KATOLJŽK CEKKVEN LIST.__
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 6Ukr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za cetert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol l3ta2gl., zaeertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..D*nie»'- dan poprej.
Tečaj XXXVIII.	V Ljubljani, 17. mal. travna 1885.	List 16.
JAKOB,
po usmiljenji Božjem in apostoljskega sedeža milosti
knezoškof Ljubljanski,
vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Izveličarja našega Jezusa Kristusa!
(Konec.)
Rekel sem: ravno ob smertnem dnevu sv. Motoda. Ker zakaj se je pač dopadlo Božji previdnosti, da se je češčenje sv. Cirila in Metoda zlasti v današnjih dneh, pod sedanjim papežem tako povišalo in da so praznovanje njihovega godu po celi katoliški cerkvi, po vseh krajih in med vsemi ljudstvi razširili? Zdi se mi, da iz nobenega drugega vzroka, kakor ker je Bog v svojem usmiljenji našim ubogim v razkolništvu živečim bratom velike milosti pripravil, in ker hoče, naj ga toliko go-rečneje in zdatneje prosimo, da jih nakloni. To ni nič novega v življenji sv. cerkve Božje. Je bilo li kaj drugače, ko je hotel Gospod nad svojo cerkev razliti največjo vseh milosti, polnost svetega Duha? Ne vemo li, kako so se tedaj na to pripravljali? Kako so bili apo-steljni in učenci z Marijo Jezusovo materjo — tedaj cela sv. cerkev — zbrani v molitvi in so bili nato napolnjeni s svetim Duhom ter so začeli, če tudi v različnih jeziKih, vendar vsi taistega Jezusa slaviti? Tako gotovo tudi sedaj. Gospod nas vabi molit za naše brate, ker ima za nje velike milosti pripravljene. Ne eno ljudstvo, ne eden narod, temuč vsi narodi in vsi rodovi zemlje, ki so združeni v katoliški cerkvi, naj molijo za nje, da tudi oni zopet postanejo udje te edine, prave, katoliške cerkve ter se z drugimi zedinijo v hvalo Božjo.
Prosijo naj sv. Cirila in Metoda, da jim ravno ti svetniki, ki so pri njih najprej vero utemelili, taisto zopet prineso. To ni moja misel, ampak misel svete od Božjega Duha napolnjene cerkve, ktero tako priserčno izražuje v lepi hvalni pesmi, *) s ktero se v praznik teh svetnikov vsak mašnik v duhu do njih obrača. Sprejeti v prevzvišene nebesa (tako jim kliče med drugim) usli-šite naše ponižne prošnje: ohranite ljubeznjivo zveste Gospodu sveta slovanske rodove. Tiste izmed njih pa,
*) ad Landes.
ki v zmoti blodijo, naj vse sprejme eden hlev Kristusov in lepše naj se odslej vera razcvita skušajoč prekositi prejšnje verne čase. Zato ponavljam: zlasti pri sedanji spominski svečanosti sv. Metoda nas zadeva toliko bolj dolžnost, moliti za združenje naših ločenih bratov s sveto rimsko cerkvijo. Da, dragi moji, ako želimo, da bo imela ta svečanost sploh kako ceno in korist, tedaj ne sme iti mimo naših ušes, kakor kaka posvetna slavnost, marveč vtopiti se mora v globočino našega serca in ondi še dalje odmevati kot pobožna molitev k Bogu, ki vodi človeška serca, da tako obrodi sad za v e č n o s t.
In sedaj, predragi v Gospodu, še eno. Slovani svetih bratov Cirila in Metoda ne časte le Kot navdušenih oznanjevalcev sv. vere, slave jih tudi kot bistroumne utemelitelje pervega pismenega jezika med Slovani. Kakor aposteljnom, kakor misijonarjem današnjih dni, tako se tudi njima v sveti gorečnosti ni zdelo zadosti, sv. vero le z ustmi oznanjevati. Hotela sta jo tudi zapisati in tako stalno naslednikom zapustiti. V ta namen izumela sta posebna pismena (pisna znamenja) ter sta zapustila narodom, kterim sta sv. vero pridige -vala, tudi sv. pismo v njihovem lastnem jeziku. Kako spoabudljivo mora pač za narod biti, ako si more reči: perva moja dela, s kterimi sem nastopil pot omike, bila so posvečena Bogu in njegovi službi! In kakšno zahvalo je dolžan tistim, ki so mu na tak način odperli pot do ker ščanske omike! Toda kako obžalovanja vredno moramo imenovati z druge strani ljudstvo, ki to pot zapušča, ko se Komaj njegova omika, slovstvo in duševno življenje nekoliko okrepi; kako pomilovanja vredno je slovstvo, ki se izvije iz varujočih rok sv. cerkve, da, celo sovražno nasprotuje kerščanski veri, kerščanski nravi, kerščauski cenitvi sveta. Tako slovstvo postane potem za mnoge v toliko večje pohujšanje, kolikor bolj olikano in gladkeje se kaže po zunanjem. Je tem nevarnejši prepad za marsikako neizkušeno dušo in tedaj zlasti za mladino, čim tanji strup se ji ponuja v svetlih, bleščečih posodah. Čemu to omenjam? PerviČ, da se zahvalim Bogu, da to, kar se je pri nas do sedsj pisalo, veri in cerkvi večinoma ni bilo sovražno. Potem pa tudi, da svarim ter s tem spolnim težko vestno dolžnost. Ker že dalje časa sem se ne manjka čudnih znamenj, ki kažejo na to, da se skuša polagoma tudi k nam zanesti neko tuje mišljenje in čutenje, nekaj fW*
in cerkvi nasprotnega. Tuje mišljenje, pravim. Ker nevera, brezbožnost bila je do sedaj našemu ljudstvu res tuja; vsak verh gore, vsak hrib, iti v nebo kipi, in kterega venča tempelj Božji, spričuje velikoveč njegov pobožni čut, spričuje njegovo vero. Slovenec se je do sedaj odlikoval po svojem pobožnem vernem čutu; pač žalostno bi bilo, ko bi hoteli njegovo narodno zavest ravnj s tem vzbuditi, da bi mu to narodno posebnost vzeli. Tako početje bi moralo ravno v tem, kar nam je najljubše, napraviti najpogubnejši prepad. Ono bi ljudstvu ne le nič ne koristilo, marveč razdvojilo bi ga in ga tiralo onemu stanju nasproti, kterega Gospod popisuje, ko pravi: „ Vsako kraljestvo, ki je samo v sebi needino, bo razdjano, in mesto ali hiša, ki je sama zoper sebe needina. ne bo obstala." *) Prosim vas tedaj, moji sodelavci v vinogradu Gospodovem: zavoljo ljubezni Kristusove čujte nad tem, kaj se daje mladini v roko v izobraževanje njenega razuma in njenega serca. Prosim tudi vas, vi učitelji in izobraževalci mladine: varujte jo tudi vi, kolikor je v vaši moči, vsega, karkoli bi moralo njeno versko prepričanje omajati, njene nravi pokvariti, njeno bogaboječnost oslabiti, njeno vest raniti in tako celo njeno življenje tukaj ogreniti, za večnost pa pogubni. Prosim in rotim slednjič vse tiste, ki s svojimi spisi in z izdelki svoje muze pomagajo ljudstvo izobraževati: ne pozabite nikdar, da bo sodnik našega dejanja in nehanja v vsej omiki in skozi vso omiko pred vsem slednjič le to preiskaval, kaj in kako smo verovali, kako smo po veri živeli in delali. Bodimo tedaj še toliko navdušeni za zemeljski blagor, za zemeljsko veljavo narodovo; pervo in poslednje, na kar moramo vedno nepremakljivo svoje oči operte imeti, je edino potrebno za večnost odločujoče. Sveta Ciril in Metod sta izumela ic rabila pisanje v sozidanje kraljestva Božjega na zemlji ; jih li menimo s tem častiti, če to kraljestvo po svoji moči razdiramo?!
