OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds 2^ XXXVI.—LETO XXXVI, CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 26, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) ^NCES gregorich bolehanju je pre-na Tf Gregorich, roje- r.. v "^Pare, stara 45 let, sta-19003 Cherokee Ave. cdlf A v .Malvern, O., o er je šla kot deklica s star- na Ustja, fara Ajdovšči- H odkoder se je vrnila v Ame-j® SDz ^^®Jsko jezero št. 27 št Cvetoči Noble SNPJ. l!a_ ]j- ^^Pušča soproga Fran-fiki ' I'ojen. v Južni Ame-DM . ^^^oka ml., ki biva Vero v Afriki, hčer Antonijo, tri brate: stri n' • ^ Frank, dve se-Štefanijo ter več teij Pogreb se vrši v pe- Sfebne^^^ Po- sitiov; 7 Joseph Žele in Vii t? 152 St., v cerkev "atiat '^^^ovzete ob 9.30 uri ° pokopališče Calvary. STRAfflNIČ v ^ ' Luke's bolnišnici je umrl St4 zvečer Nicholas "^587^'^' let, stanujoč St. Rojen je bil v Vrilr , ' odkoder je prišel v % o mladenič. Delal je % je ^^.^^^sylvania železnici. ,26 društva sv. Nikola št. her^g, društva Vitezi žum-kateZ 21 HBZ, pri ijili 18 ^ bil prWsednik zad- Tukai tho_ Opušča soprogo Mar- ^^cholas, Eli, John, Mrs ' George, Peter, Mary in -i*- , _ b: do: ZAHRBTNI NAČRTI KITAJCEV! HONG KONG V NEVARNOSTI WASHINGTON, 25. avgusta—Ameriško državno tajništvo je bilo obveščeno iz Londona, da celinska Kitajska pripravlja nekaj zoper britansko kolonijo Hong Kong. Britanci ne skrivajo zaskrbljenosti, da imajo Kitajci v načrtu pograbiti ob prvi priliki to britansko kolonijo hkrati z vsem investiranim imetjem in britanskim premoženjem. Britanska kolonija Hong Kong'^' Ipg p, —*6^, JTCLcr, iviaxy iii Malone, pastorke; irat^ John Kulie, vnuke, '%ov Gudalj in v stari Mi Y bi'ata Max. Pogreb se zjutraj ob 9. uri iz 47 pogrebnega zavoda, Superior Ave., v Nikola. 4%^ so SAMO 25. avgusta ^ilo (j^ ^ tukajšnji plesni šoli je %jg , ? staršem, ki hočejo dati v plesno šolo, s1q-Mj °d^^o: če ima hčerka do-^*>4 ^oge, potem jo bo ple-Napravila še lepšo. Če ^0 s hip ^^^ke in zavaljene noge, g hčerka postala v ce-^ H zavaljena, b ——- nosi tudi naslov "kronska kolonija." Britanci so si pridobili to posest za časa kraljice Viktorije. Z mestom in naselbino šteje kolonija okrog dva milijona prebivalstva. Je politično, gospodarsko in trgovsko za Veliko Britanijo izredno važna točka ob kitajski obali . Kolonija Hong Kong je imela do sedaj pred Kitajci mir. Ali sežejo po njej Kitajci sedaj, ko so razbremenjeni na Koreji ? Ali naj zmešajo zapadni svet in ga zapletejo v razna ugibanja glede Hong Konga, ko se naj v resnici Kitajci pripravijo za veliki napad v francosko Indokino, kjer naj s komunistično zmago končajo vojno v Indokini! Poročila iz Indokine namreč pravijo, da komunisti zbirajo na meji močne čete, ki dobivajo orožje in opremo iz Kitajske. Če bi pa bil edini namen Kitajcev v zadnjih političnih manevrih ta, da se polastijo Hong Konga, bi zadeli Britance v živo, sami zase pa pridobili važen kos ozemlja, ki je znano po svoji splošno razpredenih trgovskih zvezah. Hong Kong je kakor velika luka, vstop v celinsko Kitajsko. Na otoku je mnogo investicij. Trgovina z Veliko Britanijo jez našala v zadnjih letih $500,000,000. V zadnjem slučaju nastane vprašanje, ali bi bili Britanci zmožni, da bi svojo kolonijo proti kitajskemu napadu sploh mogli braniti. Dejstvo je, da je kolonija utrjena, da se utrjuje še nadalje; dejstvo pa je tudi, da je kolonija podminirana s kitajsko špijonažno mrežo, kakor tudi, da ne bi mogla prenesti velikega napada od strani celinske Kitajske. Če bi pa Kitajci ne hoteli vsaj za enkrat zasesti ime- h ošin sta se poročila " ^^^°kar, sin Mr. in Zalokar iz 19321 Kil- iiiasKevica, Mrs. Joseph Bla-je Hoover Ave. Že- General Motor Nevesta P& z Baldwin lil Da v puiuivi ^0 podal na ženitovanj %, ' Bilo srečno. •So'*!?''''® p°''U K ^ večjega obsega Sa^^'SirSemclevelandu, i e-a^'^ uporablja tako-globulin, je bilo .v^^adai^. ^^toliški sirotišnici 7 bt dar de-zavodu je pred C je bj, ^ °^okl na poliju, na-%^icQ_ p P'^epeljan v Mestno ki ^(koT je bilo zdaj je t)ij' ^ bivajo v stavbi, Nastanjen bolni deček novane kolonije, jo lahko z blokado odrežejo od Anglije in od ostalega sveta. Zaroka Zaročila sta se Miss Dolores Kaučič in Mr. Robert Sierputow-ski. Dolores je hčerka poznanega Mr. John V. Kaučiča z 7603 Myron Ave., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Marcel Sierputowski z 1186 E. 87 Street. Dolores je študirala dve leti na Western University in eno leto na State College v Bowling Green, Ohio. Pred leti je bila članica Mladinskega zbora in pozneje eno leto kot pianistinja pri pevskem zboru "Jadran" v Collinwoodu. Bila je tudi kot dopisovalka v "Voice of the Youth," kjer je prejela tri nagrade, enkrat prvo nagrado. Poročna slavnost se bo vršila koncem septembra meseca. V zadnje slovo članstvo društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ je prošeno, da pride v četrtek zvečer ob 8.30 uri v Želetov pogrebni zavod na 458 E. 152 St., da izkaže zadnjo čast mnrii članici Frances Gregorich, v petek zjutraj pa da se po možnosti udeleži pogreba. Ženski odsek farme SNPJ članice Ženskega odseka farme SNPJ se opozarja, da se vrši v četrtek zvečer ob 7.30 uri zelo važna seja v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse članice, da gotovo pridejo. Popravek V poročilu T) smrti pokojne Frances Birtič se je pomotoma izpustilo nekatera imena otrok. Pravilno bi se moralo glasiti, da pokojnica zapušča soproga Michael, in štiri otroke: Michael, Mrs. Frances Albu, Mrs. Josephine Vidmar in Regino. z DVORI SO POVSOD ENAKE TEŽAVE Francoska vlada je odstavila sultana Mohameda V., ki je vladal pod francoskim protektoratom v Maroku. Poslala ga je v izgnanstvo na otok Korsiko v Sredozemskem morju. Korsika je francoska. Upravlja jo prefekt Savrenx, ki je moral sprejeti pregnanega sultana in tako se je zgodilo, da se je maroški sultan naselil v glavnih prostorih vladne palače, prefekt Savrenx pa je moral s svojo ženo v podstrešne prostore. Sultan Mohamed pa je tudi sicer problem, kajti pripeljal je s seboj dve ženi, eno pri-ležnico, nekaj plesalk, dva sinova, štiri hčerke in tri služinčadi. Glavna skrb prefekta Sa-vreuxa sedaj je, dobiti za sultana stanovanjsko hišo, ki bo imela vsaj 50 sob. MLADOST-^NOROST! DETROIT, 25. avgusta—Zane Potter, star 19 let, je trdil svojim tovarišem, da je sposoben ostati pod vodo dalj kot kdo od njih. Da svojo trditev podpre, je skočil v reko Detroit. Iz vode ga ni bilo več. Zdaj policija s čolni išče njegovo truplo. LOV ZA NEMŠKO DUŠO SE NADALJUJE BONN, Nemčija, 25. avgusta —Po poročilih iz Londona bodo trije zapadni zavezniki odbili sovjetski predlog glede konference štirih veselil, torej tudi Sovjetske zveze, ki naj se posvetuje o bodočnosti zedinjene Nemčije. Zapadni zavezniki so izdelali besedilo skupnega negativnega odgovora na sovjetsko noto. Pri tem pa se povdarja, da politično zapadni zavezniki nočejo ukreniti ničesar politično važnega in to pred državnozbor-skimi volitvami, ki se vršijo v Zapadni Nemčiji dne 6. septembra. Zapadna Nemčija nadaljuje z zbiranjem in pošiljanjem zavojev z živili v Vzhodno Nemčijo. Druga faza razdeljevanja živil se začne ta četrtek 27. avgusta. Do 1. septembra pa bodo pripravili še nadaljnjih 300,000 zavojev maščob. V četrtek bo začetek razdeljevanja velikega števila zavojev živil, en miljon po številu. Do sedaj so razdelili vzhodnim Nemcem 2,700,000 živilskih paketov. Vzhodni Nemci se pripravljajo je sklenila vzhodno nemška lasteh na protipropagando. Na propagando pa tudi Zapadni Nemci. Zapadni Nemci ne bodo zahtevali nobenih osebnih legitimacij, ker ne marajo stavljati v nevarnost tiste, ki bodo ostali doma, za katere pa se bodo paketi prejeli. Kar se tiče zadnje pogodbe, ki jo sklenila vzhodno nemška vlada z Moskvo, vlada v Zapadni Nemčiji slej ko prej prepričanje, da je hotela Moskva s to gesto vplivati na zapadno nemške vo-lilce, na drugi strani pa podpreti vzhodno nemško vlado Ottona Grotewohla, ki je, kakor so pokazali dogodki v Vzhodni Nemčiji, med ljudstvom na zelo šibkih nogah. V gospodarskem ozi-ru se povdarja, da so se Rusi v Vzhodni Nemčiji odškodovali na račun vojne odškodnine že z vrednostjo $5,900,000. Rusi so postavili zahtevo po vojni odškodnini približno 12 miljard dolarjev. Vzhodna Nemčija ima le 18 miljonov prebivalstva, torej manj kot tretjino vseh Nemcev obeh Nemčij. Od te slabe tretjine pa so izšele že polovičo vojne odškodnine. Kako naj "Sovjetska zveza pomaga Vzhodni Nemčiji gospodarsko, je spričo opisanega več