4; 54/88 I \ • / I BLRSILOSLOVCMSKE i'V ' / / / // / // // / / / / / / ZENSKE ZVEZE VAM ERIKI / / J4-U /I Misses Olga, Mildred and little Jonita Erjavec, Joliet, 111., daughters of our Supreme Secretary Official Publication Ioftne Slovenian Women’s Union of America Number 1 JANUARY, 1940 Volume 12 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1026 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. dec. 1927 ▼ državi Illinois Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1700 E. list St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1084 Dillingham Avo., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19808 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shape!« 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet, 805 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fith Vice President Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich. Ta jn ica—S ec retar y Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St.. Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn. tZalia THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZI V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THB SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina ...............$2.00 na leto Za članice SZZ............. 1.20 na leto Subscription price $2.00 per year Members of the SWU 1.20 per year Office of Publication: “ZARJA” 1135 East 71st St. Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St. Tel. HEnderson 1572 Entered as Second-Class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1926 in Chicago, 111. Incorporated Dec. 14th 1927 in the State of Illinois Member of: National Council of Catholic Women Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,” 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Suiel, 726 E. 160th St.. Cleveland. Ohie. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimlcus, 717 Fifth St., La Salle, 111. Svetovalni in porotni odsek—Advisery Board Mrs Barbara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San Francisco, Cal. Mrs. Agatha Dezman, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wi*. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnos Mahovlich, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye 1097 E. 71st St., Cleveland, Ohio. 1940 — Januar — 1940 1 P | Novo leto. 9 T Julijan, Bazilisa 17 S Anton 25 č Spreobr. sv. Pavla 2 T | Ime Jezusovo 10 S Agathon 18 Č Stol sv. Petra 26 P Polikarp 3 S Genovefa, devica 11 Č Higin 19 P Marija, muč. 27 S Janez, zlat. 4 Č Angela, vdova Emilijana Sveti Trije Kralji 12 P Ernest, Tatjana 20 S Fabijan, Sebastijan 28 N Peter Nolask 5 6 F 13 S Veronika, Lucij ?.1 N Neža, dev. muč. Vincencij in Anast. Zar. dev. Marije Timotej, Evgen 29 P Frančišek Sal. s 14 N Hilarij, Feliks Pavel Marcel, Berard ?? P 30 T Martina, Hijacinta Janez Boško 7 ■8 N P Sveta Družina Teofil 15 16 P T 23 24 T S 31 S 1940 «» JANUARY «» 1940 SUN. MON. TUE. WEO. THU. FBI. SAT. » 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 » >» » LETO XII. — ŠTEV. 1 JANUARY, 1940 VOL. XII. — NO. 1 I is V;; 1 i: lii Ml f Si W 1 1 8 \Z\i Ite M.ARIE PRISLAND: JVo'doletne misli ANDANES ko je na svetu toliko sovraštva in intrig, se še posebno zavedamo, kako nam je iskreno prijateljstvo potrebno. Pričnimo tora j novo leto s trdno voljo, da si bomo skušale pridobiti kolikor mogoče veliko dobrih prijateljev. Nekatere, ki ste imele bridke skušnje, boste morda oporekale češ, kaj mi hočejo prijatelji; če padem v nesrečo, itak vsi prijatelji izginejo. — Morda imate deloma prav. — Včasih imamo res okrog sebe ljudi, ki jih kličemo prijatelje, ki so z nami dokler gre vse po sreči. Kakor hitro se pa veter obrne in prijatelje res potrebujemo, nas bodo ravno isti grajali, ali nas pa na cedilu pustili. Take skušnje človeku zadajo hude rane in večkrat v njem ubijejo vero v prijateljstvo. Nikar se pa ne jezimo