Tako sem vam tedaj v spomin na velikodušnega oznanjevalca sv. vere pokazal, kako potrebna da je vera, ki je delavna v ljubezni do Boga; dalje dolžnost hvaležnosti do Boga za srečo, da smo rojeni v pravi veri, v pravi cerkvi Kristusovi; slednjič dolžnost tudi moliti za tiste, ki ne vživajo te sreče. Tako menim, da ravnam najgotoveje po namenu sv. Cirila in Metoda. Ni dvomiti, da sta ta dva svetnika odkritoserčno ljubila tiste narode, kterim sta evangelije oznanjevala. Saj sta zavoljo njih zapustila domovino, zavoljo njih se velikodušno darovala Gospodu, pripravljena darovati vse, celo svoje življenje. In v vsi ti ljubezni, kaj sta prinesla narodom? Kaj je bilo v njunih očeh najbolj dragoceno, s čimur sta jih hotela osrečiti? Vera, zapovedi sv. vere, življenje po veri! Enako, preljubi, tadi jaz ne poznam nič bolj dragocenega za vsakega posameznega in za vse skupaj, kakor da vam sv. vero in življenje po veri prav toplo priporočam.
Bog daj, da bi se tudi gledč javnega življenja povsod sptevidelo, kako potrebno da je, vero postaviti v podlago vsemu človeškemu dejanju in nehanju! Resnično, ko bi bile verske zapovedi pravilo, po ktarem bi se medsebojne razmere narodov in deržav uravnavale, tedaj bi bilo hipoma rešeno marsiktero vprašanje, ktero jim zdaj ne da mirovati. „Kar nečeš, da bi kdo drugi tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš;**) in »vse, karkoli hočete, da vam ljudje stcrč, to tudi vi qjim storite", to nam daje Gospod v stari in novi navezi kot pravilo za naše medsebojno obnašanje. K oi tako ravnali, ni dvomiti, da bi narodi kmalo mirno in složno med seboj živeli. Ne družil bi jih sicer taisti besedni govor, pač pa taiati govor ljubezni. To bila bi
*) Mat 13. 25.
**) Tob. 4, 16.
potem zares vez edinosti, sile in moči iu zvestobe, brez primere močnejša, kot vse drugo, kar izume človeška bistroumnost, da vterdi deržave in osreči narode.
Po vsem tem naj vam le še povem, kako naj spomin sv. Metoda, kterega obhajamo 6. aprila, praznujemo. Godi naj se tako, da se ta dan po vseh farnih in javnih cerkvah bere ali poje ena sv. maša z blagoslovom v prej omenjene namene. Pri tej maši naj se privzame oratio ex festo ss. Cyrilli et Methodii sub unica conclusione. Slednjič, to je, pred zadnjim blagoslovom, poje naj se Te Deum. Dalje molijo naj se skozi celo naslednjo osmino povsod (vendar le na konci eue sv. maše) lavre-tanske litanije z molitvijo: „Pod tvojo pomoč pri bežimo . . ." za zedinjenje naših ločenih bratov s sveto rimsko cerkvijo. Sedaj zaukazaue molitve po sv. maši molijo naj se v tem slučaji po litanijah.
Naj bo ta svečanost studenec najobilnejšega blagoslova vsem tistim, ki se bodo z vernim, bogoljubnim sercem vdeležili.
Blagoslov vsegamogočnega Boga, Očeta in Sina in sv. Duha bodi in ostani pri vas vsaki čas v življenji in v smerti. Amen.
Dano v Ljubljani, cvetno nedeljo, dne 29. sušca 1885.
Premišljevanje in molitve za vse stanove.
(Dalje).
Jezusova s m e r t.
Kakor Jezus, še nikoli in nihče ni prišel na svet, ker razun Njega tudi nihče od Device rojen ni bil! Kakor pa je bilo njegovo rojstvo posebno, tako je tudi nad Njegovo smertjo se vsa natura zavzela. Zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odpirali in mertvi so vstajsli. Dionizij Areopagita je pri teh strašnih znamenjih ves začuden zaklical: Ali Gospod nature terpi, ali pa se svet podira! in je tako, če tudi ne pričujoč, poterdil izrek pričujočega stotnika, ki je zaklical: Resnično! Ta je Sin Božji!
Če se tedaj polni vere vstopimo pred križ in na njem svojega Odrešenika terpeti in umirati vidimo, se nam močno vsiluje vprašanje: Zakaj je Jezus umeri? In na to vprašanje nam naša vera daje posebno trojen odgovor.
1. Je Jezus umeri, da je dolg za naše grehe plačal, da nas je večnega pogubljenja odrešil. 2. Da nas je prav umreti učil. 3. Da nam je moč in tolažbo za zadnjo uro zapustil.
1.	Ko bi greda ne bilo, bi tudi smerti ne bilo. Jezus sicer sam ni nič in nikoli grešil, vender pa se je smerti podvergel, da je naš dolg plačal in Adamov rod večne smerti odrešil. Po besedah sv. Pavla (Kol. 2, 14.) je Kristus dolžno pismo naših grehov, rokopis postave, kteri nam je bil nasproti, vzel zmed nas in ga na križ pribil (s svojo smertjo namreč). — Vsak pogled na križ nas tedaj uči, da je greh res največi hudo, največi nesreča. Greh je pripravil smert na svet; greh je pa tudi pripravil Jezusa na križ. Ce bi tedsj z živo vero gledali umirajočega Jezusa na križu, kako bi mogli še greh ljubiti, kako bi zamogli še kteri greh storiti? Ali ne vemo, da po besedah sv. Pavla tisti Jezusa zopet križajo, ki smertne grehe delajo. (Hebr. 6, 6.) Ko bi nas ta misel povsod apremljevala, bi bilo skoraj nemogoče, da bi kterikrat v smertni greh privolili, da bi se kte-rikrat grešni skušnjavi vdsli?
2.	Kakor je bila pa smert Jezusova neznano britka in huda, če Njegovo terpljenje in čez ves sramotni način križanja premišlujemo, — tako nasproti se nam pa
kaže vesela in srečna, če se oziramo na Njegov dušni stan, in čez vse veseli in zveličanski sad, ki ga je Njegova smert Njemu in nam prinesla. Kljub neznanemu terpljenju vendar tako zadovoljno in z zavestjo pravi: Dopoljeno je! in poln zaupanja slednjič zakliče: Oče. v Tvoje roke izročim svojo dušo! Pri tem moramo res obstati in reči: „Ecce, sic moritur justus!" Tako za-moremo le pravični umreti! — Ker je delo, ktero mu je nebeški Oče naročil, zvesto do čerke spolnil, je pač s polno zavestjo lahko rekel: Dopolnjeno je! Ker je ves čas le za čast svojega Očeta delal in se poganjal, je pač mirno lahko zaklical: Oče, v Tvoje roke izročim svojo dušo! — Naj bo naša smert, kar telesno terpljenje zadeva, še tako huda, ako nam bo vest spričevanje dajala, da smo svoje dolžnosti zvesto spolnovali, bomo vender lahko mirni in veseli jn se nam smerti preveč bati ne bo. Tudi mi bomo takrat lahko rekli: Dopolnjeno je! in: Oče v Tvoje roke zročim svojo dušo!