kakor vprašanje. Za gladkejši promet Veliki cestno gradbeni projekt v Gordon parku, ki omogoči avtomobilski promet brez vsakega ustavljanja za motoma vozila, ki bodo pristopala ali izstopala na bulevarju ob obrežju jezera Erie v zvezi z vzhodno 72. cesto ah pa East bulevarjem, bo kompleten 15. septembra. Z dovršit-vijo tega projekta se je lice Gordon parka čisto spremenilo. Stroški so bili tri milijone dolarjev in pol. Oče Ireh ubit Edward Jewell, kurjač pri New York Central železnici, star 28 let,, je včeraj zgodaj zjutraj očividno zadremal, ko se je s svojim avtom vračal od dela proti svojemu domu v Euclidu. Vozeč po Lake Shore bulevarju je blizu 200. vzhodne ceste z avtom treščil v stoječi avtobus in se pri priči ubil. Jewell «apušča vdovo in tri male otroke. Pogrešan vojak med ubitimi Mrs. Joseph N. Petsche iz 1424 E. 84 St. je prejela od Vojnega departmenta brzojavko, v kateri ji sporočajo, da je bil njen brat Pvt. Joseph Eckart ubit v bitki na Koreji. Med pogrešanimi je bil od januarja 1951. Ob času smrti je bil star 19 let. Rojen je bil v Clevelandu. Kmalu potem ko je bil označen za pogrešanega, je umrla njegova mati, ne vedoč kaj je s sinom. Tu zapušča sestro in brata Ro-nalda. Vile rojenice # Vile rojenice so se oglasile pri Mr. in Mrs. Thomas Spellman na Green Rd. in jima pustile v spomin krepkega sina. V družini imajo od preje dve dekleti, stari 17 in 16 let, ki sta po tolikih letih dobile bratca. Tako sta postala Mr. in Mrs. Eckart iz West-port Ave. 17-tič stari oče in stara mama. Čestitamo! Dvoboj med Indijo in Južno Korejo; azijski narodi podpirajo Indijo ZDRUŽENI NARODI PRED VAŽNIMI ODLOČITVAMI NEiW YORK, 25. avgusta—V vprašanju ali naj bo Indija kot nevtralna drsava članica mirovne komisije za Korejo, je nastopil značilni moment, ki se je v krogih Združenih narodov živahno komentiral. Azijski blok držav, članic Združenih narodov, je začel veliko akcijo, da se za prihodnjega predsednika Združenih narodov i menu je gospa Pandit, sestra sedanjega predsednika Indije Nehruja in bivša poslankinja Indije v Washingtonu. S tem je ta blok hotel dati posebni povdarek azijskih držav na važnost Indije na splošno, v vprašanju korejske komisije pa še posebej. Južna Koreja je po svojem zu;'* ' nan jem ministru ostro napadla Indijo, kateri je očitala: Indija se zavzema za to, da pride komunistična Kitajska med Združene narode; tudi za to, da se znani otok Formoza izroči komunistični Kitajski. Indija da je z vsem svojim nastopom dokazala, da simpatizi-ra s komunisti. Indija bi hotela vojne ujetnike na Koreji, ki so antikomu-nisti in ki se radi tega ne marajo vrniti domov, pregovoriti, da naj gredo domov in naj se sprijaznijo s komunizmom. Radi tega je južni Koreji nemogoče, da bi sedela v vrsti, kjer bi bil stol tudi za Indijo. Če Indija vztraja na tem, da postane članica komisije, naj gre v vrsto komunistične delegacije in v tem slučaju južna Koreja zoper Indijo kot članico komisije ne bo imela nobenega ugovora! Amerika posreduje Amerika si želi miru. Noče priti v nasprotje ne z Indijo, ne s kako drugo državo. Amerika noče, da bi se zapadni blok delil v vprašanju članstva pri komisiji. Če Indija vidi, da je ona jabolko razdora, naj se sama umakne. To je bilo priporočilo Indiji od strani ameriške delegacije, ki pa na indijski strani ni naletelo na ugodna tla. Zopet s Kitajsko med ZN! Kitajski komunistični predsednik Lai je postavil kitajske zahteve do mirovne komisije na Koreji. Ta komisija naj se ne peča v prvi vrsti, z vprašanjem ali bo Koreja zedinjena ali ločena. Prva točka dnevnega reda naj bo—odhod s Koreje vseh čet, ki niso domačini. Na konferenci naj pridejo k besedi zastopniki vseh držav, ki so na Koreji zainteresirani; torej ne samo zastopniki tistih držav, ki so se aktivno bojevale na Koreji. Kitajski ministrski predsednik je nadalje zatrdil, da mora komunistična Kitajska priti med Združene narode. Kitajska gre v tem vprašanju s Sovjetsko zvezo roko v roki. Še vedno — Indija NEW YORK, 26. avgusta— Danes ali jutri, v četrtek, bo glasovanje o tem kako bo sestavljena komisija za mirovno konferenco na Koreji. Amerika poudarja svoje stališče, da Indija ne more biti zraven. Sovjetski delegat Višinski pa trdi, če bodo pri komisiji samo tiste države, ki so se bojevale na Koreji, potem bo mirovna konferenca propadla. Amerika noče Indije, ker se hoče nad njo maščevati, ker ni dala čet za fronto in boj na Koreji. 65. rojstni dan Danes obhaja Mrs. Josephine Qorisek iz Engle Rd., Berea, O., svoj 65. rojstni dan. K dogodku ji otroci in prijateljice najlepše čestitajo in ji želijo še mnogo veselih in srečnih rojstnih dni! ZA SVOBODNO TRGOVINO! WASHINGTON, 25. avgusta —Federalna vlada ima na študiju predlog bivšega ameriškega poslanika v Londonu Lewisa Douglasa, ki se je nahajal v posebni gospodarski misiji po naročilu predsednika Eisenhower-ja v Veliki Britaniji in tam študiral britanske gospodarske razmere. Douglas je sestavil podrobno poročilo in ga predložil predsedniku Eisenhowerju, da ga odobri, priporoči, ali pa zavrže. Predsednik Eisenhower se strinja s poročilom Douglasa in naročil posameznim tajništvom federalne vlade, da ga pregledajo in zavzamejo do njega svoje stališče. Skupno predlagata Eisenhower in Douglas, da mora Amerika preiti iz zaščitno carinskega sistema na pot mednarodne svobodne trgovine. To naj bi se zgodilo predvsem na ljubo Veliki Britaniji in območju njene valute funta sterlinga. Po mnenju Douglasa je položaj v Veliki Britaniji pač naslednji: Velika Britanija mora izvažati, če naj bo njena bilanca vsaj uravnovešena. Ameriške zaščitne carine ne dovoljujejo dostopa blagu iz Anglije. Velika Britanija rabi ameriški dolar, rabi devize. Če naj pride do dolarja, ji je mogoče priti le potom trgovine, potom njenega izvoza v Ameriko. Ker drugače bo navezana še nadalje na ameriško pomoč, oziroma na ameriška dolarska posojila. Tako Eisenhower, kakor Douglas sta SS' zavzela za pomoč območju angleškega funta sterlinga, na katero gledata kot na eno celoto, razumljivo pa tudi na funt sterling kot tak, kj je za ameriškim dolarjem najmočnejša svetovna valuta. Povdarek je torej na svobodni trgovini, v prvi vrsti med Ameriko in anglosaksonskim svetom. Če pa je gospodarstvo podlaga politiki, tudi mednarodni, potem je logični sklep, da bi ameriško-angleško gospodarsko zbližan je utrdilo politične odnošaje med anglosaksonsko govorečim svetom. Za Ameriko bo merodajno, kaj bo na te predloge rekla tako ameriška industrija, pa tudi ameriški agrarizem. Za enkrat se oba zavzemata za zaščito in za zaščitne carine, ki se nalagajo ob vstopu na ameriška tla tujemu blagu, ki postane na ta način tako drago, da je na ameriškemu trgu konkurenčno nesposobno. Žalostna vest Roman švajger iz 1109 Norwood Rd. je prejel iz stare domovine vest, da mu je po kratki bolezni umrl oče Jurij Švajger, bivajoč v Tržiču na Gorenjskem. Dočakal je visoko starost 92 let. Doma je bil od Trnova na Go-milskem. V domovini zapušča ženo, dva sinova v Ljubljani, sina redovnika na Dunaju, hčer redovnico v Pančevu, tu v Ameriki pa sina Roman. Bodi mu lahka domača gruda! * Poznani Mr. John Terček, ki vodi gostilno Gaiety Bar na 16223 Waterloo Rd., je prejel od svojega brata pismo, v katerem mu sporoča žalostno vest, da mu je umrl ljubljeni oče Andrej Trček, bivajoč na naslovu Rovte št. 12 pri Logatcu. Umrl je v visoki starosti 85 let. Bil je po poklicu mlinar in stavbinski tesarski mojster. V domovini zapušča pokojnik sina Jožeta, hčere: Marijana Jereb, Marija Mlinar in Ana Malovrh v Grižah pri Celju, tri sestre ter mnogo vnukov in pravnukov ter drugih sorodnikov, tukaj pa sina Johna, ki je bil prošlega aprila meseca na obisku pri svojem očetu, in brata Luka Trček na Holmes Ave. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! Zato, ker je bolan Policijski podinšpektor Wayne Sorge je bil leta 1951 odstavljen, ko je prišlo na dan, da se je' skušal prikopati do višje pozicije na ta način, da je potom nekega prijatelja dal večjo vsoto denarja kot "darilo" višjemu policijskemu funkcijonarju, nakar je slednji stopil v pokoj. Zadeva je šla ^red sodnijo, ki je rekla, da je mestna vlada pravilno postopala. Med tem pa je Sorge po svojih zdravnikih predložil dokaze, da trpi na neozdravljivi kostni bolezni, ki je bila posledica poškodbe, ki jo je dobil že pred leti pri vršitvi policijske službe. Padel je namreč z motornega kolesa. Mestna uprava je to vzela y obzir in s humanega stališča Sorgeu dovolila, da je bil za dobo enega dneva sprejet nazaj v policijsko službo. S tem je dobil pravico do delne pokojnine, ki bo znašala mesečno $229.50. Nova zaloga vina Naša domača vina iz Slovenije, pridelana iz zdravega in zrelega grozdja, natočena v steklenice v Ljubljani za Drenikovo razprodajo v državi Ohio, so dobila veliko priznanje in dober sloves med našimi ljudmi in drugimi Američani. To so okusna in slastna vina, ki povspešujejo prebavo in obnavljajo krvni obtok; zakar se človek počuti zdravega in veselega, močnega in zadovoljnega. Nekateri pivci ljubijo dišeči traminec, drugi si na-točijo sladki šipon. Zdravja vam daje svetovnoznani kraški teran, ko vam vini kabernet in pirat iz Hstre poživljata zastajajoče kri. To so raznobarvena vina iz rodne in lepe Slovenije.