na one, ki so se nam v težkih urah izneverili, ampak očitajmo samim sebi, ker si nismo znali pridobiti dobrih prijateljev. — Pravi prijatelj je tisti, ki stoji z vami sko zi dobro in slabo in ki vas zagovarja tudi takrat, ko je sam prepričan, da ste v zmoti. Svet je dandanes tako plitek za globo ka čustva, da je pravo prijateljstvo še posebno dragoceno. — Kako sladko zavest vam da prijatelj, kateremu lahko popolnoma zaupate; o katerem ste prepričani, da vas razume, z vami simpatizira in ki se ne ustraši vas zagovarjati tudi takrat, ko niste zraven. Ako ste tako srečni, da imate takega prijatelja, pokažite mu svojo hvaležnost in to ob vsaki priliki. Dobri prijatelji ne pridejo sami od sebe; treba jih je zaslužiti. Plemenit človek, ki ga diči hvaležnost, bo vedno imel dobre prijatelje. Neiskren, zahrbten in zavisten, pa prijateljev ne bo dolgo obdržal, ker če kje, velja tukaj pregovor: Kakor se posojuje, tako se vraču j e. Napravimo ob pričetku novega leta obljubo, da bomo vsak dan in to skozi vse leto, rekli kakšno dobro besedo v prid tega ali onega našega prijatelja in znanca in krog onih, ki nam bodo želeli dobro, se bo vidno širil. Napake drugih ljudi nam ne škodijo, niti nam ne koristijo, zakaj bi se tora j spotikali ob nje. Rajši poiščimo dobre lasnosti, katerih ima vsak človek nekaj in poudarjajmo te, napake pa prezri-mo, ker tudi sami nismo brez njih. Če pa moramo izreči kritiko, naj bo ta kritika stvarna in poštena, toraj taka, ki nas ne bo poniževala, ampak nam dala pečat dostojanstva in razsodnosti. Naše življenje je tako kratko, da se res ne splača s neprijetnostmi ga sebi in drugim greniti. Par let zatem, ko nam bodo zapeli “Miserere,” se nas nihče več ne bo spominjal. Celo naši domači, katerim se v življenju zdimo nenadomestljivi, nas bedo kmalu pozabili. Zakaj bi torej po svojem načinu ne skušali bližnjim koristiti, dokler to lahko storimo. Dobre misli, plemenita dejanja, bodo koristila tudi nam, ker nam bodo prinesla zadovoljnost in mir srca. Ali niso pomilovanja vredni tisti ljudje, ki imajo vedno kako “piko” na tega in onega in se razburjajo, ker ta in ta ni tak in tak. Ni večje sreče na svetu kot je mir srca in tega najdemo le v duši plemenitega človeka, ki želi vsem dobro, nikdar pa v srcu onega, ki kuje sovraštvo in stresa jezo na vso svojo okolico. S3 S I m 8 I Siv f, Us m ..1 mm S i i i & V KRISTUSU JE REŠITEV REV. MILAN SLAJE: RAVKAR smo obhajali vesele božične praznike. Vesele? Malo je bilo veselega razpoloženja med, nami. Veselo oznanilo, da se nam je narodil Zveličar sveta, je grenila zavest težke krivde, da smo se tako daleč oddaljili od Njegovih naukov in zapovedi. Hoteli smo postati srečni brez Njega, ustvarjali smo si nebesa na zemlji in za kazen smo dobili — pekel. Domišljevali smo si v svoji človeški plitvosti, da je mogoče iti preko Njega brez kazni. Toda, slej ko prej veljajo Njegove besede: Brez mene ne za-morete ničesar .. . Kam so nas zavedli voditelji, ki so napovedali boj Bogu! Stalin, Hitler in mnogi drugi, ki so učili in še učijo, da je vera opij ali mamilo človeštva, da je Bog dandanes čisto odveč, da bo svet srečen, ko bo porušena zadnja cerkev in pobit zadnji duhovnik, vsi ti laži-voditelji so v premnogih milijonih zadušili pojme o pravičnosti, ljubezni in drugih družabnih čednostih, brez katerih si urejene in pravične človeške družbe ne moremo predstavljati. Uničili sa krščanstvo v svojih deželah in mesto krščanstva so prevzeli filozofijo afriškega divjaka, kateremu je pravica — moč. In tako vidimo, kako se vsled te divjaške miselnosti dvajsetega stoletja podirajo stare in preizkušene naprave, kako se rušijo stebri držav in narodov s strahom opazujemo, da prisege in pogodbe nimajo več nikakšne veljave, da hinavska usta ponavljajo svete obljube, katerim nihče več ne verjame, da so samo oni narodi varni pred svojimi sosedi, ki imajo