Da je Jezus kljub neznanemu terpljenju tako mirno in lahko umeri, pa pride še posebno od tod. ker je celo svoje življenje na -smert mislil, pogosto od svoje smerti govoril, vedno na njo se pripravljal, nikdar se na časno ne navezavah — Pri svoji smerti ni druzega premoženja imel, kot svojo borno obleko, ktero so si vojaki razdelili in ko je še svojo mater Janezu izročil, je bil prost in časnih vezi rešen. In »*avno to je posebni nauk, kterega nam On s svojo smertjo na križu daje, kakor da bi hotel reči: Ljubi učenci moji, ako hočete srečno, mirno in veselo umreti' ne navezujte serca na časno, mislite večkrat in pripravljajte se na njo in vam ne bo strašna, kadar pride, — Po tem nauku so res tudi de-l»li svetniki, ki so vse prodali in zapustili, ki so smert noč in dan pred očmi imeli in se skerbno na njo pripravljali, zato se je pa tudi niso ustrašili, ko je zares prišla. To nam tudi vsakdanja skušnja poterjuje. Kteri so preveč na častno navezani, jim je že misel na smert zoperna, in kadar zares pride, je neznano huda in britka. Nasproti pa se je tisti posebno ne boje, ki serca na posvetno ne navezujejo, ki so se več ali manj že v mladih in zdravih letih od sveta odločili, kakor postavim duhovni, mnihi in nune. Zato je neoveržljiva resnica, da toliko ložej umarje, kdor je že popred vsaki dan z zatajevanjem, postom in vsakoršno zderžnostjo svetu odmiral.
3. Tretjič je pa Jezusova smert naša pomoč in tolažba na zadnio uro. Če je Jezus, naš Gospod in Učenik, tako britko smert terpel, se tudi mi, njegovi učenci, smerti bati in braniti ne smemo. Če beremo, kako so včasih vojaki za svojim vojskovodjem brez strahu v smert hiteli in radovoljno dali življenje, se tudi mi ne smemo braniti ta največi dar Bogu darovati, ker je Jezus že pred nami ta dar Bogu daroval. Res, ravno smert, sprejeta kot kazen za naše grehe in sklenjena z Jezusovo smertjo, nam bo zadobila popolnoma odpuščanje in spravo z Bogom. — Kakor mora tedaj smert ne-jevernikova, ki nima vere ne upapja in še manj ljubezni Božje, neznano strašna in obupna biti, tako je nasproti smert vernega kristjana, ki se s križem v roci in z živo vero, s terdnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo v sercu loči iz tega sveta, vesela, mirna in srečna!
Molitev.
O moj Jezus! Najpred se Ti zahvalim, da si me s svojo smertjo na križu večnega pogubljenja odrešil! Oh, kaj bi bilo za mojo dušo, ko bi je Ti ne bil s svojo smertjo odkupil! S terdnim zaupanjem gledam na Tvoj sv. križ, o Jezus! Ker si Ti, gola nedolžnost, grenko smert na križu terpel, se tudi jest smerti več ne bojim. Ker pa vem, da si za greh moral umreti, zato obljubim, da se hočem vsaj vsacega smertnega greha varovati!
Hočem tudi vse dolžnosti svojega stanu natanko spolno vati, vsaki dan na smert misliti, vsaki dan bolj sveta in njegovim nečimurnostim odmreti! Pripravljen sem smert sprejeti kot kazen za svoje grehe in jo že zdsj naprej darujem sklenjeno g Tvojo smertjo nebeškemu Očetu v zadostenje. O Jezus, dodeli, da mi bo Tvoja smert v tolažbo in pomoč na mojo zadnjo uro. Amen.
Večni križev pot.
V Burdigalu (Bordeaux) na Francoskem se je pred nekimi leti pričel tako imenovani večni križev pot in bil je 21. pros. 1879 od sv. Očeta Leona XIII z odpustki obdarovan, 1. 1880 pa je bil glavni sedež te bra-tovšine z Burdigala na papeževo privoljenje prestavljen v Rim, v samostan Araceli.
Veliki prednik vesoljnega frančiškanskega reda preč. P. Bernardin Portu-Romatinski v Rimu, poseben prijatelj tega večnega križevega pota, si goreče prizadeva ga razširjati. In zakaj?
Pobožnost do terpljenja Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa je najbolj zveličaven in najmočnejši pomoček za obžalovanje grehov, za varovanje pred grehi in za poboljšanje, — kakor tudi, da se pritežnosti življenja poterpežljivo prenašajo. Ob sedanjem času pa, ko se povsod vzdigujejo sovražniki križa Kristusovega, je čez vse najbolj potreba, da se Kristusovi verniki ne sramujejo Kristusa križanega pred svetom spoznavati, in njegovo terpljenje stanovitno in obilnejše častiti in posvečevati. Iz tega namena je tudi prečastitljivi P. general vsega reda omenjeno družbo večnega križevega pota rad sprejel, jo razširja, in je poterdil pravila, ki so mu bile predložene.
Glavni namen. Družniki se zavežejo, vsak teden, ali vsaj vsak mesec križev pot opraviti.
Posebni nameni so: 1. Sprava in zadostovanje za krivice, ki N. G. J. Kristusu dan na dan godijo; — 2. prositi spreobernjenja grešnikov; — 3. zadostovati za duše v vicah, posebno tacih, ki so bili v življenji te družbe udje; prositi za povišanje sv. Matere katoliške Cerkve. (Vse to, kar vsak lahko sprevidi, je čisto primerno sedanjim potrebam in sercu sedanjega sv. Očeta Leona XIII: Lumen in coelo. — Luč na nebu.)
Glavni sedež je frančiškanska cerkev „ Aracoeli" v Rimu.
Podružni sedeži so po vsih cerkvah ali očitnih moliših, ki so pritaknjene samostanu, poslopja ali hiše, ki so v kakoršni bodi podložnosti generala vsega reda.
Zapisovati v to bratovšino imajo pravico predniki tega reda ali pa namestniki o njih nepričujočnosti, in sicer sami osebno, ali pa po svojih podložnih, ki so od njih zato postavljeni.
Prečast. P. general po škofovskem dovoljenji za-more središa in vodnike postavljati tudi po tacih krajih, koder ni samostanov, redovnih sedežev ali hiš. Tacih bratovšin vodniki samo po sebi postaneje: župnik ali duhovni pomočnik.
Po pravni poti utegnejo tudi pomočniki, celo ne-duhovni, v bratovšino zapisovati, ako imajo k temu privoljenje, in kdor je zapisan ter križev pot v reda opravlja, dobiva tudi milosti in odpustke. — Vodji svetvajo, da saj dvakrat v letu naj udje križev pot bolj slovesno opravijo, namreč tiho nedeljo in pervo nedeljo listopada (nov.) in naj se pojasnijo o taki priliki nameni in konci zveličavne bratovšine.
Dvojne verste so udje vednega križevega pota, namreč taki, ki se zavežejo moliti ga vsaki teden, in
drugi, ki ga opravijo vsak mesec, in sicer v dan, ki jim
*
e zaznamovan pri zapisovanji, ali ki so si ga sami takrat izvolili. Svetovano je, da udje, v ravno tistem kraju stanujoči, naj bi se ločili v male družbice, po 7 ali oziroma po 30 oseb, izmed katerih bi posamezni posamezne dni tedna ali mesca sv. križev pot opravili.
Kdor bi imel zaderžek križev pot iti molit v cerkev ali sploh na krai štacijonov, zamore odpustke zadobiti s križcem, za križev pot blagoslovljenim, o čemur je ^Danica" že prej poročala.