—Mr. John Drenik, predsednik The Drenik Beverage Distributing, Inc., 23776 Lakeland Blvd., Euclid, Ohio, sporoča, da je dobil novo zalogo zaželjenih vin iz Slovenije. Naročite si vina za hladne jesenske dni in za dolge zimske večere. Mr. Drenik se tudi zahvaljuje vsem odjemalcem za naklonjenost v preteklosti ter se priporoča za nadaljna naročila. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ti ENAKOPRAVNOST JJ Owned and Published by. THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) ____6.0C For Tliree Months—(Za tri mesece)____ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.0C - 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. •43^104 PLEŠEMO V ZAČARANEM KROGU (2) Če se zavedamo pomembnbsti Srednjega vzhoda, se v isti sapi zavedamo tudi ogromnih težav, ki jih ima zunanja politika zapadnega bloka do teh dežel. Ce vzamemo Srednji vzhod v ožjem smislu besede, imamo opravka s kakimi dvajsetimi malimi samostojnimi državnimi tvorbami, samostojnimi državicami in raznimi pokroviteljstvi. Za-padni blok do teh državic nima enotne zunanje politike. V tej politiki se mešajo britanski, ameriški in francoski interesi, včasih popolnoma v nasprotnem smislu. Ameriki je tuja kolonijalna tradicija tako Velike Britanije, kakor tudi Francije. Ali naj dopove obema državama, da tako ne gre več in naj Veliko Britanijo in Francijo spftmeni čez noč? Ali ima Amerika tudi moč za to? Na Srednjem vzhodu je mešanica raznih tradicij tudi doma. Tradicije se tam v arabskem svetu vlečejo stoletja. Tradicije vodijo do rivalitete med posameznimi državnimi poglavarji in med plemeni. Tradicije ohranjajo socialni standard življenja, ki je privedel arabski svet v teh pokrajinah do tega, da ima le 10% prebivalstva neki standard življenja, ki bi bil premoženjsko vzeto nekako sli-čen tistemu standardu življenja, ki ga uživa danes zapadno evropski človek, ki pa še vedno, razumljivo, ni ameriški. Nekaj vzgledov: v Ameriki pride na glavo na leto dohodkov v vrednosti $1,453. V zapadni Evropi znaša dohodek na glavo v vrednosti $500. V arabskem svetu Srednjega vzhoda pa za 90/o prebivalstva dohodek, ki se ocenjuje v dolarski valuti z $100! Agrana reforma—da; toda kdo jo bo izvedel? Zanimivo je, da v teh državah če nastopijo socialne revolucije, zapoje prva trobenta: Agrana reforma! To je bilo v Egiptu prav tako kakor v Iranu. Vsakdo, ki hoče obdržati oblast, se opri jemlje za to bilko. Življensko vprašanje pa je i nostane, ali se v arabskem svetu z orien-talno miselnostjo agrarna reforma tudi lahko izvede. Imenovali smo besedo tradicija Srednjega vzhoda. Ta tradicija veže Srednji vzhod bolj z Zapadom, kakor pa z Vzhodom. Ce gledamo na akademske naslove družabnih prvakov iz teh dežel, ne vidimo v njih nobene razlike med evropskimi ali ameriškimi. Dokaz torej, da so šli po svojo izobrazbo na Zapad! Obratno je tudi Zapad zvezan s tradicijo Srednjega vzhoda. Veže ga verska tradicija\ ki^ščanstvo ima svoj začetek na Vzhodu. Veže ga kulturna civilizatorična tradicija. Iz arabskega sveta je človeštvo prejelo mnogo izsledkov, ki so še danes podlaga sodobni tehniki. S tega vidika gledano na Srednji vzhod bi človek pričakoval, da se bo našla neka skupna linija zapadpega bloka do Srednjega vzhoda. Ali jo imamo? Povdarili smo že na ameriško britanska francoska na-sprotstva. Podčrtali smo domačo rivaliteto med državicami in knezi. Tudi pomen tradicije v različnih državnih tvorbah. Svetu je znana Arabska liga, ki naj bo predstavnica arabskega sveta. Znan je muslimanski verski fanatizem. Znan pa tudi tisti del njihovega katekizma, ki govori o usodi,—kizmetu. Človek bi pričakoval, da bo šel arabski svet združen v Arabski ligi iniciativno in skupno kot enota. Posebno še danes, ko se probuja arabski nacionalizem. In kaj je resnica? Arabci sami se pritožujejo nad delovanjem Arabske lige, ki životari, mesto da živi in ki zopet životari, dokler ne bo zaspala. Spričo opisanega je ruska politika do Srednjega vzhoda brez nadaljnjega enotnejša. Tudi komunisti imajo v programu agrarno reformo. Tudi nacionalizem, tudi sko-riščanje naravnih zakladov po delavnem ljudstvu. Vse to gre kakor voda na arabski mlin. Tudi ni nobenega dvoma, da je ruska prednost geografska—zemljepisna. Rusija je namreč neposredna soseda, dočim so Amerika,, Velika Britanija in Francija kot matere domovine daleč, daleč. Treba bi bilo v resnici bogo-nadarjenega diplomata, gospodarstvenika in kulturnega delavca v vrstah zapadnega bloka, če naj učinkovito privede Srednji vzhod v vrste Zapada. Sicer se bo uganjala politika današnjih dni in ki je enaka tistemu občinskem svetu irskega mesta, ki je sklenil: Prvič, da je treba sezidati novo mestno jetnišnico. Drugič, da se nova jetnišnica sezida z materialom, ki naj bo vzet iz stare jetnišnice. Tretjič, da se stara mestna jetnišnica uporablja še naprej in tako dolgo, dokler ne bo sezidana nova jetnišnica.—Srednji vzhod in današnja politika zapadnega bloka do njega, ima danes f otografijo v citiranem irskem občinskem sklepu. L.C. UREDNIKOVA POŠTA DULUTH, Minn.—Premišljujem marsikaj, zlasti razmotri-vanja za združenje slovenskih časopisov. Ali se združimo, je bilo ko glas vpijočega v puščavi. Kaj pa pride? Drugo pred menoj je daleč onstran z mojega in Miroslav Vilharja rojstnega kraja Planina na Notranjskem, le nekaj ur hoda od Postojne, pod zemljo mogoče še bliže, ker je v podzem-Iji uhod do Postojnske jame od tam. S Planine mi poročajo, da bodo odkrili spomenik padlim borcem za svobodo, padlo je 62 Planincev, med tem so 3 sinovi mojega brata in nekaj ožjih sorodnikov. O tem spomeniku sem že pisal. Ali bodo Planinci brez kake kolekte postavili spomenik? Ko sem prejel pismo, sem zvedel, da bo spomenik na Kovščovem vrtu, tam nad onim staromodno obzidanim studen-com. Koliko teh borcev so pobili hitlerjevci in Lahi pod Mussolini jem. Blag jim spomin! Več o tem bom pisal, drugo bo sporočila moja nečakinja Mrs. F. L., ki. je bila svoječasno v Planini, sedaj na obisku v Sloveniji. Hvala mojima znamkama Kovšcovi Ivanki in Pepci, ki sta dali prostor za ta spomenik v najlepšem kraju v Planini. Hvala Vam Planinci, ki niste nobenega vprašali za kolekto. Za to ste storili res vse najbolje, da stoji že. Pred leti postavljeni spomenik pa za pesnika Miroslav Vilharja, sedaj padlim za Jugoslavijo.—Ni nikogar, ki mi je znan iz Planin med begunci ne, Planina je bila in je v pregovoru združena: Pomagaj si sam in Bog Ti bode pomagal. — Čast Vam vsem! Matija Pogorele. Pozno, toda bolje kot nikoli CLEVELAND, Ohio—Ne vem kako bi začela, da bi se bolj lepo zahvalila vsem našim članicam, prijateljem in podpirate-Ijem krožka št. 1 Progresivnih Slovenk in sploh vsem, ki ste ^e udeležili našega izleta dne 19. julija na Vidrichovi farmi. Res je, da vam nismo mogle vsem tako postreči kakor bi bile lade. Prvič se nismo nadejale Lako lepega vremena, drugič pa, ker so Vidrichovi oddaljeni 28 milj od Clevelanda, smo mislile, da se vam bo zdelo predaleč. Z vašo udeležbo ste pa pokazali, ia upoštevate humanitarno de-'ovanje, katerega vrši naš kro žek. Zato upamo, da nam oprostite, me se bomo pa potrudile, jta vam prihodnje leto na našem izletu bolje postrežemo. Torej, še enkrat, vsem prav lepa hvala od odbornic krožka ŠL. 1. Marion Bashel, tajnica. Skoro neverjetno, a—resnično! HUDSON, Ohio, 25. avgusta — Mož Eve Wilkinson je nedav-5o kupil nov družinski avto Pred tednom dni je Mrs. Wilkinson prvič želela voziti novi avto k komaj je odprla motor, že je lekaj zažvenketalo. Pogleda in ;idi, da se je razletela šipa v ozadju avtomobila. Naslednje Ini je Mrs. Wilkinson vozila he-družina, in to brez vsak neki mali star avto, ki ga poseda prilik. Včeraj se ji je spet zahotelo, da bi preizkusila novi avto. Vsede se vanj in