dovolj bajonetov in Icanonov, ker pač pravice dandanes,, v tem naprednem dvajsetem stoletju, nihče ne spoštuje in se je nihče ne boji. Edino, kar se še rešpektira, je moč, sila. Kljub vsem iznajdbam, kljub vsej toliko hvaljeni civilizaciji, padamo globlje in globlje v džunglo, divjino, kjer imajo zveri približno iste pojme o pravici in drugih socijalnih čednostih, kakor moderni človek. Bodoči zgodovinar bo naslovil svojo zgodbo o našem stoletju najbrž takole: O civiliziranih divjakih dvajsetega stoletja.. . Kjer ni Kristusa, tam je kaos, zmeda. Stalina in njegove pomočnike smatramo za glavne glasnike brezboštva. Sadove teh brezbožnih idej in naukov smo lahko opazovali ves čas, odkar so bili komunisti na “vladi” v nesrečni Rusiji. Življenje v tej deželi nima nobene cene. Milijoni so bili pobiti ali izstradani, ker so si upali samo misliti drugače, kakor rdeči mogotci. S stavkami, podtalnim rovarenjem, umori in vsemi mogočimi nemoralnimi sredstvi so izkušali komunisti zanetiti požar revolucije v drugih deželah. Nič jim ni bilo sveto. Špansko so zalili s krvjo. Opustošili so jo in razdejali, da bo vzelo dolga leta, da si zopet opomore. Kamor pa niso mogli zanesti ogenj in meč, so pa zastrupljali srca, posebno mladine, s svojimi prevratnimi nauki. Sicer trezni in razsodni možje so prerokovali obnovitev človeške družbe v smislu komunističnih naukov. In akoprav se je ljubezen do komunistične Rusije sedaj nekam ohladila, si vendar še nismo na jasnem, koliko razdejanja je povzročil v svetu tu nauk krvi in sovraštva. Da je bilo komunistom mogoče žeti toliko uspehov in da smo morali dolga leta poslušati slavospeve o sovjetskem nestvoru, ki jih je prepevalo naše dnevno časopisje, temu je bil glavni vzrok ta, da so mnoge države, ki še hočejo veljati za krščanske države, že davno zavrgle Kristma in Njegov nauk, in so se torej v verskem pogledu znašle na sorodnih tleh s sovjetskimi brezbožniki. Le poglejmo Zedinjene države, ki so v šolah in v javnem življenju sploh, popolnoma razkristjanjene. Kakšno čudno pisano družbo smo dobili tukaj v komunističnih vrstah in med komunističnimi priganjači! Holhjivoodske milijonarje, sinove in hčere milijonarjev na Wall-Street-u, može in žene na najvišjih mestih, torej ljudi, katerim bi niti v sanjah ne padlo v glavo, da bi s kom, po komunistično, delili svoje milijone, vsi ti so se pri šampanjcu in bogatih banketih navduševali za komunistične ideale/” Kdo naj razloži to uganko ? Prav lahko jo je razumeti, ako pomislima, da v življenju teh ljudi nima Kristus nobenega pomena in da jim je nad vse moral ugajati sovjetizem, ki je temeljito obračunal s “srednjeveškimi marnjami” in “krščanskim praznoverjem." Akoprav je bilo povsem jasno, da se v Španski bije boj med komunizmom in krščanstvom, so ti “prosvitljenci” izpregledali komunistom vse morenje in opustoševanje, ker so menili, da je uničenje katoliške cerkve v Španski tako veliko dobro delo, da so v primeri s tem vsi umori in požigi prava malenkost. Prav isto so menda mislili naši slovenski odpadniki, ki so zbirali darove za španske komuniste, akoprav venomer trdijo, da niso komunisti. Da, da, le kadar je treba udariti po veri in Kristusu, se znajdejo s komunisti pod isto streho komunisti pa pridno izrabljajo duševno otopelost in nerazsodnost teh ubogih ljudi ter z njihovo pomočjo* majajo stebre države in človeške družbe. Kako pa mi? Vse smo že poizkusili in videli ter prišli do zaključka: Kristus in Njegovi nauki so edina rešitev držav in narodov. Dal Bog, da bi nam novo to leto in pred vsem prihodnji božični prazniki prinesli čistega veselja, pred vsem pa miru med narodi, ki pa bo mogoč le tedaj, ako bodeta, naše življenje preželi oni dve veliki zapovedi: Ljubi Boga nad vse in svojega bližnjega kakor sam sebe. LEO ZAKRAJŠEK: SLOVENIJA- EKAJ dni po povrnitvi iz zadnjega obiska v Jugoslaviji sem dobil od urednice “Zarje” poziv, da nekaj napišem o razmerah v naši stari domovini. Obljubil sem ji, da ji o priliki ustrežem ter napišem kaj primernega. Ker obljuba dela dolg, zlasti še, ker me je gospa urednica dela “on the spot” s tem, da je objavila mojo obljubo v naslednji številki, se res ne morem izmuzniti. O, te ženske, to vam znaj o. Pisanje navsezadnje ni ni-kaka muka, toda pisati stvarno o sedanjih razmerah v kaki evropski deželi, je pa težava, kajti važni in veliki zgodovinski dogodki se sem servirajo takorekoč kar trikrat na dan. Kar je bilo Leo Zakrajšek včeraj še obstoječe dejstvo, je danes že brez pomena in veljave. Včerajšnje svečane obljube in častne besede, so danes prazne pleve. Stebri, na katere smo včeraj zidali bodočnost, so danes zrušeni in razmetani. Ideje, na katere smo včeraj prisegali, so danes ali prebarvane z vsemi mogočimi barva-vi, ali pa pometene na smetišče. In danes se nam niti ne sanja o tem, kar bo jutri veljalo in odločevalo. Pa naj človek piše stvarno v takih časih, če more. Zato se mi zdi varnejše, da pišem o tem, kar se je že zgodilo. Med minulimi dogodki pa so taki, o katerih nam je poročalo časopisje, a dosti je pa tudi takih, navadno še važnejših in zanimivejših, o katerih nismo ničesar brali v nobenem časopisu. Eno takih velevažnih zakulisnih dejanj pa se tiče ravno naše lepe in ljubljene Slovenije in sem zato mnenja, da bo opis tega prijal čitateljicam in či-tateljem (poročajo mf namreč, da so v mnogih slučajih moški zvestejši bralci Zarje kakor pa ženske). Pripomnim pa naj še, da sem bistvene podatke o tem dejanju dobil v Jugoslaviji in sicer od takih oseb, da v njih verodostojnost prav nič ne dvomim. * * * Proti koncu leta 1937 je jugoslovanska vlada iz zanesljivih virov izvedela, da se je Nemčija odločila za okupacijo Avstrije ter da je izvršitev tega načrta samo vprašanje nekaj mesecev. Kar pa je v tem poročilu jugoslovanske državnike še posebno pogrelo, je bilo to, da namerava Hitlerjeva vojska istočasno zasesti tudi Slovenijo do Gorjancev ter da so tudi za okupacijo Slovenije izdelani natančni podrobni načrti ter da so Nemci Slovenijo že prekrstili v Karstgau (Kraška pokrajina). Ta nemški načrt nam bo toliko lažje razumljiv, ako pomislimo, da tečeta skozi Slovenijo dve - KARSTGAU važni železnici, Južna in Bohinjska, ki spajata Dunaj z Italijo in morjem, a Južna železnica pa ima razmeroma kratko in ugodno zvezo tudi z Madžarsko, ki je bila v tesnih prijateljskih odnošajih z Rimom in Berlinom, a Jugoslaviji pa tedaj vse prej kakor naklonjena. Slovenska zemlja je torej tisti važni člen v verigi srednje-evropskih prometnih žil, ki manjka Nemčiji za popolno kontrolo v nemško gospodarsko sfero spadajoče Srednje Evrope. Poleg tega bi se pozicija Nemčije proti Italiji znatno ojačila z okupacijo Slovenije. Zelo važno za Nemce bi bilo tudi to, da ima Slovenija veliko premoga, lesa, živil itd. Vsekakor bi Hitler s Slovenijo ogromno pridobil. Samo po sebi se razume, da so bili diplomatski krogi v Jugoslaviji skrajno alarmirani ob prejemu tega poročila iz Nemčije. Položaj pa je bil tam resnejši, ker je bila Jugoslavija članica male tro-zveze (Čehoslovaška, Rumunija in Jugoslavija) in ker je bila ravno ta tro-zveza hud trn v peti Hitlerju in Mussoliniju. Oba sta se zarotila, da to ti’o-zvezo zrušita. Slovenija je imela dobiti prvi sunek v tej smer.i članice te tro-zveze, zlasti Čehoslovaška in Jugoslavija, sta se v polni meri zavedali, kaj bi pomenilo zanju, ako izgine slabotna Avstrija in pride na njeno mesto nemška svastika. Vse tri so bile pripravljene, da se z orožjem upro nemški okupaciji Avstrije, toda odločilno besedo sta imeli Anglija in Francija. Da ugotovi tozadevno stališče teh velesil, je odpotoval jugoslovanski ministerski predsednik v Pariz in nato še v London. V obeh mestih je dobil isti odgovor: Francija in Anglija ne bosta šli v vojno s