Odpustki popolnoma se dobijo z navadnimi pogo-jami: 1. O pristopu. 2. Smertno uro. 3. V glavni praznik bratovski, 7 žalosti M. D., tretjo nedeljo v kimovcu.
4.	V praznik sv. Frančiška Asiškega. četertega vinotoka.
5.	V god sv. Leonarda Portu-Mavriškega, 26. listop. — Verh tega pa udje dobivajo vse druge odpustke, ktere so papeži podelili na obiskovanje križevega pota.
Po razloženih tacih pravilih redovni general iskreuo k sercu žene vsim redovnim višjim, župnikom ali cerkvenim vodnikom, koder se nahajajo postavne štacije križevega pota, da naj sostavljajo omenjene verste po 7 ali 30 udov na ta namen. — Poterdil v Rimu 10. sveč. 1>585, v god spomina terpljenja N. G. J. Kr. Br. Bernardin Mir. Gli8.
Hektari načelni nauki iz spisov sv. Frančiška Salezija.
(Do Boga.)
1.	O Bogu in o tem, kar zadeva službo Božjo, nikoli ne govori za kratek čas in šalo ali smešnost, ampak vselej s ponižnim spoštovanjem. (V tem se veli-krat greši, še celo posvetnjaški pisavci v svoje posvetne in apodtikljive reči nemarne šale trosijo: to bo svoj dan hudo peklo.)
2.	Gora Kalvarija je gora pravih ljubijočih; ljubezen ki nima svojega začetka v terpljenji Kristusovem, je nečimerna in nevarna.
3.	Imeti Boga na jeziku z besedami, imeti ga v sercu z dobrimi občutki, to še ni vse; temuč veliko bolj, imeti ga kakor Simeon v naročji z dobrimi deli.
4.	Obiskuj očitne božje službe (n. pr. vel. sv. mašo); in imel boš od tod ne samo zasluženje, ampak tudi veče tolažilo, kakor pa od svojih osebnih pobožnosti; ker Bog hoče, da očitne opravila imajo veči veljavo, kakor pa osebne.
5.	Ves čas, ki se slabo obrača v molitvi, je Bogu ukraden čas.
6.	En sam očenaš, izmoljen z zbranim duhom, ima veliko več veljave, kakor mnogi opravljeni z naglico.
7.	Pripravljeni moramo biti vsak trenutek, kakor da bi nam zdaj bilo umreti.
8.	Veliko hudo je že to: nič dobrega ne storiti. (Koliko časa se čisto in popolnoma zgubi: z nemarnim posipanjem, čenčanjem ! itd.)
9.	Vaša pobožnost bodi vsak čas živa na taki način, da dobrega nikar ne delajte iz navade, temuč ker 8te k temu z voljeni, da se k Bogu povzdigujete, dela naj tudi vaš duh.
10.	Ne zaupaj dušnim sovražnikom, ako te včasi pri miru pustč; mogoče je, da so pregnani, pa ne pobiti, in utegnejo ti obnoviti neusmiljeno vojsko.
11.	Ne ustraši se zarad skušnjav. Dobro znamenje je, da sovražnik napada dušo; to pomeni, da ni njegova.
12.	Premaguj boječnost, kar je mogoče, in pa ne-pokojnosti; zakaj ni je reči, ki bi bolj zaderževala hojo k popolnosti. Duhovne britkosti so kuga pobožnosti.
13.	Pri vsakem namenu in početji stavi vse zaupanje v Boga, in bodi prepričan, da konec bode vselej najboljši zate.
14.	Nikoli nobeden ni prišel v nebesa, da bi poprej ne bil šel po poti britkosti.
15.	Hočeš, da te zgube tega sveta žalile ne bojo? Ne želi preveč tega, kar nimaš, ne ljubi preveč tega, kar imaš.
Nekaj cvetic za mladino iz verta svete Ane, zavetnioe keršč&nskih mater.
(Dalje )
3. Roža.
Kraljica med cvetlicami je navadno Roža. Ona nam predstavlja) kraljico med čednostmi, namreč božj o ljubezen. t. j. ljubezen našo do Boga. Sv. Avguštin govori: „Hiša božja (v tebi) se postavlja v veri, v upanju se vzdiguje, v ljubezni pa doveršuje." Sv. Duh sam pravi: „Ljubezen je popolnost postave."
Tvoja ljubezen do Boga toraj kaže, kolika in kakšna je tvoja keršanska popolnost. — Kaj je pobožnost, kaj svetost, če ne popolnoma ljubezen do Boga? Ako to pomisliš, boš vedel, da ni pobožnosti, ni svetosti, kjer ni božje ljubezni. Zato govori sv. Avguštin : „Ljubi Boga, potlej pa delaj1, kar češ"; saj veš, da tisti ne bo storil hudega, ki Boga zares ljubi. — Zakaj moramo Boga ljubiti, to pač veš; tu izvedi le, kako moraš Boga ljubiti, in kaj ti koristi ta ljubezen. — Rožino cvetje je rudeče, polno, dišeče. Tvoja ljubezen bodi goreča, neizmerna, ker ga ni, ki bi bil tvoje ljubezni tako vreden, kakor Bog. Tvoje serce bodi popolnoma pod Božjo oblastjo.
V sv. kerstu ti je v serce vlil sv. Duh čeznatorno ljubezen, ter te opominja: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serca." „Bog je ljubezen", to se pravi, ti živiš tako ves v ljubezni božji, kakor riba v vodi. Kako pa bi ti mogel biti potemtakem brez ljubezni do njega? — Ako je tvoja ljubezen do Boga prava roža, bo sladko dišala, to je, ako je prava ljubezen do Boga v tvojem sercu, se bo kazala v ljubezni do bližnjega, in tako se mora tudi skazovati. Zakaj? Ker je ljubezen do bližnjega Kristus sam zapovedal. Ako toraj Boga res ljubiš, mu boš v tem gotovo rad pokoren(na), zlasti ker je zapoved ljubezni do bližnjega enaka zapovedi ljubezni do Boga, kakor je Zveličar sam povedal. Iz tega sledi, da ljubezen do bližnjega je k popolnosti potrebna tako, kakor ljubezen do Boga. — Dokler neljubeznjivo, sovražno in zlobno o bližnjem govoriš, ne misli, da roža tvoje Božje ljubezni lepo diši, temveč vedi, da gerdo smerdi, in da v svojem sercu ne nosiš rože ljubezni božje, ampak ternje sovražljivosti do bližnjega in do Boga.
Roža je s ternjem obdana. Ljubezen do Boga ima tudi svoje bodičevje, t. j. svoje terpljenje, pa še prav ojstro. Iz tega se uči, da ti ne pojde vse po volji že zavoljo tega, ker Boga ljubiš. Narobe. Prav tisti, ki Boga najbolj ljubijo, imajo največ terpeti; se ve da, Bog jim daje pa tudi svojo milost, da lahko in veseli terpe. Bili so svetniki, ki so bili žalostni, kader niso imeli nič terpeti, ter so mislili, da jih je Bog pozabil. — Tu imaš merilo in poskušalo svoje ljubezni do Boga. Le prašaj se, če veselo, ali vsaj radovoljno sprejemaš terpljenje iz božje roke. Ne pozabi, kaj pravi sv. Duh: „Ki Boga ljubijo, njim služi vse v dobro."
Roža cvete celo leto, ako je skerbno gojena. V tvojem sercu naj cvetete ljubezen božja do konca tvojih dni.