odpre motor. In kaj se je zgodilo? Pri priči se je razletela šipa na pročelju novega avtomobila! Wilkinsonova in njen mož ne vesta, kaj naj bi bilo pojasnilo za čudno dogodivščino. Mar ji je "zacoprano," da ne sme voziti novega avtomobila? Pozdravi naših naročnikov Iz Mantua, O., kjer biva že nekaj let, se je oglasil rojak Andrej Bratina, ki je obnovil svojo naročnino. Piše, da se mu list zelo dopade, zato hoče obnoviti naročnino in želi biti naročnik še za naprej. Pozdravlja vse uradništvo in prijatelje. Mr. in Mrs. Edward Krečič, ki sta se lani preselila iz Euclida v North Olmsted, O., pozdravljata prijatelje in uredništvo Enakopravnosti. Tudi svojo naročnino sta obnovila za celo leto. Dvo-letno naročnino je poslal večletni naročnik Valentin Pintar iz Davis, W. Va., ki ima s tem plačano naročnino več kot za eno let v naprej. Pošilja vsem najlepše pozdrave. Lepe pozdrave uredništvu in prijateljem ter znancem, katerih ima veliko tudi v Clevelandu, pošilja poznana Mrs. Anna Jak-setich iz Crosby, Pa. Naš star naročnik in prijatelj Jurij Previc, ki je pred par meseci obhajal s svojo soprogo zlato poroko, je obnovil svojo naročnino. Pozdravlja vse prijatelje in znance. Iz Cheswick, Pa., je poslal svojo naročnino Mr. Michael Klop-čič, ki že nekaj let čita Enakopravnost. Ob tej priliki pozdravlja znance in prijat^je. Mrs. Joe Stebla j iz Barber-tona. O., je obnovila svojo naročnino in pozdravlja vse prijatelje in znance. Iz daljnega Toole, Utah, se je oglasila Mrs. Mary Arko. Svojo naročnino na Enakopravnost je obnovila in pozdravlja vse. Bivša Clevelandčana Mr. , in Mrs. Louis Mohar se oglašata iz Lawndale, Cal., kjer bivata sedaj že nekaj let. Pošiljata najlepše pozdrave vsem prijateljem ui znancem. Pozdrave iz Enumclaw, Wash., pošilja naša dolgoletna naročnica Mrs. Matilda Petchnick, ki je obenem obnovila naročnino. Iz Middle Branch, Ohio, se je oglasil naročnik Tony Krziman, ki je obnovil naročnino in pošilja pozdrave uredništvu in prijateljem. Svojo naročnino je ponovil Mr. Frank Virant iz Chisholm, Minn. Pozdravlja prijatelje in znance. Naš dolgoletni naročnik Mr. Frank Petavs iz Little Falls, New York, ki ima mnogo poznanih tudi v Clevelandu, je poslal naročnino in sicer kar za celo leto in pol v naprej, da bo gotovo še dolgo čital vesti o dogodkih p? svetu in o svojih znancih in rojakih širom Amerike. Mrs. Andrew Kordish iz Munising, Minn., je tudi poslala naročnino za pol let in pristavila, da z veseljem čita novice, postno pa še rada čita lepe povesti v Enakopravnosti. Lepe pozdrave pošilja skupno z obnovljeno naročnino naročnik Mr. Matt Plut iz Timmins, Ontario, Canada. Iz Lorain, Ohio, se je oglasil naš dolgoletni naročnik Mr. John Ivančič, ki je obnovil svojo naročnino in pozdravlja vse. Enako se je oglasil Mr. Ignac Prelesnik iz West Olive, Mich., ki že dolgo vrsto let čita Enakopravnost. Pozdravlja prijatelje in znance. Naš rojak in stalen naročnik Mr. Joseph Gorence, ki biva v daljnem Arcadia, Kansasu, se redno oglaša z ponovitvijo naročnine. Tako je storil tudi sedaj in pristavil: Dobro pišete v listu, le tako naprej. List se mi dopade. Bodite vsi skupaj lepo pozdravljeni. Pozdrave prijateljem in znancem izreka naročnik Mr. Joseph Kaferle, bivajoč v Maynard, Ohio, ki pa ima več znancev in prijateljev tudi tu v Clevelandu. Mrs. Mary Berne iz Crosby, Pa., je obnovila svojo naročnino in pošilja najlepše pozdrave. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE NAŠ ZAPAD Zapad v naši Ameriki je tako nekaj posebnega, da se je vredno pečati se z njim. Čitam v enem izmed velikih angleških listov mal uredniški članek, ki nam v kratkih besedah pove marsikaj. Že naslov je tak, da ne moreš mimo. Glasi se: Je že velikan a še vedno raste, Kdo—kje se človek nehote vpraša. Prva misel mi je bila, da se to nanaša na naše davke, ki so sami na sebi res velikan, ki pa še zmiraj raste in bo tudi rastel, dokler . . . Kaj hočem ugibati naprej. Pomaga itak nič ne. Plačaj ali se pa izmaži, ako se da. Torej od taks ni. Pa poglejmo, kaj pravi. "Pojdi na zapad, mladi človek in rasti z deželo." Te besede je govoril pred mnogimi leti Horace Greeley, katerega nasvet je danes tako veljaven, kakor je bil tedaj, ko je bil prvič povedan. Da se bomo malo bolj usmerili, bomo zamenjali besedo "zapad" z "Los Angeles county." Mnogi naši sostanovalci so tako zaposleni z rastjo svojih zadev, da se mogoče niti ne zavedajo, kaj se godi v tem kraju. Statistika kaže, da je v zadnjih desetih letih Los Angeles county tako napredovala, da je danes tretja največja centrala v Ameriki v oziru tovarniške produkcije. Je (namreč Los Angeles county) v osmih izdelkih indu-stirje na prvem mestu, potem je na tretjem mestu v 26 industrijah in na četrtem v 16. Nobeno industrijalno središče v naših državah nima tako raznovr stne industrije—so eroplani, cinema (premikajoče slike,) morska hrana, plavalna obleka, stroji za petrolej, avtomobili, obleke, pohištvo in mnogo druzega. Los Angeles county je postala industrijalni velikan, ki pa še vedno raste in daje prostora tisočerim, ki prihajajo k nam od vseh strani. Možnost, da vzprej-me in ohrani toliko ljudi, je nekaj tako posebnega, da bi ne ver jel noben prerok. Ni treba, da zdihujemo, češ, da nimajo naše države nič več prostora. Tukaj so prilike za podjetne ljudi, kakor jih ni nikjer. Tukaj ni nobenih meja za napredek in razvoj tistih, ki pridejo sem. To je torej tisto, kar sem mis hI povedati našim ljudem. Večkrat me kateri rojak vprača-osebno, ko pride k meni ali pis meno—kako je z detom tukaj. Pisal sem že večkrat o tem, da tukaj vse dela. Jaz ne morem dati nikomur zagotovila, ker je vsak svoje sreče kovač. Kdor je zdrav in pri moči, gotovo ne bo brez dela. ~ Opozoril bi rad na eno dejstvo, da piše ta list izrecno za Los Angeles county in ne za celo južno Kalifornijo. To je važno, da veste. Posebno tisti, ki si želite kupiti ali postaviti nov dom v Kaliforniji. Ni vsejedno, kam greste ali kje kupite, se kraj od kraja tako loči, da bi ne verjeli. Sveta je še dosti praznega in dovolj ga bo ostalo. Če želite iti v kak drug kraj ali drugo county, je vam seveda svobodno. Rekel bi pa eno: Los Angeles county bo vselej imela vsega, kar bo rabila česar ne morem trditi o drugih county. Je tako: ko so se začele dvigati cene real estetu v Los Angeles county, so dvigali cene tudi v sosednih krajih, tako da plačate danes tisto ceno zunaj toga countya. Nim^ate pa vdobnosti in bodočnosti, kakor je v Los Angeles county. Zakaj raste tako rccimo Los Angeles county, ko na daljnem vzhodu zapirajo tovarne, katere so obstajale dolgo vrsto let? To se godi zlasti v New England states. Vzrokov je več, največji je pač ta, da leži Kalifornija na zapadni obali, katera ima pred sabo ves svet. Če greste na At- lantsko obalo, imate pred sabo Evropo, ki je že tako razvita in porabljena, da ne morete nikjer z uspehom do nje. Tukaj imate pa vse dežele, katere obliva Pacifik, in to čisto nerazvite. Tukaj je za vsako podjetje bodočnost, katere ni drugje. Če bi kdo rekel, da se more blago prepeljati iz vzhoda in prodati na zapadu, bi rekel, da je to sicer res, toda . . . pod kakšnimi pogoji. Prevoz po železnici je tako drag, da enostavno ni mogoče izvažati. Železnice teko po gorskih grapah in zajedah, koder je vse težavno in drago. Kar plačaš za prevoz, s tem denarjem tukaj že izdelaš gotov produkt, ki ti ostane brez konkurence. Treba ni druzega, kakor postaviti začetek, pa gre. Zapad rabi vsega, kar se izdeluje in je kakor nalašč za majhne industrije, ki specijalizirajo v svojih produktih. Ampak ni vsejedno, kod začneš s svojim podjetjem. Moraš iti pač tje, kamor gredo drugi ljudje, koder so res pogoji za industrijo. Vem za precej naših ljudi, ki imajo gotova podjetja in prostora je še za tisoče. Če je namreč za druge tako dobro, zakaj bi ne bilo za nas ? Zadnjič sem omenil, kakšno tekanje je zdaj v naši Kaliforniji, koder je vsepolno malih mest brez mestnih pravic. To se pravi, mesta oziroma kraji niso inkor-porirani. To pomeni, a nimajo ti kraji nikjer nobene besede ali pravice dokler se ali ne zvežejo že z obstoječim mesto mali pa glasujejo za samostojno mesto. Los Angeles je preveliko mesto, da bo se javno ukvarjalo s takimi zadevami. So pa druga mesta, ki obstoje kot taka že dolgo časa in se žele razmakniti, kamor in kakor je že mogoče. Pri tem pa zadevajo nehote na gotove ovire, ki jih je ustvaril človek ali boljše-špekulant ali dobrotnik-sam ne vem, kako bi mu rekel. Stvar je ta, da so naenkrat prišle