Hitlerjem, ako on zasede Avstrijo. Ta odgovor pa je pomenil, da mala trozve-za ne bi dobila vojaške pomoči, ako se spusti v vojno z Nemčijo. Za malo tro-zvezo pa je bil položaj tem kri-tičnejši, ker se ji je bilo bati napada tudi od Italije in Madžarske. Sprevidela je, da bi bil to “boj brez upa zmage.” Sklenile so, da ne gredo v vojno ter da vsaka reši, kar se rešiti da. K temu sklepu so veliko pripomogle tudi notranje razmere v njihovih držav. Posledica tega sklepa je bilo tudi to, da je kmalu po obisku jugoslovanskega ministerskega predsednika v Pariz in London sledil tudi obisk v Berlin. Uspeh tega obiska je bil med drugim ta, da je Nemčija priznala tedanjo avstrijsko-jugoslovansko mejo tudi za bodočo nemško-jugoslovan-sko mejo ter celotnost jugoslovanskega ozemlja. S tem pa je bila obvarovana tudi naša Slovenija, vsaj za enkrat, Hitlerjeve vojske in vsega gorja, ki bi ž njo prišlo nad naš narod in našo rodno grudo. •Jasno pa nam mora biti, da ta rešitev ni bila zastonj, ampak zelo draga za vso jugoslovansko dr-vavo. Na berlinskem obisku so bile sklenjene važne ielekosežne trgovske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. In lahko si mislimo, da je pri teh po-~o 'bah Jugoslavija vlekla “ta kratko.” To je bilo •: rr ravnejše, ker je Hitler dobro poznal stališče nr'je in Anglije, in tudi Italije in Madžarske, n pa so slabe in drage trgovske pogodbe bolj-’ or pa draga in zgubljena vojna. Da'je em tu mnenja, da se je ravno v tem kri- tičnem času, ko je bilo že vse pripravljeno, da se odreže Slovenija od ostale Jugoslavije, ideja jugoslovanskega državnega edinstva sijajno manifestirala, to je, da sta Srb in Hrvat zvesto in junaško stala ob strani bratu Slovencu ter da sta bila po bratovsko voljna nase prevzeti visoko ceno, katero je Hitler zahteval za odkup Slovenije. Vsi jugoslovanski narodi pa dalje ravno iz tega veleva-žnega dogodka v svoji zgodovini lahko jasno spoznajo, da je samo v složni in bratski skupnosti mogoča njihova rešitev in svoboda. aa Zorman: Le šumite in grozite, silni mrzli vi vetrovi, le vrtite se, plesavci, nad zvenelimi vrtovi! LE ŠUMITE .. .. Kaj mi mar, da siva megla skriva zlate sončne žarke, kaj mi mar, da golo drevje znani prihod zime starke! K meni prišla je ljubezen,-kot pomladno sonce greje, gorke mi skrivnosti diha, cvetna zrna v srce seje. ezje Zgodovina in popis božje poti—Nadaljevanje Prireditev na stadionu 28. junija, 1935 Ljubljanska mladina se je ob 7. zjutraj uvrstila v slovesen in pester sprevod, poln krasnih skupin in prizorov, da je spremljala Marijo na stadion. Nad poldrugo uro je trajal sprevod, tako, da se je na stadionu zbralo okrog 30,000 otrok. “Nikdar še ni bilo toliko slovenske mladine naenkrat pri Jezusu zbrane; ni še videla takega jutra naša domovina,” je po pravici zaklical ljubljanski škof v svojem nagovoru mladini. Papeški legat kardinal Hlond je daroval sv. mašo, otroci so navdušenj prepevali kongresne pesmi, med sv. mašo pa jih je 26,000 pristopilo k skupnemu svetemu obhajilu. Prejeli so papežev blagoslov in tudi malo okrepčila za telo. Kakor pisano polje pomladi je bila vsa ta živa množica nedolžnih src in nepozaben ostane prizor, ko so vse te male ročice z belimi robci navdušeno pozdravljale Marijo in odposlanca svetega očeta. Slovo od Marije Večerno sonce je poljubljalo stadion in po vsej slovenski zemlji so zvonovi vseh cerkva naznanjali, da se je končaval največji verski praznik v zgodovini slovenskega naroda — evharistični kongres. Ljudje se kar niso mogli odtrgati od stadiona. Navdušeno so pozdravljali odhajajočega papeževega legata, škofa in druge dostojanstvenike. Naenkrat je pa zvočnik naznanil, da se bo poslovila milostna Mati in romala spet nazaj v svoje domovanje na Brezjah. Oči tisočev so zastrmele proti oltarju, srca so zatrepetala, kolena se upognila, oči se orosile, ko so na lepi nosilnici oo. frančiška- ni