Ljubezen tvoja bo dokončna, ako se bodeš poprijemal(a) pomočkov, ki ti jih bomo povedali, in ako se jih boš deržal(a) natanko in stanovitno. Ako tega ne storiš, se ti roža ljubezni božje nikoli ne bo prav razcve-tala; dušila ti jo bo posvetna ljubezen in pa sebična ljubezen, venela bo, dokler se vsa ne posuši. — Najvaž-niši in najvstrajniši pomoček nam je nebeški vertnar Jezus sam priporočil, in cerkev ta pomoček visoko ceni, pa vsakdanja izkušnja ga poterjuje: pomoček namreč, da bo roža tvoje božje ljubezni rastla in lepo cvetla, je ta, da jo vsadiš v presveto Serce Jezusovo, t. j. da svojo ljubezen do Boga največ in najbolj zavračaš in napeljuješ v Jezusovo Božje Serce, ker ono je ognjišče in žerjavica neizmerne ljubezni božje. — Perva in glavna reč, ki jo častiš v Jezusovem Sercu, je njegova neskončna ljubezen; druga reč pa je telesno Serce Sinu človeko-vege ko znamenje one ljubezni in ko bistveni del njegovega svetega telesa. Ko bi tudi ne imeli toliko vspe-hov in toliko dobrot in toliko milosti, prihajajočih iz češčenja Jezusovega Serca, bi že sama zdrava pamet velevala ljubiti Jezusovo božje Serce, ker je tudi ono tolikanj nas ljubilo. Kdor more hladnega serca iti memo jaslic (včlovečenja), memo križa (odrešenja), memo altarja (sv. rešnjega Telesa): kdaj se bo ta ogrel za Boga! — Hočeš li ljuba stvar božja, dopasti sv. Ani in jo posnemati; hiti k Sercu Jezusovemu. Tam cvete tista ljubezen, o kteri pravi sv. Duh, da bo obstala, ko vera in upanje že preneha.	(Dalje prih)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
t
Stolni kapitel v Ljubljani dostojno naznanja smert prečastitega gospoda
Jurja Volca,
infuliranega stolnega dekana, knezoškofijskega konzistorijal-nega svetovalca, zlatomašnika, nekdanjega duhovnega voditelja v knezoškofijski duhovsnici, vodnika v Alojznici, izpraševalca za samostalne duhovnije itd.,
kteri so v 81. letu svoje starosti, prevideni s svetimi zakramenti, danes popoldne (14. malega travna) ob 103/4 mirno v Gospodu zaspali.
Truplo raujcega bo v četertek 16. malega travna, popoldne ob 4 iz hiše štev. 10 pred škofijo najpervo v stolno cerkev in po malih biljah na pokopališče k sv. Krištofu preneseno in tam pokopano.
Velike bilje in slovesna sveta maša po ranjkem bode v ponedeljek, 20. malega travna, ob 8. v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Preblagi ranjki bodi vsim znancem in prijateljem v molitev priporočen.
V Ljubljani, 14. malega travna 1885.
V torek, 14. mal. travna, po '/«11 dopoldne je t Gospodu zaspal mož, ki je bil svitla zvezda ljubljanske škofije, prečast. g. stolni dekan Jurij Voic. R. I. P.
Rojen je bil 5. mal. travna 1. 1805 pod Korenom Kranjsko-gorske duhovnije; posvečen kot sem. duhoven 1. 1831; postal mestni kaplan in katehet v Škofji Loki 1832; 1836 stolni kaplan v Ljubljani in še tisto leto špirituval v kn. šk. duhovšnici; 1. 1859 kanonik stolne cerkve in malo pozneje vodja v Alojznici do 1. 1861; 1877 postal je stolni dekan.
Prav močnega zdravja prečast. ranjki blezo nikoli ni bil; bil je slabih čutnic, ne odveč močen na pljučih, in zlasti ga je napadal sem ter tje prav hud kašelj skozi vse leta. Na starost mu je jel tudi pogled pešati in ker so se mu še roke tresle, je zadnje leta prav težko maševal, med strežbo gg. bogoslovcev, pozneje „kratko mašo" (de B. M. V.), in poslednjič je moral tudi maše-vanje čisto opustiti, kakor tudi „breviru; vender pa je še do zadnjega hodil v kor s palico v roki, spremljan in vojen od mašnih strežnikov, in je spremljal molitve, kolikor jih je njegov oslabljeni sluh še dosegel in kar jih je znal na pamet. Kacih 6—7 dni pred smertjo ga je bil zadel mertvud po desni strani, in bil je kmalo previden s ss. zakramenti. Poslednjič so tudi pljuča odpovedale; vendar je bil do zadnjega še vedno pri zavednosti pa ves vdan v voljo Božjo. V torek po desetin, ko so bili gg. kanoniki pri milostnem gosp. knezu škofu posvetovaje se zarad nekih zadev, neutegoma pride sporočilo, da naj g. dekanov spovednik urno pride k bolnemu, in malo pozneje, ko gg. kanoniki odhajajo, jih sreča g. kanonik A. Zamejic na stopnicah, rekoč, da gre milgsp. knezu škofu poročat, da je preč. g. stolni dekan umeri.
Novomesto. (Pogled na post in vstajenje.) Ves postni čas je bilo dosti dela, zopet več kakor poprejšnje leta. Spovedencev je bilo veliko, pa tudi vernih poslušalcev pridig se ni manjkalo. Tvarine so bile: Smo li dolžni se postiti? Kako se moramo postiti? Opravi dobro spoved! Skerbi, da boš vredno obhajan! Zahvala po sv. obhajilu. In veliki petek: Naši grehi so Jezusa križali, ga na novo križajo, pa bodo tudi nas križali, to je, vekomaj pogubili, ako se ne poboljšamo... Sad pridig se je poznal, ker so ljudje se nekoliko bolj natanko postne postave deržali in tudi ss. zakramente z veči pobožnostjo prejemali.
Veliko saboto pa je bila procesija veličastna. Še več ljudi, kakor druge leta. Nekdo se je izrazil, da kaj tacega ni pričakoval. Svetilo jih je čez sto parov, in vse drugo je bilo v najlepšem redu. Cerkev kapiteljska pa je delala, ko je bilo že bolj o mraku, najboljši vtis na slehernega, kteri koli jo je zagledal tako žareče razsvetljeno.
Danes pa se je bral pastirski list, kakor tudi po celi dekaniji, in potem je bila slovesna sv. maša, pri kteri je bila cerkev polna pobožnega ljudstva; vidili so se pa vmes tudi bolj odlični gospodje; iskreni Slovenci, kterim ni tedaj samo mar za narodnost, temveč tudi za najlepši svetinjo našega naroda, to je, za sv. vero.
Z Javorja, 8. aprila. Novi podobi ss. Cirila in Metoda smo veliki petek postavili po cerkvenem opravilu na altar Matere Božje pod imenom „Naše ljube Gospe presvetega Serca."
Pri g. Zajcu v Ljubljani izučeni kipar g. Jožef Šubic, v Gorenji vasi pri Trati, je podobi izverstno in prav lično izrezal in pozlatil, ter so bili ljudje že v petek in saboto zelo veseli, ko so ju ogledovali.
Na veliko nedeljo sem pri opravilu v govoru delavnost teh blagovestnikov slovanskih razlagal, in popoldne sem z dovoljenjem prečastitega knezoškofa po-
dobi m. Cirila io Metoda slovesno blagoslovil. Farani so se začeli posebej tema svetnikoma priporočati. V tem jih je pa Se posebno poterdilo drugi velikonočni praznik branje pastirskega lista, ktero so verno poslušali, in upam, da bodo obiskovalci naše farne cerkve po tem podučevanji Bogu še bolj hvaležni za dar svete vere in si tudi prizadevali po sveti veri živeti, kakor so škof to prav priserčno priporočali.