v javnost zadeve, kakor je postavim "Shoestring." Kaj pa je "shoestring?" Ozek del sveta, ki se vleče ob kaki cesti. Je nekaj tacega, kakor zgriv-na v starem kraju. Torej je tako: med njivami je ali jamlič, ali pa zgrivna. Pri jamliču se obdeluje prav do meje, pri zgrivni pa puste kak čevelj neorane trate, ki tvori mejo. Pri "shoestring" je pa kakih deset čevljev sveta, ki se vleče včasih več milj daleč, predno se konča. Shoestring nima pomena, dokler se ne razdeli in zazida. Tudi še potem stoji dolgo časa mrtev, to se pravi: dokler ne pride do vprašanje, kam bo spadal ta ali oni svet. Če hočeš inkorporirati mesto, moraš dati meje, katere odobri county ali ne. Shoestring je pa tako, kakor da nikomur ne spada in (nima druzega namena, kakor da tvori mejo. Do tam gre lahko kraj, ne pa naprej, ker ne moreš inkorporirati kraja, če se ne drži ves skupaj. No, na take shoestring so naleteli vseokoli in je postalo jasno, zakaj so bile postavljene. Zato, da ne more nikdo do tebe. Shoestring varuje en kraj, kakor kitajski zid. Do tam in ne delj. Veliko mesto vselej lahko požre ^majhno—če namreč ni "shoestringa." Kaj je boljšc-da so kraji priključijo večjemu mestu ali pa, da postanejo samostojni? Po vsestranskem premisleku je tako, da je zmiraj boljše spojiti se z večjim, kakor pa začeti na novo. Povsod po naših državah je "graft," ki je najbolj umazan najbolj uspešen pri majhnih zadevah. Skoraj da se ga ne izplača preganjati, če je majhen. Nimajo ljudje ne sredstev ne volje. Kadar se en kraj inkorporira, ima pravico pobirati takse za po- licijo, ognjegastvo in javne pro-store-parke-domove itd. Te takse so v raznih krajih različne, gredo navadno od $1.50 dalje na vsakih sto dolarjev vrednosti. Potem pridejo druge takse kakor: sanitarni distrikt, kanali) pobiranje smeti, cestne luči, znese zopet okoli $1.50, po nek več, po nekod manj. Dohodki od zemljiške vrednosti prinašajo navadno samo eno tretjino vseh stroškov, če kraj inkorporiran ima pravico nalagati krajevne takse kakor taksa na prodajo, na cigare itd. V krajih, ki niso še mesta, se zmenijo z možmi od county, liko se bo plačalo za to ali ono. Potem county skrbi za vse sku ' TetoS Vse to je bilo in m vec. je namreč zakonodaja države Kalifornije sklenila tako, da county neomejeno pravico n ® gati davke za vse potrebe in S' cer tako, kakor pride. Ni nobeD^ meje, koliko se more ali s® nalagati. To je pa spremenilo stalis^^ neinkorporiranih krajev, ker na milost ali nemilost prepušc®^ uradom od county, da nalag^3 in zahtevajo, kakor hočejo, rej pridemo do konca, ki bi glasil; V danih razmerah je boljše, če se kak kraj večjim, ki je že inkorporiran-je najbolj priporočati. Ce m kega kraja blizu, pridemo druge točke, da se vsak kraj korporira. Na ta način se me countyu pravico nalagati mogoče davke ter višati ta brez kraja in konca. , Meni se je zdelo potrebno, ^ izpregovorim o teh zadevah, se tičejo vseh in ne samo naS Nikdo ne ve, kaj mu prinese ^ dočnost ali kje bo recimo leto. Pa je pametno, da se znate malo z zadevami, kate vas vtegnejo zadeti v vaši bo " nosti. Ko je človek enkrat vje si tqžko pomaga. -g V, Kaliforniji je najbolj vaz»^ vprašanje—voda. Pa ne Los Angeles county, kakor ^ god. Vzrok je, ta, ker so učenjaki že toliko uspeli, ^ zamorejo napraviti iz tisoč & Ionov slane vode tisoč on (jCP sladke in sicer za ceno tov. To je pa tista cena, ki J® čuna mesto New York svoji dustriji. Ni pa s tem rečeno, se ne bi to v Kaliforniji cenilo. Los Angeles county srečno lego, da jo je prav ob morju. Poleg tega J® to, da je Los Angeles dovolj narno močan, da spravi v " ^ met vsak načrt, pa naj v^lj^ toliko. Vse to, kar pišem o in njenih problemih, ima ta, da naše ljudi informira vprašanjih. Prav je, da pozO našo novo domovino in tisti del, ki je edinstven svetu, jugo-zapadni del te C vite zemlje. Zdstopniki Enakoprarnos^^ u Za St. člairsko okroH^' JOHN RENKO 1016 East 76fh Sfr««* UTah 1-6888 \ e Za collinwoodsko euciidsko okroŽj® JOHN STEB iaI 17902 Nottingham R®''' IVanhoe 1-3360 Za nevvburško okro^'^' FRANK R EN 11101 Rover« AveP«^ Diamond 1 .<8029 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 ^KANCEBEVK: ************************************ I s pon p« ioiCm Naša parlamentarna delegaci- / skrbno obdelana polja letin ki obetajo lepo Ko 2 bregovih Morava. ieK ° v Makedonijo, se Ivanovo že zavijalo v mrak. dežel ® prvo srečanje s to djl. Jo zaradi noči gle- g trn! pozdravilo rano ju-Grčiji. Iz Jji. 2i nismo potovali sko- temveč po daljši Tr^u. grško Makedonijo in "it Dnr-u ^ solunskih rav-so g ?. ®o že rumenela. Njive umikale ze-da jg 1^, vrtovom, znamenje, Daiej ^^®^o večjemu mestu. se je prikazal {)o|[y/ ^ Še dobršen del Pas-morja z trenyo' ° §a ze v naslednjem Uvozil ^ hiše.' Vlak je ^ ^ solunsko postajo. ^vir zgodnji uri po- "' ^ kf pogostili zastopniki Hero, *Gti. Med njimi guver- člati ki je obenem stinigj^ prisrčne pozorno- iHirygv ° deležni le v Solunu, šltegj ^ ^ večjih mestih gr- Viii koder smo poto- '^Ine in vojaške oblasti «u J. - vuj1 s turško par- v Jugo- . l>rav iiam prišli napro- ^'^li drvv^ grško ozemlje, nam % nam raz- Y spored našega bi-Poslej so nas ^ ib&j Vsej poti in skrbe- 3iji-jQ "^"^akije nisem videl; ^ "o Dani joHako, ka- li Hliži^j pokazalo jutro ^ &...: ^^rigrada. Široka do- ^i«. Poli- siroKa ao- Gfpj' °^krožena z rjavimi K ot ki jih ima baje C' Mes J®™iii- dk Wa L ®^stnajstih milijoni ^ vž>i po večini re »Mnno.° pokrajinah de-t>N, redke so črede I5 skoraj ni videti. C ^vo spominja-Hiše pritli-lji,%i surove opeke, z Mfc »^haml, na katerih P°ktni sopari, s L %odro prebarva- stenami. Hiša, ki 1^' j« k :'=aka v "^fŽavo naseljih, ki ^ 2 ^levi za prise- tejii • staje za živino protja in sla me. Ista podoba je skoraj na vsem turškem podeželju, le v Anatoliji smo srečali kako hišo zgrajeno iz kamenja. Skrajna primitivnost, vendar ljudje, ki smo jih srečavali, in otroci, ki so nas povsod z veselim krikom pozdravljali, niso bili razcapani in slabo hranjeni. Vlak se je približal Marmor-bkem morju. Prikazale so se prve vile na položnih pobočjih; prva kopališča, ki pa so bila še zapuščena. Letošnje pomladno vreme je tudi v Turčiji nenavadno deževno in hladno. Kmalu se nam je odprl razgled na starinske ulice carigrajskega predmestja. Cele vrste lesenih hiš v ivoje ali troje nadstropij. Te so oile v dobi, ko še nismo poznali železobetona, najbolj varne zakadi gostih potresov. Občudoval sem mogočne ostanke debelih bizantinskih zidov, ki še danes kljubujejo času. Izza streh so se prikazale mogočne kupole veličastnih mošej s številnimi vitkimi minareti. Po dveh dneh in ločeh vožnje iz Beograda smo se ustavili v Istanbulu, kakor pravijo Turki Carigradu. Sprejem na postaji, predstavljanje in pozdravljanje kakor poslej v vseh mestih, v katerih smo ie ustavili. Avtomobili s turškimi in jugoslovanskimi zastavicami 50 nas odpeljali čez Galatski nost preko Zlatega roga, nato )o ozkih, zatrpanih ulicah Gala-':e na Taxim, v moderni Park hotel. Tu bi se niti najbolj razvajen Evropejec ne imel nad čim pritoževati. Prvi naš obisk je /eljal predsedniku carigrajske ibčine in guvernerju Kerimu Ge-laju. Cigarete, čokoladni bon--joni in črna kava kot na vseh )biskih; na nekaterih so nam ludili tudi zakusko. Za dobro-iošlico prisrčne besede prijateljstva, s posebnim poudarkom na ankarskem sporazumu z željo :a čim tesnejše zbližan je obeh Jržav v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. V Carigradu smo se ustavili !e pičle tri dni. Ostati bi morah /saj teden, če bi si hoteli mimo )gledati vsaj glavne zanimivosti mesta. Carigrad je naredil name večji vtis kot katero koli mesto, d sem ga kdaj videl. Morda zaradi silnih kontrastov, ki sem jih sicer, dasi v mnogo manjši neri, srečaval po vsej Turčiji. Razkazovali so nam Topkapi (Velika porta) staro sultansko Jalačo, ki je danes spremenjena / muzej. Težko bi bilo oceniti /rednosti zakladov, ki so tu nakopičeni; oblačila, orožje in dru-ji predmeti vsakdanje uporabe, /se okrašeno z dragimi kamni, in po ornamentalni izdelavi izredni iprimerki lepote. Manjši vtis naredita novejši sultanski palači Jildiz in Dolmabače, prva aa bregu, a druga tik ob Bospo-ru, dasi je tudi tu zbranega ve-iiko bogastva. Pri obeh so poskušali posnemati sijaj evropskih dvorov. V Dolmabače, ki ■ma 220 prostorov, je v eni iz--ned najpreprostejših sob umrl Kemal Ataturk. Soba je še danes prav tako opremljena kot je bila ob smrti ustanovitelja nove Turčije. V vazo na nočni omarici postavijo vsak dan sveže cvetice. (Dalje prihodnjič)...... HIŠE NAPRODAJ Hiše naprodaj v fari Marije Vnebovzete od Holmes Ave. 