževno, došlo je v Solo vender veliko Število učencev in učenk. Malo pred osmo uro, podala se je mladina, spremljena po svojih učiteljih in učiteljicah, šparoma v božji hram, kjer smo uvideli podobo sv. Alojzija lepo okrašeno. Ob 8. uri bila je peta sv. maša; petje je vodilo učiteljstvo z otroci. Mali šolarji peli so kaj krepko, pravilno in prijetno ter pobožno nPred Bogom!“ Ko pa pri sanctusu zadoni iz sto grl Alojzijeva pesem, vtr-nila se je marsikomu solza radosti v očeh. Otroci vedli so se prav lepo in pobožno, imeli so mašne knjižice in molili iz njih. Farna cerkev bila je polna naroda, prijateljev šole in omike, vzlasti pa starišev. Hvalevredno je tudi, da je bil naš mestni zastop tako mnogo-brojno zastopan, na čelu mu g. župan Šušteršič; kajti pregovor pravi: Exempla trahunt, in tako je prav. Konečno naj še dostavim, da je res ganljivo gledati nedolžni mladi svet v svoji nebeški pobožnosti; vsa čast pa učiteljskemu osobji in g. katehetoma, ki tako pošteno vzgojujejo našo nado bodočnosti. Razne vesti. — (Točarne na Dunaji in Berolinu.) Po slednjih izkazih je na Dunaji 3315 toCarn, kjer se razpečavajo opojne pijače. Največ jih je, okolo 600, v drugem okraji, kamor pripada tudi Prater. V Berolinu pa jo 11169 točarn. — (Trgovina z nojevemi peresi) Pristaniško mesto Suakim ob Rudečem morji bilo je uže od nekdaj glavno tržišče za nojeva peresa, katera so se iz Sudana tj£l prinesla; marsikatero leto se je iz tega pristanišča odposlalo okolo 300 000 peres. Odkar pa vladajo v Sudanu zmešnjave, se te robe malo izvaža. — (Amerikanske dame) pridobile si bodo kmalu v vseh slojevih človeško družbe popolno ravno-pravnost z moškimi, morda jih bodo celo odrinile iz služb. V državi Kanzas je zdaj uže mlada deklica, Bessie Bauman, nastavljena pri železnici kot voditeljica lokomotiva. Domače stvari. — (Cesarjev dar.) Nj. veličanstvo cesar blagovolil je za popravo zvonika pri frančiškanski cerkvi v Kopru podariti iz Najvišje zasebne blagajnice 200 gld. — (Mestni odbor ljubljanski) ima danes zvečer ob 6. uri redno javno sejo. — (Velik kres) žgal se bode danes zvečer ob mraku na Rožniku pri cerkvi. — (Nesreča.) Iz Litije se nam poroča: V noči od 17. na 18. junija imel je delavec Jakob Resnik v rudokopu opraviti. Pri tem vtrga se velik kamen nad njim ter pade s tako silo nanj, da je bil takoj mrtev. Ponesrečoni zapustil je udovo in četvero otrok. — (Požarna kronika.) Is Češnic v brdskem okraji so nam z dne 18. juuija piše: Pred-vČeranjim ob treh popoludne nastal je v svinjaku tukajšnjega posestnika Frana Bizila na do sedaj nepoznat način ogenj, ki so je kmalu razširil na druga gospodarska poslopja tega posestnika in na hišo in gospodarska poslopja njegovega soseda Ivana Kosa. Bizil ima škodo 1500 gld., Kos pa 2000 gld. Prvi bil jo zavarovan za 500 gld., drugi za 600 gld. Razen tega zgorela sta tudi kozolca Martina Orehka in Marije Prosenc. Škoda obeh ceni se samo na 120 gld. Dalje so nam piše iz ljubljansko okolice o ognji, ki je nastal dne 17. t. m. mod 5. in 6. uro popoludne pod streho kočarja Jaka Kotnika v Podgradu. Ogenj je v malih urah uničil vse poslopje in pohištvo ter provzročil škodo 700 gld. Ker je hiša stala na samem, se ogenj ni mogel razširiti. Sumi se, da so se otroci s klinčki igrali in zažgali. Dnč 13. t. m. okolo polunoči pa je nastal ogenj v hiši posestnika Ivana Kavčiča v H le v