Kaj dela žganje, poslušajte! Žganjar „W.U na Koroškem, kakor piše »Mir", se je žganja tako napil, da je na cesti obležal in se ni več zbudil. — Pobalin iz Šmartna pri Celovcu je tako dolgo žganje pil, da je mertev obstal za mizo. — Na Kerki na Koroškem se je ustrelil šuopsar, ki je bil taka živina, da je vedno pretepal ženo in otroke in jim celo prepovedal v cerkev hoditi! Ali žganje ni res satanova medica? Komur je v življenju krokodil služil, temu tudi s svojo strašno smertjo!
Na Gorenjskem je velikonočno nedeljo popoldoe trt p fantov namesto k popoldanski božji službi šlo v malopridni drušini z drugim spolom v nesrečno žganja-rijo pit Nasledek je bil. da so proti večeru domu grede enega s polenom ubili! Velikrat so bili opominjani ljudje, da naj pridno hodijo tudi k popoldanski božji službi. Ko bi bila mladina poslušala glas duhovnega pastirja, bi ne bila vsafara z grozo napolnjena in z ubojem oskrunjena na tako veliki dan Gospodov! — Kaj pa pokončani, ki so v takem stanu šli iz tega sveta pred večnega Sodnika!
Iz Tersta škofijski list to-le naznanja:
1.	Prečastiti gospod dr. Jan. Šust je od S. Gospoda našega papeža Leona XIII imenovan infuliran prošt tega kapiteljna.
2.	Velečast. gosp. Dragotin Huth, kurat v c. kr. vojaški bolnišnici je imenovan častni konzistorijalni svčtnik.
Presvitli škof bodo cerkveno obiskovanje in birino-vanje opravljali: 2. majnika v Sovinjaku; 3. majnika v Piranu; 5. na Verhu; 6. v Račicah; 7. v Draguč-u.
(Konec prih.)
V Goriei je za središnje semenišč goriško razpisana poskušnja za profesorstvo pastirstva. To mesto namreč je spraznjeno, ker je preč. g. dr. Jož. Gabrijevčič prevzel nauke cerkvene zgodovine in kano-niškega prava. Poskušnja za to častno službo bode 28. in 29. aprila. Nadškofijska okrožnica pravi: „Sacerdo-tes hanc cathedram consequi cupientes libellum suppli-cein, cum documentis aetatem, studia et servitia hucu«-que praestita demonstrantibus, huic Ordinariatus Officio porrigere tenentur. Licet Theologia pastoralis in hoc Seminario centrali in lingua latina pertractetur, tamen ma-teriae hujus professorem, propter exercitia practica in-stituenda etiam idioma italum, slovenicum et pro posse etiam illiricum callere oportet." ... No tedaj: A d arma!
Turšk otrok izgled keršanskim.
Pater Ratisbon je pisal v svojih poročilih sledeče o neki mohamedanski deklici:
Uboga mohamedanka, katero je bil mož zapustil, prosila me je pomoči za svojo štiriletno hčerko, ker sama ni imela toliko, da bi jo mogla preživiti. Na qjeno prošnjo smo deklico sprejeli in jo Benvenuto imenovali. Bila je zelo razumna in pa tudi zelo pobožna, tako, da smo se ji vsi čudili. Največja sreča za naše otroke bila je, ko so z Benvenuto šli klečat in molit v kapelo pred usmiljenega Jezuška. Učili so jo moliti, in kmalo je mlado serce plamtelo ljubezni do Boga. Nekega dnč je dobila pomorančo. Hitro je tekla v kape-
lico iu jo Jezušku pred noge položila, potem je svoje tovaršice opomnila, da naj enako storč. Ako je bila maša zelo zgodaj, je niso klicali; ona pa je prosila, da naj jo le pokličemo, da bode šla tudi k maši. „Kaj hočem početi celi dan", rekla je, ako ne bom videla Jezusa?1'
Kdo je bil močnejši, Anglež ali frater!
Angleži, sosebno tisti, kateri veliko potujejo, so sosebno čudni ljudje. Enak Anglež prišel je leta 1882 po zimi v Nico in si je tam v najem vzel lepo hišico blizo morja. Nekega dne pride v to hišico brat iz reda sv. Frančiška prosit miloščine. Anglež, kateri je bil že po navadi precej robat, ta dan pa še zelo mušje volje, mu je koj ukazal, da naj se pobere. Ker ga pa frančiškan ni razumel, je vendar še poprosil. Anglež popade palico in ves togoten začne po njem udrihati. Na to frančiškan hitro odide.
Ker se je iz verta frančiškanskega zelo lepo videlo mesto Niča, primaha jo Anglež nekega dne z bukvami za risanje pod pazduho v samostan in poprosi, ako bi se mu dovolilo iti na vert, da bi mesto narisal. Z največjo vljudnostjo se mu je vse dovolilo. Ko je risarko dokončal, prinese mu nek frančiškan vsakoverst-nih jedil in dobrega vina. Zahvaljevaje je Anglež vse sprejel in se dobro gostoval. Med tem si pazno opazuje onega brata, ki mu je stregel. Spoznal ga je, da je bil tisti, katerega je v svoji hiši bil naklestil, in se je zelo sramoval. Ko je odhajal, vpraša ga: „Ali niste taisti, katerega sem nabil ?* „Da, jaz sem tisti", odgovori mu ponižno brat. „Kako ste zamogli tako vljudni biti in mi postreči", ga vpraša nadalje, »morebiti me niste spoznali?" Spoznal sem vas takoj, pa sv. evangelij pravi: „Ljubi tiste, ki te sovražijo in stori dobro onim, ki so ti hudo storili." Angleža je to zelo ganilo in koj se je dal peljati k gvardijanu, kateremu je vse povedal in pustil je tudi veliko svoto za milodar, verh tega je ukazal, da naj pride vsaki teden omenjeni brat po milodar. Dal mu je vselej funt šterlingov (10 gld.) Čez nekoliko mesecev je prestopil Anglež h katoliški veri in je zdaj vnet in pobožen katoličan. — To je bil sad poterpežljivosti in ponižnosti frančiškanskega brata.
Le vselej poterpi, ako po nedolžno terpiš : sad je gotov.
K Mariji.
Slava Ti, nebčs Kraljica, Slava Ti, zemljč Gospa! Mati sveta in devica, Pomočnica si sveta!
Kinč neba si, up v obupu, Tolažnica žalostnih, Zgled svetosti, kljubje strupu, Mati, radost radostnih.
Zvezda svetla zahajočim, Luč si v mraku, sreča nam! Si uteha plakajočim, In otetev grešni kam.
Mati, k Tebi pribežujem,
K Tebi serce koperni;
V tvoje varstvo se zročujem;
Vodi me v obupu Ti!	P. G. ml.
Razgled po svetu.
Mladolaško. Djanjo gojusobe se je nedavno godilo na svetem mestu, ko se je na Kapitolu postavljal Viktor Emanuelu spominek. Zastopane so bile po večem vse deržave, govor pa je imel minister Depretis. Govoričenje je bilo tako strupeno, da ga tudi prostomišljaki cenijo kakor skazovanje zoper Vatikan in eden zastopnikov je rekel v vatikanskih krogih, da mu je zmeraj žal, ker se ni zderžal tega vdeleževanja z izgovorom „službene bolezni." V Rimu se slišijo glasovi, da sv. Oče bodo poslali vladam pismo proti temu žaljenju, ko je Depretis razžalil ne samo Vatikan, ampak tudi vso katoliško Italijo, terdivši, da Italija bode cvetla in rastla samo tedaj, ako bode hodila po stezi starodavnega poganskega Rima! („Kat. L.")