'Hiša s 7 lepimi sobami; 4 spalnice. Blizu Lake Shore Blvd.—Se lahko takoj vselite. Za- eno družino, 6 sob, vse velike. Garaža za 2 avta. Gorkota na plin. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Knowland na Daljnji vzhod SAN FRANCISCO, 25. avgusta—Republikanski senator William Knowland iz Californije je odpotoval na študijsko potovanje po Daljnem vzhodu. Pot ga bo vedla v vse države Daljnega vzhoda, na katerih je zainteresirana Amerika. Knowland posnema Adlaia Stevensona, na republikanski strani pa governer-ja Deweyja, ki sta prepotovala iste kraje. Senator William Knowland je v ameriškem senatu vodja republikancev in naslednik pokojnega senatorja Roberta Tafta. Pred odhodom je napovedal, da se bo skušal temeljito seznaniti z državami Daljnega vzhoda, porazgovoriti se z vladami in najti pota ameriške zunanje politike do teh krajev. Know-land, ki se protivi pripustitvi komunistične Kitajske med Združene narode, se bo vrnil koncem septembra ali začetkom oktobra, nakar bo poročal predsedniku Eisenhowerju in senatnemu odboru za zunanje zadeve o svojih vtisih in stavil konkretne predloge. Zverinski čin mlade ženske SOMERVILLE, Mass., 25. avgusta—Policija širom Massa-chusettsa in sosednih držav je na lovu za 25 let staro Mildred McDonald, ki je iz nepojasnjenega vzroka ustrelila in hudo razmesarila 14 let staro Mary Di Rocco, potem pa poskusila truplo deklice sežgati. Zločin se je zgodil v kleti na domu deklice. McDonaldova je imela ljubezensko razmerje z bratom umorjene deklice, ki je trajalo več let. Ta se je pred kratkim oženil, a ona je poslej še vedno zahajala na dom njegovih staršev, kjer je on sam stanoval s svojo nevesto. Tam je bila tudi na dan umora. Hotela je očividno videti svojega bivšega ljubimca, ki ga ni bilo doma. Zagonetka je, kaj jo je do-vedlo do tega, da je ubila njegovo 14 let staro sestro. v Iranu je normalno TEHERAN, 25. avgusta—Mi-litaristična vlada je izdala poročilo, iz katerega izhaja, da se je v Iran povrnilo normalno življenje. Vse trgovine so odprte, uradi delajo kakor preje. Vlada je nadalje Sporočila, da se bo še naprej pogajala s Sovjetsko zvezo o vseh nerešenih vprašanjih, kakor tudi o sovjetski pomoči Iranu. Kar se tiče britansko-iranskega petrolejskega spora in odškodnine za razlaščeno premoženje, pravi vlada, da je za rešitev tega vprašanja trfeba mnogo časa, O usodi Mossa-degha se govori le, da je zaprt in da se vrši zoper njega preiskava ter da bo stavljen pred sodišče. VISOKE GLAVE V UJETNIŠTVU PANMUNJOM, Koreja, 25. avgusta—Amerikanci so že pred dnevi iznesli pritožbe, da komunisti ne vračajo ameriških oficirjev, ki so padli v borbah v vojno ujetništvo. Komunisti niti ne povedo, koliko imajo takih vojnih ujetnikov. Gre predvsem za oficirje pilote, katerih letala so bila sestreljena. Kaj pa z visokimi šaržami ? Komunisti imajo v ujetništvu ameriškega generala Wi'liama Deana, ki je v ujetništvu že od leta 1950; znanega stotnika Fi-scherja, ki je zbil deset sovražnih letal in angleškega polkovnika Carnea. Na drugi strani pa je najvišja šarža komunističnega vojnega ujetnika v rokah zaveznikov neki severno korejski polkovnik. ' Razne vesti iz sveta v Franciji je z današnjim dnem družabno gospodarsko in javno življenje normalno. Še ostanki stavkujočih, ki so bili pod vodstvom komunistov, so se vrnili na delo. v Panmunjomu na Koreji bo danes izmenjanih 154 ameriških vojnih ujetnikov. Zanimiva je vest komunističnega radija v Peikingu, ki priznava, da imajo komunisti.več zavezniških, tudi ameriških, vojnih ujetnikov kot so prvotno najavili. Komunisti svojo prvotno pomoto popravljajo s tem, da gre za vojne ujetnike, ki so padli v vojno ujetništvo zadnje dni vojne na Koreji. Vesti iz Washingtona — Republikanci so danes trdili, da bo mogoča sprememba Taft-Hart-leyjevega zakona, toda samo če bodo Eisenhowerja podprli de-mokratje. Torej, ne republikanci, na katerih listi je bil Eisenhower izvoljen. Danes bo izšel nov indeks cen. Cene življenjskim potrebščinam so zopet doseglg najvišjo stopnjo v zgodovini. Zrakoplovno poveljstvo je javilo, da imamo nov težki bombnik, ki nosi s seboj hitro lovsko letalo, ga med vožnjo izpusti in ob povratku zopet sprejme nazaj. Ta bombnik z lovskim letalom je važen za morebitno bombardiranje z atomsko bombo kjerkoli po svetu. V Grčiji so doživeli nov potres. Škoda in število žrtev je znano. Pričakuje se, da bo na deževno jesen, ki je v Grčiji običajna, usoda brezdomcev zelo bridka. Edda Ciano straši po Južni Ameriki BUONES AIRES, Argentina, 25. avgusta. Hčerka pokojnega italijanskega diktatorja Musso-linija Edda je bila poročena z grofom Cianom, ki je bil mnogo let fašistični zunanji minister. Med vojno je bil na ukaz svojega tasta ustreljen v hrbet kot izdajalec, ker je sprevidel, da je zmaga osišča Rim-Berlin nemogoča. Mussolinijev sin Vittorio živi že sedem let v Argentini. K njemu je prišla sedaj na obisk sestra Edda, ki se je izjavila o svojih bodočih poročnih načrtih, da namerava poročiti kakega generala, to pa izrecno iz kake države za železno zaveso. PREVEČ DEBELOSTI V AMERIKI LOS ANGELES, 25. avgusta —V mesto zboruje konvencija pristašev ijetne hrane. Na konvenciji se je izneslo, da je do-rastlo prebivalstvo ameriških srednje in zapadnih držav predebelo. Povprečna teža posameznikov je 25 do 30% nad norma-lo To velja v prvi vrsti za države Kansas, Nebraska, Illinois, Iowa, Michigan in Ohio. Na boljšem je Minnesota. Pa tudi njeno prebivalstvo je po teži še vedno 10 do 15% nad normalo. B. J. RADIO SERVICE SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR PrYOvrsina popravila na rsoh vrst radio aparatov Tubes. Radios, Rec. Player« Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 St. — HE 1-3028 PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 RUSKI AMBASADOR ZA KANADO MOSKVA, 25. avgusta—Za ambasadorja v Kanadi je bil imenovan Dimitrij Čuvahin. Rusija od leta 1946 dalje ni imela svojega ambasadorja v kanadski prestolici Ottawi, ko je bilo okrito, da je bilo sovjetsko veleposlaništvo za Kanado center atomske špijonaže. Tedanji ambasador je bil Georgij Zarubin, ki služi sedaj kot veleposlanik v Washingtonu. V omenjeno špijonažo sta bila zapletena Julius in Ethel Rosenberg, ki sta bila pred nekaj meseci usmrčena radi vohunstva zoper Zedinjene države. TUDI TRETJIČ MU JE SPODLETELO CEDAR POINT, Ohio, 25. avgusta—William Sadlo je tretjič poskušal, da preplava jezero Erie iz kanadske na ameriško ohijsko stran. Plaval je 18 ur, nakar je moral odstopiti od nadaljnjega plavanja. Sadlo je priznal, da je bil popolnoma izčrpan in da mu ni kazalo drugega. Sadlo je telovadni učitelj v Brooklynu, pa se mu sedaj zdi, da njegovo vežbanje za velike cilje najbrže ni zadostno. Star je 53 let. VDOVA PHILIPA MURRAYA V AVTNI NEZGODI WASHINGTON, Pa., 25. avgusta—V resnem stanju se nahaja v tukajšnji bolnici vdova pokojnega CIO predsednika Phil-ipa Murraya. Poškodbe je dobila, ko se je avto, ki ga je vozila, prevrnil in padel na dno 10 čevljev visokega brega. Z njo sta bili dve prijateljici, ena iz Canonsburga, druga iz Pitts-burgha, ki sta tudi poškodovani. 27. septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ. OKTOBER 11. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ. 17. oktobra, sobota—Veselica društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave. 17. oktobra—sobota— Družabni večer društva Blejsko jezero št. 27 SDZ v SDD, Waterloo Rd. 17. oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave. 18. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 24. oktobra, soboto — Veselica društva Napredni §lovenci št. 5 SDZ, v SND, St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O^ 31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ. NOVEMBER 1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria POSESTVO NAPRODAJ 'v Trzinu št. 86 pri Domažalah na Gorenjskem, 10 kilometrov od Ljubljane, prav na lepem kraju. Kateri želi kupiti za sebe ali za sorodnike, naj se oglasi pismeno ali ustmeno na naslovu: MATT ANZIN, 75 Seaton St., Toronto. O nt., Canada Društveni koledar AVGUST 30. avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ. SEPTEMBER 5. septembra, sobota—Veselica Slov. nar. čitalnic v SND, St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ.' 13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerik^ na farmi SNPJ. 20. septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ. Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokliči*# A.GRDINAtJ'SONS funeral Directors ZAVAROVALNINO PROTI Ognju laivini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 SEDAJ JE ČAS ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Naše delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in jaipčeno. Cene so zmerne. — S6 priporočamo v naklonjenost. Lahko pišete na ta naslov: FRANK KURE R. F. D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 823 Veselo sporočilo vsem našmi narodnim domovom gostilničarjem, trgovcem in posameznikom: Dospela je spet nova zaloga zelo užitnih in slastno tečnih vin iz štajerskih goric in tako iz tržaških in isterskih vinogradov. V steklenice so natočena ta vina v Sloveniji za izključno Drenikovo razprodajo v državi Ohio. To so zdrava in zrela slovenska vina iz rodne domače zemlje. Drenik Beverage Distributing, Inc. 23776 Lakeland Blvd. - Euclid, Ohio John Drenik, predsednik Tel.: RE 1-3300 Rusticana" in "Pagliacci" v SND. DECEMBER 6. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave: Splošna vsakovrstna mizarska dela znotraj in zunaj kakor tudi barvanje izvršim v popolno zadovoljstvo. Obrnite se na domačega rojaka. Pokličite HE 1-3373 Radi selitve v drugo državo lastnik proda hišo v 6 sobami (vse udobnosti), garaža, itd. Vse v najboljšem stanju. Cena zmerna. Lahko dobite tudi pohištvo. 1281 E. 169 St., KE 1-8233 ALI EASLJATE? Pri nas imamo izborno idiavilo. da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. DELO DOBIJO MOŠKI FREIGHT HANDLERS Nickle Plate Freight House v starosti. 18-50 Plača $1.64 na uro 5 dni v tednu čas in pol za delo nad 8 ur in nad 40 ur Zglasite se pri A. P. PHIPPS NICKEL PLATE R.R. CO. EAST s'th & BROADWAY TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. Moški dobe delo Machinists IZURJENI NA LATHES HORIZONTAL BORING MILLS VERTICAL BORING MILLS PLANERS ASSEMBLERS Drugi sift, pričenški ob 6. zvečer. Na željo se dobi tudi nadurno delo. Stalno delo, dobre delovne razmere. The Ajax Manufacturing Co. 1441 Chardon Rd., NORTH EUCLID, OHIO FORD MOTOR CO. Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od NOVIH AMERIKANCEY ki so zmožni govoriti nekaj angleščine. To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela. Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposljevalnemu Uradu na Epgle Ro^d, južno od Brookparka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na FORD MOTOR CO. 17601 Brookparlc Rd. CLEVELAND, OHIO Oglašajte v • • ■ Enakopravnosti STRAN? ENAKOPRAVNOST JANKO KERSNIK GOSPOD JANEZ NOVELA (Nadaljevanje) "Da, da; tako je! In Urše nisem videl, odkar sem odrinil na vseučilišče. Pa vedno je —enaka. Kdaj si jo vzel k sebi?" "Letos stoprav, ko sem postal sam svoj — gospod!" "Ah, letos!" "Naučila se je nekoliko kuhati in gospodariti in — stara je tudi že dovolj!" nasmehne se gospod Janez. "Kanonična leta! Da, da," pritrdi Peter; "pa kako je doma pri vaših?—Oče so umrli in kaj počno mati?" "So tudi umrli! Brat je gospodar. Pa jaz že dolgo nisem bil tam." "Kakor pri naših! In tudi mene ni bilo že dolgo, dolgo v domačo vas!" Molčala sta nekoliko časa; vglobila sta se vsak v svoje misli, pa morda oba v enake. Peter se je prvi vzdramil. "Si li zadovoljen — Janez?" vprašal je naglo ter uprl svoj temni, bodeči pogled v župniko-vo resno lice. Le-ta se je nasmehnil, ne posiljeno, nego mirno, naravno in skoro veselo; ozrl se je obenem v prijatelja. "Da, Peter, zadovoljen sem! --Česa mi je pogrešati?" pristavil je po kratkem molku. Peter je obrnil svoje oči v drugo stran. Pogled in besede župni-kove so bile tako prepričevalne, da ni vedel ugovora; pa vesel tudi ni bil onih besed. "In ti?" vprašal je sedaj župnik. "Ah, jaz, jaz —! Kaj pa je za-dovoljnost? Kaj pa je —sreča?" Nagubančil je čelo ter segel po kozarcu, katerega si je bil z vinom napolnil. Toda pil ni; kozarec je vrtil med prsti, in zrl v nasprotno steno. Tudi župnik je gledal za oblaki, kateri so se gosto dvigali iz njegove pipe. Pa bilo mu ni na tem, da bi nadaljeval takov pogovor. "Nekoliko časa boš ostal pri meni, Peter?" vprašal je prijatelja. "Dolgo ne morem; nekoliko dni morda — ako me boš hotel. Dopust moj v kratkem poteče in potem itak ne bom daleč od tu." "Dobro uro imaš do Križa. Kateri naju bi si bil mislil pred leti, da bodeva kdaj tako blizu in tako različno poslovala?" "Res je! Pa razlika vendar ni tolika!" smeje se zopet Peter. "Jaz sem sodnik, okrajni sodnik za ta svet — ti pa delaš za onega!" "Ti si vedno stari —" omeni župnik z lahkim smehljajem. "Grešnik — kaj ne?" končna Peter njegovo opomnjo. Župnikova sestra je vstopila in za njo farovška dekla; prinesli sta večerjo. Urša ge na Petrovo vabilo sela k mizi in pogovor se je sukal o nekdanjih srečnih otroških in mladeniških letih, katera so prebili vsi še doma v rojstveni vasi. Potem sta šla prijatelja na kratek sprehod v dolino. Mesec je svetil skozi gosto sadno drevje, katero je rastlo ob potu, tekočem čez holm, in po bližnjih vinogradih peli so še kasni cvrčki enoglasno svojo pesem. "Ali še pesmariš in verze kuješ, Janez?" vpraša zdajci župnikov gost prijatelja. Da je bilo svetleje, videl bi bil, kako je lahka rdečica oblila žup-nikovo lice. "še!" dejal je naglo ter pristavil: "Za kratek čas!" "'Srečen človek! Da imaš še časa dovolj za to!" "Kujem jih! Potem jih pa po-žigam!" "Ah, to tudi še?" nasmeje se Peter. Potem pa je zasukal pogovor na drug predmet. n Pet dni je bilo že minilo, odkar je župnikov gost bival v farovžu. Iz prvega je bilo skoraj videti, da ne ostane dolgo — župnikova sestra je tako prerokavala, kajti dozdevalo se ji je, da se Peter dolgočasi — toda za dnevom je bilo bolje in naposled je Urša ob priliki šepnila gospodu Janezu, da je Petru morda vendarle povseči tukaj v Grmu. Le-ta se je zadovoljno nasmehnil. Prav istega dne pa je po večerji obrnil se Peter do prijatelja ter dejal obžaluje: "Čas poteka, ljubi moj; dva, tri dni morda še, potem pa moram zopet od tod." "Kaj boš hodil? Dopust ti mine v treh tednih, torej čemu in po kaj drugam? Seveda, dolgočasiš se tu!" "Kaj še, Janez! O tem ni govora; da bi mi bilo moči le vedno tako mimo živeti kakor tu pri tebi!" "Ah, le počakaj! Ko si boš uredil svoje stanovanje in svojo pisarno na Križu, ko boš oblasten gospod sodnik — kako mirno ti bodo tekle ure; še mar ti ne bode, da bi me zopet obiskal, če ne bom šiloma privel te semkaj.'/ Župnik se je smejal in pripravljal desko in kamence za šah, s katerim sta se sleherni večer zabavala. "Ko bi ti vedel, kako pusto in prazno je naše življenje, kako suho naše delovanje!" "In oženil se boš morda vendar!" šali se Janez ter se nasmehne. Ko bi se bil vtem ozrl v svojega gosta, videl bi bil, kako mračen, temen oblak mu je legel na čelo. Toda župnik je govoril to brez vsakega namena in zato tudi ni bil pozoren. "Prepozno, prepozno!" dejal je Peter s posiljenim smehom. "Čudno, da še nisi mislil na to," oglasi se zopet Janez. "A še bolj čudno, da me ti spominjaš tega," smeje se sedaj bolj na lahko oni. "Zakaj ? Jaz sem že davno mislil, da te bom poročil — in sedaj bi bila prav prilika, ko sem tako blizu." "Ne šali se, ljubi moj! Tudi meni velja kakor tebi: coelebs manebis —" "Bodemo videli!" de je župnik in prične igro. A Peter je sedel zamišljen v stolu in zrl predse. "Kako sodiš ti o — ljubezni?" vprašal je zdajci ter malo ponehal, preden je izgovpril zadnjo besedo. Janeza je vprašanje nekoliko osupnilo, naslonil se je polagoma nazaj ob steno; a bistro oko svoje je uprl v prijatelja. "O — ljubezni? Jaz te ne ume jem; kako misliš to?" "Kaj je ljubezen ?" "Smešno vprašanje! Da bi ti jo filozofično tolmačil--" "Ne, ne! Jaz ne maram ni tvoje morale ni svetopisemskih razlaganj — povej mi, kako ti sodiš ta čut po — svoje, iz svojega prepričanja, recimo, iz svoje izkušnje!" "Izkušnje?" nasmeje se župnik; "tiste naše gimnazialske neumne zaljubljenosti vendar ne boš imenoval izkušnje! A prepričanje? Vedi, jaz o tem vprašanju nikdar nisem premišljeval in hah — tudi to mi lahko veruješ, da nisem bil nikdar v pravem pomenu besede zaljubljen. Sicer pa — ljubezen, ljubezen, spolna ljubezen! Jaz je ne morem drugače tolmačiti nego z zgolj naravnega stališča in, kakor se lahko vina ogiblješ, ako hočeš, tako se tudi ljubezni lahko umakneš, da imaš trdno voljo." "Ah, Janez, Janez! In ti si poet?" Peter se je skoraj bridko nasmehnil. "Je li treba, da pozna poet vse strasti?" Župnik se je še vedno smehljal, toda videti je bilo vendar, da mu pogovor ni prav ^ volji. Tudi Peter je umolknil in pričela sta svojo igro. Tudi ko sta se razšla k počitku, ni bilo več govora o prejšnjem predmetu. Drugega dne je ukazal župnik vpreči svojega konjiča ter se je odpeljal dve uri daleč obiskat starega znanca duhovnika. Peter ni hotel tja; toda ker se je župnik moral voziti skozi vas, v katere obližju je bila majhna, a vendar od tujcev dovolj obiskana kopel, sklenil je spremiti prijatelja do tja in ga ondi zopet počakati. Krasno jutro je bilo, ko sta se vozila po gladki cesti mimo rosnih travnikov in med visokimi brajdami, po katerih je zorelo grozdje. Župnik je razkazoval prijatelju vasi in sela, stoječa po bližnjih sončnatih brdih, in gradiče, katerih belo zidovje se je svetilo tu in tam po nizkih holmih izza gostega zelenja. Kmalu sta bila na mestu, kjer je hotel z voza stopiti sodnik. Po kratkem dogovoru, kje in kdaj se zopet snideta, krenil je le-ta proti kopeli, a župnik se je peljal dalje. Medtem ko meri Peter prašno stransko cesto, imamo priliko, seznaniti čitatelje malo bolj z njegovo osebo, akoprav nam ne Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 1-3113 Chicago, m« REAL ESTATE FOR SALE ALGONQUIN — 6 room, large frame; year-round, insulated house. Full basement. 