nesli Marijo skozi sredo stadiona. Žalostno so robci mahali poslednji pozdrav in skoro da ni bilo suhega očesa in vse je prevzel občut čudovite bližine in ljubezni Marijine, ko se je mogočna in milostna “Kraljica Slovencev” pri vratih arene še enkrat obrnila kakor v slovo. Tedaj je Ljubljana prejela blagoslov svoje naj večje in najboljše Matere. Ljudstvo ji je pa v zahvalo zapelo njeno pesem. Od stadiona se je začel triumfalen povratek Marijine slike na Brezje. Vse ceste so bile polne ljudi, ki so se drenjali, da bi še enkrat videli Marijo. Pot je peljala skozi Št. Vid, Medno, Presko, Soro, Škofjo Loko, Žabnico, Šmartno, Kranj. Triumf Marijinega povratka je bil še mnogo lepši kot njena pot v Ljubljano. Marija se je vračala kot zmagovalka, kot Kraljica. Nobenega rimskega vojskovodje triumf Marijinega ne doseže. Tam je vladala surovost, bahatost in brezsrčnost, tu sama milina, ljubezen in prisrčnost. Tam zmaga nad telesi, tu zmaga nad dušami, nad srci. Tam prisiljeno suženjstvo, tu prostovoljna služba ljubezni. To je pravo zmagoslavje, ki se ga nebo samo veseli. — Marijo so spremljali okrašeni avtomobili, vozovi in kolesarji, v vaseh so jo pričakovale množice vernih, mladina, duhovniki, učiteljstvo, občinski odbori, na oknih in ob cestah so plapolale svečke, ponekod so bili narejeni oltarčki s svetimi podobami, drugod mlaji, ljudstvo je pelo, zvonovi so zvonili, godbe igrale, otroci sipali cvetje. Tam, kjer se odcepi cesta proti Brezjam, je čakalo morje luči. Vsa samostanska družina in številna duhovščina, šolska mladina in učiteljstvo ter množica ljudstva, vse je v svetem hrepenenju pričakovalo Marijinega prihoda. Kakor so bili ob ločitvi žalostni, tako so bili ob vrnitvi vsi polni veselja in ta očitna radost je dihala tudi iz zaupne molitve: “Pod Tvoje varstvo pribežimo, o sveta božja Porodnica . . .” Zapeli so nekaj pesmi in procesija z lučicami se začne pomikati proti cerkvi. Pred glavnimi vrati se ustavi, spremstvo stopi raz voz, p. Kri-zostom in p. Roman sta vzela dragoceno breme na rame ter nesla milostno podobo pred njen oltar, na kar je bil prebran zapisnik, ki se glasi: “Iz Ljubljane smo odšli 30. junija 1935 po končanem in uspelem evharističnem kongresu, ki mu je predsedoval papežev legat kardinal Hlond, ob 7 zvečer in spremili milostno podobo skozi Št. Vid nad Ljubljano, Presko, Soro, Škofjo Loko, Šmartno in odtod na Brezje. Sliko smo nepoškodovano oddali. Gregorij Rožman, škof, legatus a latere Augustus Hlond.” Nato slede podpisi prisotnih prič. Pečati so bili nedotaknjeni in prav tako zlata vrvica, ki je šla okoli oboda okvira. Vpričo množice so vrvico prestrigli, postavili podobo na njeno mesto in vse ljudstvo je stoje zapelo zahvalno pesem. Opolnoči je bila sv. maša, ki jo je opravil p. provincial doktor Gvido Rant. V ponedeljek nato je pa odšlo vse kardinalovo spremstvo, apostolski nuncij v Beogradu, vsi domači in tuji škofje ter drugi odličnjaki na Brezje v “naše slovensko Čenstohovo,” “naš gorenjski Lurd, ki čuva srce slovenskega naroda, da so vrnili obisk Mariji in se zahvalili za tako izredno velik blagoslov kongresa, ko Na tej sliki vidite krasne vzorce čipk kakoršne izdelujejo v Zireh na Notranjskem. V Žireh je bil v šoli dolgo vrsto let za nadučitelja g. Pavel Šilc, stric naše urednice (mame brat), ki je preminul pred svetovno vojno. Njegova soproga Amalija rojena Božič, nekdanja učiteljica in risarica vzorcev za čipke je birmanska botra naše urednice. Ona sedaj stanuje pri bratu v Ljubljani. ŽIRI Žiri na Notranjskem, so staro naselje na zapadnem robu Žirovskega polja ob banovinski cesti Škofja Loka— Žiri—Logatec. Žiri so poznane po vsej državi in tudi po drugod radi čipkarstva, ki je najbolj razvita domača obrt. Čipke v vseh najlepših vzorcih se razpošiljajo po vseh krajih, večinoma preko Osred-niegn zavoda za domačo obrt v Ljubljani. V Zireh je