Spanjsko je letos zadela huda šiba. iz Alhame, kjer je ob koncu lanskega leta potres hudo razsajal, prišlo je naznanilo, da se je vsled veliko nepokopanih merličev začela širiti kuga, katera je že veliko ljudi pobrala. Brezkončno deževanje je po mnogih krajih napravilo po vodenj. K temu pa potresi še vedno razgrajajo. V Cortes-u, v okrajini Malage, je bil 2. svečana še huji potres, kakor pa 25. grudna, kateri je pol Andaluzije spremenil v puščavo. Pač usmiljenja so vredni Španjolci.
Egipt. Neko znamnje, česa se je svetu bati, je tudi velika zaklete v, ktero so zasačili v Egiptu, ako se naznanila poterdijo. Silen bogataš in mogočen človek, Zebehr-paša, v Egiptu je bil boje v skrivni zvezi z goljufom Mahdijem in snoval je veliko zaroto, vsled ktere bi bili pomorili vse Evropejce po Egiptu. V ta namen so namerjali požgati veliki mesti Aleksandrijo in Kahiro. Vlada pa je na sled prišla grozoviti hudobiji in angleška barka je zakletnike odpeljala v Gibraltar, ker jih v Egiptu ni varno devati pred sodbo zarad velike razdra-ženosti arabov. — Naj pristavimo tukaj le malo opombo. Kdo je kriv, ako se podobne grozovitosti, n. pr. z di-namitom, tudi drugod po svetu poskušajo ? Ali ne ljudje, veliki in mali, ki s pisanjem, s postavami, ali kakor si bodi, vero zatirajo, pravo Cerkev spodkopujejo ? Ali ni vreden taki ognja v peklu, kteri z ognjem brezverskih ali siler nenravnih naukov svet požiga!
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mati priporoča bolnega sina za zdravje. — Slabo-veren bolnik za spreobernjenje. — Priserčno priporoča mati v gorečo molitev nevarno bolnega otroka za ljubo zdravje. — Mati priporoča sina, da bi si izvolil duhov-ski stan, ali pa saj tacega, v kterem bi se zveličal. — Zena priporoča moža za spreobernjenje.
Koledar za prihodnji teden:
20. mal. travna. S. Sulpicij. — 21. S. Anzelm. — 22. S. Natanael. — 23. S. Vojteh (Adalbert). — 24. S. Juri. — 25. S. Marka. — 26. Tretja nedelja po veliki noči. Varstvo sv. Jožefa.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. (Nove Šmarnice.) V zalogi katoliške bukvarne je prišla na svitlo prelepa knjižica:
Ave Marija!
Razlagana je za šmarnice v majniku molitev: „Ce-šena Marija." Spisal Jožef Kerčon, župnik v Pre-dosljih. Ako se pomisli, da ta cerkvena in vsakdanja molitev se na milijonekrati vsak dan moli po vsem svetu, je pač gotovo doželjena obširna razlaga češe nama rije, kakoršna se nahaja v teh bukvah, in branje te razlage je prav pripravno — ne le za majnik, ampak za vsak letni čas. Nauki so vseskozi obračani na življenje, z neomahljivimi dokazi vterjevani, s prav primernimi izgledi pojasnovani in priporočevani. Posebno je to, da do malega vsak dan ima kaj o slavni bo^ji poti Marija-Celjski, ki je Slovencem priljubljena in te Šmarnice bi se smele imenovati Marija-Celjske šmarnice. Obsegajo čez 330 strani in v začetku je umetna in prav prijazna podoba Mairijnega oznanjenja. Vsakdanji premislik, pojasnovan z izgledi, podobami svetopisemskimi in drugotnimi natezi, citati, se sklepa s kratko molitvijo, primerno obsegu premišljevanja. Pre-čitali smo vse delo natanko in zanašamo se, da po milosti Božji in na priprošnje M. D. bodo te šmarnice obrodile obilnega sadu. Pridjane so ob koncu mašne molitve, lavret. litanije, križev pot in še nestere molitve k sv. R. Telesu, M. D. in za duše v vicah. Cena v pol-usnji 90 sid., v usnji 1 gld.
Dijaški bodžed. Mesec sušeč je za 89 mladenčev pobral 165 gld. 22 sid.; 19 druzih podpiranih in pa mnogi izmed pervih postrani 70 gld. 14 kr.; 3 Bošnjaki 18 gld. Tedaj za 111 mladenčev 253 gld. — Hvala Bogu in Mariji, da še nismo vtopljeni, če tudi žuga huda letina. Za najobčutljivši dušne in telesne potrebe naših vse hvale vrednih dobrotnikov bode prihodnjo sredo ob 7 sv. maša pri oltarji N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. Vsi podpirani morajo priti k sv. maši in moliti za dobrotnike — za njihove najobčutljivše potrebe. —
Za bogoslovje. Nedavno smo omenili izverstno delo »Theologia fundamentalis" II. zvezek verh-bosanskega nadškofa presvitlega dr. Jož. Stadler-ja. Po prijateljski priljudnosti smo zdaj zvedili, da tudi I. del je še na razpolago v knjigarni „Albrechta in Fidler-ja v Zagrebu (II. del se dobiva v pisarni presvitl. nadškofa samega v Serajevu, kakor je znano.) Sedaj se pripravlja tudi nov obrednik, „rituvale", in se morebiti še to leto dotisne, in sicer za vso provincijo.
Sleparske zvijače in laži! Med drugimi zvijačami imajo nadležni žulivci žepov tudi to, da se kar na celem zlažejo, ko pridejo nadlegat, rekoč: Ta in ta gospod me je k Vam poslal; ta in ta Vas pozdravlja itd. itd. Tacih in podobnih zvijač imajo pravi čuki vedno pripravljenih, toraj: previdnost!
Poslednji veliki petek, piše „Grazer Volksbl.", je gospod-skaza zahteval praženega mesa — pa le prav tolstega! Sporočilec v „Gr. Volksbl." si dovoli prašati, če gospodek meni, da je s tem kako junaško delo učinil? Ali pa, če meni, da je 8 tem veljavo svojega stanu pomnožil ?
V Angliji je umeri P. Robert Coffin, katoliški škof v Southwark-u, svoje dni anglikanski župnik. Šel je v Rim, je postal redemtorist, in pred tremi leti škof na povelje sv. Očeta. Bil je priprost, ponižen in ves goreč za Boga.
V	Zamori na Mexikanskem gospoduje kužna bolezen, in ljudstvo kliče po usmiljenih sestrah in pravi, da njih pregnanje pod predsednikom je sramota. Takrat pa, kaj pa da — je bilo to napredovanje.
Jiovi frančiškanski samostan se je pričel zidati 4. okt. v god sv. Frančiška v mestu „Bastia" na otoku Korsiki lansko leto. — Enako je bil 8. okt. podstavni k«men k novemu samostanu vložen lansko lelo v Londonu, v kraju „Uitonu.
Nov mi ijon so čč. oo. frančiškani pričeli v okra-jini najsvet. Serca Jezusovega v zveznih amerikanskih deržavah med ubogimi Indijani, ki se Čipve imenujejo.
Duhovske spremembe.
V	Lavantinski škofiji: Č. g. Ant. Borsečnik je postal stolni in mestni vikar, vodja v stolni zakristiji; č. g. Fr. Heber stolni kaplan, in č. g. Marko Černko stolni korvikar. — Č. g. kapi. Jož. Kostanjevec je premeščen od Kapele pri Radgoni k sv. Mariji D. na Včliki, in č. g. Jan. Tomanič iz Včlike k sv. Martinu na Paki. — Čast. g. dr. Lavoslav Gregorec se je poslovil s „Slov. Gospodarjem", ki ga je vredoval 10 let, in se podal v duhovsko pastirstvo kot kanonik k Novi cerkvi.