n e m Vrhu v logaškem okraji in je zgorela hiša in gospodarsko poslopje, kakor tudi mnogo sena. Škoda ceni se na 1500 gld., zavarovan pa je bil poškodovani za 1200 gld. Sluti se, da je bilo v sovražnem namenu zažgano. se niso mogle rešiti iz hiš. Škode je vsega skup za 2500 gold. Ivan Windischer bil je zavarovan za 200 gold., Pran Wohlgeniuth za 300 gold., Jera Vilfan pa ni bila zavarovana. Kako je ogonj nastal, so ne \6. — (Konec pijanke.) Z Vrhnike se nam z dne 19. t. piše: Dne 17. t. m. zapustila je ponoči ob treh 761etna Magdalena Staržišar hišo in je skočila v Ljubljanico, iz katere so jo drugo jutro mrtvo potegnili. Bila je zelo pijanosti udana in se ji vslod tega zadnji čas mešalo. — (Iz Trsta) se poroča: Vihar, kateri jo v nedeljo tukaj razsajal, napravil je mnogo, če tudi ne ravno občutljivo škode na ladijah v luki. Jedilo ladijo odtrgal je od obrežja ter jo gnal ven na morjo, vender so je pomorščakom kmalu posrečilo, spraviti jo zopet nazaj v pristanišče. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 23. junija. Minister Conrad izjavil je volilcem odboru v Radoviči, da sprejme dr-žavnozborsk mandat. Herbst odložil je včeraj deželnozborsk mandat za Ilainspach-Schluckenau. London, 23. junija. Med liberalci in konservativci doseglo se je sporazumljenje; Salisbury prevzame vlado. Kirn, 23. junija. Depretis je prevzel nalog, da sestavi nov kabinet. Brno, 22. juuija. Zdaj delajo v vseh tovarnah vsi delavci, izimši 200 tkalcev v treh fabrikah. V predilnicah se je plačilo deloma povečalo. Zdaj vlada popolen mir. Krakov, 22. junija. V Dombrovi je skoro pol mesta zgorelo. Mnogo družin je brez strehe E ms, 22. junija. Cesar Viljem je pri naj boljšem zdravji sim prišel; pozdravljala ga je navdušeno obila množica. Telegrafično borzno poročilo 7. dn6 23. junija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.........................82‘60 » » » » srebru............................83'15 Zlata renta......................................... 108‘50 6°/p avstr, renta........................................99'10 Delnice ndrodne banke.................................... 868- — Kreditne delnice ...... ...»............................. 288 • 90 London 10 lir sterling...................................124 • 26 20 frankovec................................................. 9-85 Cekini c. kr............................................... 6-86 100 drž. mark........................................... 60‘95 Tujci. Dnž 21. j unija. Pri Maliči: Laubenheimer, Schvveinburgor, Brache, Pischor, Angres, Herling, Glas, trgovci, z Dunaja. — Wimmer, c. kr. dož sodnijo svetnik, s soprogo, iz Dun. Nov. Mesta. Pelle iz Gradca. Pri Slonu: Krumbholz s soprogo iz Egipta. — Tausaig, Oosterroicher, Endler und Sachs, trgovci, z Dunaja. — Pfefferer, trgovec, iz černovca. Pri Južnem kolodvorn: Dr. Hoffmann, c. k. umir. štabni zdravnik, iz Trsta. — Nowach, tipograf, iz Zagreba. — Krošol, trgovcc, z Reke. — Pogačnik iz Tržiča. — Keršel, krčmar, iz Cerknice. Pri Avstr, carji: Moro, mizar, s soprogo, in Kraigher, mizar, s soprogo, iz Ligosulle. Dan Čas opu/.ovanja Stanj o baro-motra v ram Tompo* ratura Votrovi Nobn Mo-krintt v mm a 'a s ,F? franko po pošti 65 kr. Ig. i Kleinajr & M Ba»w |® knjigotržnica v Ljubija111, Odgovorni urednik J. Nagli6. Tiskata in zalagata Ig. v. K le in m ayr & F o d. Bamberg v Ljublj »ni.