državna čipkarska šola, ki slovi vse naokrog zaradi krasnega domačega dela pridnih ženskih rok. Zadnja leta so se Žiri razvile v letoviški kraj z lepimi izletnimi točkami in kopanjem v topli Sori. Župna cerkev sv. Martina je veličastna stavba s krasnim velikim oltarjem in ima orgle na električni pogon. Zgotov-Ijena je bila leta 1910. ppl ml rit se je v polni meri spolnjevala zlata beseda: “Po Mariji k Jezusu.” Kardinal je bil slovesno sprejet in pozdravljen, daroval je tiho sv. mašo in se ves poživljen vrnil v Ljubljano. V teku dopoldneva se je pripeljal na Brezje tudi notranji minister dr. Korošec. Veličastni evharistični kongres, ki je pričal o globokem in trdnem verskem prepričanju našega naroda, je bil končan. Marijino slavje je pa trajalo dalje. Mati je zajela srca vseh dobrih otrok. Vse tiste vasi, ki se je brezjanska Marija na potu v Ljubljano in iz Ljubljane nazaj na Brezje pri njih ustavila, so ji hotele vrniti obisk. Tako Predoslje, Velesovo in Cerklje 4. avgusta s 1400 udeleženci. Mesto Ljubljana pod vodstvom g. kanonika in stolnega župnika dr. Klinarja 18. avgusta s 4000 udeleženci. Z njimi je prišel tudi ljubljanski knezoškof dr. Rožman. Bila je ravno nedelja in je bilo toliko romarjev, da se je morala ob 10. uri služba božja vršiti zunaj cerkve na provizoričnem oltarju, ki je bil lepo okrašen. Najlepši kras je pa bila milostna podoba, ki so jo prinesli na oltar, da so jo mogli vsi romarji videti. Sv. mašo je opravil knezoškof dr. Rožman, romarji so pa prepevali evharistične in Marijine pesmi. Nadalje so še vrnile Mariji obisk sledeče župnije: Šenčur 25. avgusta z 800 udeleženci; Št. Vid pri Ljubljani 15. septembra s 1300 udeleženci ; Preska 22. septembra vS 600 udeleženci; Škofja Loka in Žabnica 29. septembra s 500 udeleženci. Poleg teh je pa prišlo tudi izredno veliko manjših skupin. Tako se je po evharističnem kongresu, ki se je obhajal pod zaščito Marije Pomagaj na Brezjah, versko življenje med slovenskim narodom dvignilo in poglobilo. (Dalje prihodnjič) Ivan Čampa: ALBUM Dokaj deklet sem že poznal in ljubil in vsaka mi v spomin je svojo sliko dala, da v glavi vsaj, če v srcu ne, bi mi ostala; a glej: še iz spomina sem jih kmalu zgubil. Prijatelj mi za god lep album je podaril in zdaj na novo zbral pozabljene sem slike, okusno sem pripel na liste jih velike in si tako nekak muzej ljubezni ustvaril. Stran prva je neizpolnjena ostala: za sliko tvojo, ki nikdar je nisi dala da bi mladosti me spominjala bogate. Ni treba je! Že davno bi bila zbledela ti pa mi kljub temu še v duši boš cvetela in vedno bom z lepoto v srcu mislil nate. ŽENSKI SVET Španska diplomatka predava m Wellesley kolegiju JZ tople Španije je demokratska vlada poslala svojo zastopnico Senoro de Palencio v mrzlo, severno deželo Švedsko. Visoko izobražena gospa je pokazala svoje zmožnosti, ko je bila članica parlamenta, delegatinja skupščine pri Ligi narodov ter članica mednarodnega delavskega komiteja v Ženevi, v Švici. Nesrečna civilna vojna pa je prekinila njene diplomatske odnošaje in razočarana se je preselila v Mehiko. Fakulteta Wellesley kolegija pa jo je povabila v Massachusetts, kjer predava o svojih bogatih skušnjah učenkam španskega jezika. Plodovita pisateljica ter poznavalka literature, glasbe in umetnosti je tudi dobro orijentirana o socijalnih razmerah po svetu. Slušateljice, ki so večinoma iz bogatih rodbin, se tudi zelo zanimajo za zadružništvo, ki je posebno v severnih deželah dobro vpeljano in razširjeno. Vsi pogovori se vršijo v španščini, kar je za učenke tega jezika velike vrednosti. Senora de Palencio je zelo priprosta dama, a visoko cenjena in priljubljena predavateljica. Na kolegiju Wellesley se je v svoji mladosti izobraževala Madame Kaishek, žena sedanjega generala in voditelja na Kitajskem. Vzroki pomanjkanja delavk za hišna opravila pRED kratkim se je v New Yorku zbralo več