Dobrotni darovi.
Za Cirila-Metodovo cerkev v Solunu: Č. g. župnik Mart. Narobe 3 gld. — Č. g. Jož. Resnik 2 gld. — C. gosp. Fr. Marešič,- kapi. 2 gld. — Čast. g. S. Pogačar-jeva družina 5 gld. — C. g. A. Keržič 5 gl.
Za kapelo v Marijanišču : Od sv. Vida nad Cirknico č. g. župnik Jan. Čibašek 2 gld. — Jera Hribar 6 gld.
—	Dobrotnik v Ljubljani 5 gld. — Neimenovan (po g. Rozmanu) 1 gld. — Neimenovan dobrotnik 15 gld. — Dr. Matija Leben zopet 10 gld. — C. g. Jak. Dolenec 3 gld. HO kr. — Gospa Josipina Hočevar 200 gld. — Neimenovan 54 kr.
Zi cerkev Jezusovega presv. Serca: Nei menovan 50 gld. — Č. g. žup. Ferd. Kogej 2 gld. — C. g. Lov. Oblak. duh. pomoč, v Cerkljah, 1 gld. 52 kr.
Za sv. Detin-tvo: Iz Novomesta po č. P. Metodu 15 gld. — Iz Preserji 13 gld. 30 kr. (20. sušča) in 3 gld. (4. aprila), skup 16 gld. 30 kr. — Čast. g. Janez Smrekar duh. pomočnik v Kočevji, 17 gld. — Č. g. Fr. Perpar, duh. pomočnik v Trebnjem, 5 gld. — Č. g. L. Oblak, duh. pomoč, v Cerkljah, 7 gld. 70 kr. — Iz Leš 5 gld. po č. g. župniku J. Tavčarji.
Za sv. Očeta: Č. g. župnik Jernej Jarc v Dolu 8 gld. — Ambruška fara po č. g. župniku Jak. Tomelju 15 gld. — Iz Iga 65 gld. 14 kr. po č. g. župniku Jak. Dolencu. — Fara Dovje po č. g. župn. J. Ažmanu 30 gld. — Č. g. Fr. Jeršič 7 gld. — Č. g. župnik Janez čibašek 5 gld. — Neimenovan 60 kr. — Iz Kerškega vikarijata 5 gld., in 10 gld. iz Cirkelj na Dolenjskem
—	po prečast. Leskovški dekaniji. — Po č. gosp. Jožef Resniku 4 gld. — S Kerke po čast g. župn. J. Zorcu 26 gld. — K. C. 20 kr. — Č. g. Štef. Jaklič iz Št Vida k prejšnjemu še 5 gld., skupaj 80 gld. (odd. v kn. Šk. pis.) — Neimenovana 1 ces. cekin z namenom: za blagoslov pri otrocih. — Čast. gosp. župnik Janez Volčič k poprejšnjemu še 5 gld. sr. — Tri dobrotnice 1 gold. „v dober namen". — Čast gospod Simon Pogačar-jeva družina 5 gld. — C. g. Peter Ogrin z Blok 4 gold. — Neimenovana gospa 1 vel. tolar za 2 gld. — Čast. g. dek. kaplan Tom. Potočnik 3 gld.
Za varhe božjega groba v Jeruzalemu: Iz Kovora po č. g.-župniku 1 gld. — Č. g. Franc Jeršič 2 gld. — Iz Sorice po č. g. župniku Ant. Jamniku 4 gld. 40 kr. — Kerka po č. g. župniku 6 gld. — Z Iga po č. g. župn. 5 gld. — Dovje 5 gld. — Iz Stare Loke 5 gld. 52 kr.
—	Iz Selc 1 gld. 58 kr. — Iz Železnikov 2 gld. 90 kr.
—	Od sv. Lenarta 3 gld.
Za potrebne cerkve naše škofije: Od sv. Jakoba Savi 18 gld. — Od sv. Katarine 16 gld. 20 kr. — Z Brezovica 31 gld. — Iz Ribnice 19 gld. 21 kr. — Iz Podlipe 9 gld. — Iz Bohinjske Bele 8 gld. 20 kr. — Z Mozeljna pri Kočevji 17 gld. — Iz Šenčurja pri Šma-riji 25 gld. — S Kamne gorice 22 gld. 50 kr. — Iz Dola 10 gld. — Z Moravč 35 gld. — S Čateža ob Savi 15 gld. 30 kr. — Iz Lesec 23 gld. 54 kr. — Iz Vipave 16 gld. — Iz Semiča 54 gld. — Z Budanj 15 gld. — Iz Kočevja 45 gld. — Od sv. Jakoba v Ljubljani po preč. g. župniku 25 gld. — Iz Moravč 73 gld. 85 kr. — Z Verhpolja pri Moravčah 18 gld. 90 kr. — Z Blok 41 gl.
—	Neimenovana 20 gld. — Iz Zalega loga 13 gld. — S Šmarjete 23 gld. — Iz Starega Terga pri Ložu 30 gld. — Iz Leš 5 gld. — Šentvid nad Ljubljano po č. g. Marešiču 18 gld. — Višnja gora 21 gld. 50 kr. po č. g. Marešiču.
Za afrikanski misijon: Iz Šentvida nad Ljubljano 2 gld. — čast. gosp. Fr. Marešič 1 gld.
Za kapelo sv. Cirila: Z Dovjega č. gosp. župnik J. Ažman 7 gld. - č. g. kaplan Ant. Verbajs 2 gld. — Iz Preserji 1 gld. — Čast. gosp. župnik Jakob Dolenec 2 gld. — čast. gospod Franc Marešič, kaplan 1 gld. Za cerkev v Želimljah: Č. g. Mart. Narobe 2 gld.
—	Milgsp. prošt. dr. A. Jarc 10 gld. — Neimenovana 30 gld.
Za najpotrebniše misijone: Čast. g. kaplan Anton Verbajs 3 gld.
Za razne misijone i Iz Leš č. g. župnik J. Tavčar 5 gld. — Č. g. J. S. 3 gld.
Za bratovšino N. lj. G. presv. Serca: J. .S. 1 gold.
—	Iz Preserji 1 gld.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. župnik Mih. Bo-golin 2 gld. po si. „Slov." vredništvu. — P. T. „Eden" 10 gld. — Čast. g. župnik Jak. Tomelj 2 gld. — Čast g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. — Č. g. J. 5.2 gld. — Pn. kan. in prof. dr. Mat Leben 5 gld. — Č. g. Lovr. Oblak, duh. pomoč, v Cerkljah, 1 gld. 12 kr. — Iz Preserji 2 gld. — Č. g. žup. Jak. Dolenec 2 gld. - Po si. vred. „Šlov." 8 gld. 50 sold. — Č. g. A. Verbajs 2 gl. Neimenovan 2 gld. s pristavkom:
rSkor želel si biti bi jud. Zakaj? . . da za majhen bi trud H tisučev mnogo privabil; Očetu študentov vesel Bi listnico celo odštel." Odgovor:
Pa ranjškov dveh blagi Vaš trud, Skerbi in marsikterih zamud Darove bo boljši privabil. — Minister bo bolj jih vesel; Naj jud bi tisučev naštel; Manj tečro za dijake b' jih rabil. (Drogi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
P. M-d.: Vse prav in dobro. Pozdravljeni! — G. V» Iv. v B.: Naročnino oddali saloiniŠtvn.
Odgovorni vrednik: Lika Jerai. — Tiskarji in založniki: Jeief Blaaiiksvi nasledniki v Ljubi, ani.