1% baths. Lot 150x187. Fruit trees. Must see it. TAlcott 3-2969 BY OWNER — 7 room brick Georgian house, 6 years old, 4 bedrooms or 2 apartments. 4 down, 3 up. Knotty pine basement, 2VŽ tile baths, 2 car garage. Asking $23,500. — 3330 N. Plainfield (ring side 'entrance) TUxedo 9-1533 preostaja več mnogo novega o njej. Peter vam je bil dovršil vse-učiliške študije na Dunaju, a prepotoval medtem in tudi pozneje še eno leto z bogato nemško rodbino, v kateri je služboval za domačega učitelja, velik del zahodne Evrope ter naposled stopil v državno službo, iz prvega na Dunaju, potem pa je odšel v ožjo domovino svojo. Spretnemu delavcu posrečilo se mu je— seveda nekoliko tudi po svojih vplivnih znanstvih na merodaj-nem mestu — v primerno kratkem času imenovan biti sodnikom v Križu, v kateri okraj je spadala tudi župa prijatelja njegovega, Janeza. Svoje novo službovanje je bil prav zdaj pričel, a ker se je ponudila prilika, porabil je kratek dopust, da ga prebije pri starem součencu in najožjem rojaku svojem. Bil je danes izredno dobre volje in o sinočnjem temnem oblaku ni bilo več sledu na njegovem čelu. žvižgal je veselo predse ter vihtil palico v roki, odzdravi jal srečajočim kmetom in tako dospel kmalu na majhen klanec, raz katerega se mu je odprl prijazen razgled v dolino in v njej tik pod klancem ležečo kopel. Ako pravimo kopel, s tem ne nameravamo bog vedi kaj. Nekoliko lepše zidanih hiš, kakor jih nahajamo v naših majhnih mestih, to je bilo vse. A gorki vrelci, ki so tu prihajali na dan, bili so po trditvi zdravnikov izvrstni in zato je prihajalo leto za letom več tujcev semkaj — najyec bolnih, ki so si iskali CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY For sale by owner — $6,000 — TAVERN, light lunch, with living quarters, 4 rooms. 7 year lease. $75 with heat. Corner location. Near all trucking terminals. Well established, excellent business. Ideal, for couple. A little gold mine for the interested person. Have other interests; must sell quickly. CAnal 6-8328 WANTED TO RENT PLEASE, Help Us Find A Home! Family of 6 desperately need 6-7 rooms, unfurnished, heat optional, but must be good neighborhood, north, northwest, near public school, and Lutheran ! church. Reasonable rent. Please, call Mrs. Strehle. GRaceland 2-6026 3 RESPONSIBLE Adults, 2 children, need 3 bedroom unfurnished house. Suburban, North or Northwest territory. Moderate rental. ^ WHitehall 4-5226 FEMALE HELP WANTED DEKLETA BODITE NAŠE MODELKE! Vaše lase bomo strigli brezplačno. Telefonirajte PAUL BRAUS CApilol 7-6600 Extension 207 HELENE CURTIS INDUSTRIES INC. FEMALE HELP WANTED MEN-WOMEN IF YOU ARE LOOKING FOR A STEADY JOB AND A GOOD PLACE TO WORK, THEN APPLY TO CRESCENT INDUSTRIES WE NEED BOTH MALE AND FEMALE ASSEMBLERS Hours 7:30 a.m. to 4 p.m. 8 a.m. to 4:30 p.m. CONSIDER THESE ADVANTAGES* 1. Clean Modern Plant 4. Good Starting Wages 2. Automatic Pay Increases 5. Free Insurance 3. Cafeteria • 6. Bus Service to Door DON'T DELAY — APPLY TODAY CRESCENT INDUSTRIES — 5900 W. TOUHY ROdney 3-6464 Nlles 7-8900 zdravja, a ne zabave; pa časih se je prikazal tudi eden ali drugi, ki je tu iskal le prilike, pobiti prosti svoj čas. Peter je postal nekoliko časa vrhu klanca ter ogledaval vasico pod seboj. Ropot voza ga opozori, da se obrne, a v tem trenutku ustavil je voznik — malo nenavadno opravljen gospod srednje starosti, očivino mali graščak iz okolice — svoje nizke, a čile konjiče poleg njega. "Ah, gospod sodnik, kaj pa vi tukaj?" klical je on z voza; "pri-sedite semkaj — saj ste namenjeni v kopel?" "Da, da, gospod Ivanič! Toda pojdiva rajši peš; tako blizu je v vas." "Ne, ne, le prisedite! Peljati se morava; tu doli je mnogo gospode in" — pri tem je graščak dlesknil zaovoljno z jezikom —"nekoliko lepih gospa. Peljati se morava, kakor se spodobi. Jaka!" Pri tem se je obrnil k slugi, kateri je sedel v svoji nekoliko zamazani livreji za njim na vozu. Jaka je skočil z voza ter pomagal sodniku na nekoliko neroden sedež poleg graščaka in voz je zadrdral navzdol po klancu na lahko visečem. "Pa kako prihajate vendar semkaj — in po kaj?" vpraša Ivanič vnovič sodnika. Le-ta mu razloži zgodovino svojega dopusta. "Ah, v Grmu bivate — pri Janezu, pri gospodu Janezu?" de je zategnjeno graščak; "ljubezniv gospod je to, jako ljubezniv!" pristavi potem naglo. "Ga li poznate?" "Oh, da — a ne, ne! Sam ne vem, kako bi dejal — videla sva se menda enkrat! Pa drugi vedo mnogo lepega o njem. Ah, glejte, glejte, tu se že gospe spreha- jajo — jutranja promenda, P tranja promenada." Oziral se F medtem koketno po dveh ali^^ šetalcih, med katerimi je bila istini poštama gospa. Ivanič je bil malo krat o den. Čestitam, čestitam, Ivanič — toda tej se ne bosts. laskali," smeje se sodnik. "Kdo ve — kdo ve? Le pite do obeda! To vam bava — pravijo, da Rusinja tu v kopeli, ali je cozinja — jaz ne vem; to a gata, silno bogata je!" "In njej se boste žrtvovali v®' današnji dan?" šali se Peter- "Kdo ve, kdo ve?" ■ Nategnil je pri tem vajeti^ njičema, da sta privzdigni a vi in repa ter v naglem, , diru zavila proti veliki gos kjer je nameraval Ivanič os .. (Dalje prihodnjič)^ 1900 1953 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrla naša ljubljena soproga, draga mati, hčerka in sestra FRANCES TOMSK Previdena z zadnjimi tolažili sv. vere je zatisnila svoje mile oči dne 24. julija 1953. Rojena je bila 26. novembra 1900 v vasi Bukovici pri Ribnici na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Pogreb se je vršil 28. julija 1953 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se s tem potom iskreno zahvalimo č. g. Father Cimpermanu za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto pokojnice položili tako lepe vence cvetja ter ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Lepo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše naše drage pokojnice. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojna pripadala in to: Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, podr. št. 10 S2Z in Oltarnega društva fara Marije Vnebovzete,—za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo pogrebci-sorodniki, ki so nosili krsto pokojnice. Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Lepo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali iistmeno izrekli svoje sožalje ter tudi vsem, ki so nam ob času smrti pokojnice bili na pomoči. Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubljena soproga, draga mati, hčerka in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji, ki si jo tako ljubila in ki je bila Tvoja druga domovina! Vse prehitro je Tvoja življenska pot bila končana. Žalostni smo, ker smo Te izgubili. Prazno je in pusto v naši hiši. Povsod Te pogrešamo, saj si bila dobra in skrbna soproga in mati! Odšla si k Bogu, da iz njegovih rok sprejmeš plačilo za vsa svoja dobra dela.—Mi pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v svojih molitvah in mislih, dokler nas Božja Previdnost ne združi v nebeškem carstvu. Spavaj mirno—snivaj sladko! Žalujoči ostali: JOHN, soprog ROSE por. KOCJAN, hči HAROLD, sin FRANČIŠKA KLUN, mati JOSEPHINE, snaha ANDREW, zet LOUIS, GREGORY, vnuka JENNIE BATIČ, sestra ANTON, brat ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio, dne 26. avgusta 1953.