ženskih organizacij in gospodinj, da so razpravljale o tem kočljivem vprašanju hišnega dela, ki še vedno nosi nekak pečat ponižanja in zaničevanja. Industrijska komisarka Frieda Miller je dala pošteno in resnično izjavo, ko je rekla, da delavk v resnici ne manjka, manjka pa dobrih služb, kjer bi človeka upoštevali in dobre ravnali ž njim. Zenske delodajalke so bile spoznane za nekake “labor chiselers,” ki svoje posle preveč izkoriščajo. Miss Louise Stitt iz državnega delavskega odseka je povedala, daje v naših državah okrog dva milijona ljudi, ki opravljajo hišna dela. Med temi je 90 odstotkov žensk in polovica teh zamork. Povprečna tedenska plača je bila od pet do sedem dolarjev za 60 in tudi več ur. Gospodinjam se je priporočalo, da naj delovne ure skrajšajo in plačo izboljšajo, pa jim delavk ne bo manjkalo. Po raznih mestih so začeli s poukom o hišnih delih in vsaka učenka, ki iz- vrši tak tečaj, je opravičena do večjih zahtev od svoje gospodinje. Radio in izobrazba JENSKI klubi skušajo porabiti radio v izobrazbo. Ga. Ida Bailey Allen, ekonomka (home economist) je poročala, da izmed 378 radijskih ur na teden iz treh glavnih omrežij, se sliši samo 45 minut podučno predavanje, ki se nanaša na gospodinjstvo in dom. Ga. Alien je že govorila o tem z odgovornimi sponsorji, pa so ji enostavno povedali, da se Američanke ne zanimajo za podučno gradivo. To bi bila žalostno spričevalo za našo splošno inteligenco, ako bi bile njih trditve resnične. Vsakega nekaj, pa bo vsem ustreženo, tistim, ki se radi zabavajo in tistim, ki si žele poduka in izobrazbe. Izjava ameriških mater JSJA pobudo ge. Catt in drugih ženskih boriteljic se je priobčilo izjavo ameriških mater, ki so se podpisale in obljubile, da bodo zagovarjale demokratske principe in tako učile tudi svoje otroke, katerim bodo že v mladosti poudarjale prednosti, ki jih uživamo pod demokratsko vlado. Iz 1,081 krajev so prejele podpise od posameznih ženskih organizacij in drugih vodilnih žen ter so potem vse skupaj poklonile naši najmarljivejši delavki za splošni blagor naroda, ge. Eleanori Roosevelt. Ta izjava bo izročena Kongresni knjižnici v varstvo. Ga. Roosevelt je v svojem govoru omenila, da bodimo previdni in ne kratimo svobode nikomur, kajti ako jo komu prikrajšamo, bomo tudi sami prišli na vrsto in trpeli vsled tega. Ljudi, ki sprejemajo navodila tujih vlad, pa pri nas ne moremo upoštevati, tako je povedala radi raznih hujskačev. Tudi se ne strinja s tisto žensko skupino, ki je predlagala registracijo nedržavljanov. Rekla je, da bi s tem korakom izpodbili temelje demokracije, ki pusti vsakemu svobodno gibanje. Priporočala je vsem, da smo previdni in strpljivi ter pomagamo bodočim državljanom po svojih močeh. Posebno pri srcu ji je mladina, ki se vsled nenavadnih ekonomskih razmer smatra za izgubljeno generacijo. Kot skrbna mati hiti povsod kamor jo vabijo in kjer z njeno pomočjo skušajo rešiti težak problem današnji mladini. POZDRAVLJEN PRVI MLADINSKI KROŽEK JpRI pregledovanju decembrske številke naše priljubljene Zarje, nas je veselo presenetila pestra skupina mladih Slovenk, ki so bile presajene iz našega narodnega polja na skrbno negovano gredico SŽZ. To je krasen šopek samih ljubkih smejočih obrazkov dekiic, ki se gotovo ne bodo nikdar sramovale svoje slovenske narodnosti. Bodite prisrčno pozdravljene in dobrodošle. Da bi bile vedno v čast in ponos organizaciji, ki vas je tako ljubeznivo sprejela v svoje varstvo, to vam danes iz srca želimo. Delegacija zadnje konvencije je po treznem premisleku sprejela moder predlog skrbne predsednice, ge. Prisland, ter naredila sklep pomladiti Zvezo z novim, mladim naraščajem. Pristop mladine je najboljše jamstvo, da ta potrebna ženska skupina ne bo zaspala, ko bo zadnja izmed njenih prvih deset tisoč članic legla k večnemu počitku. Organizacija bo pomlajena krepko živela in cvela ter razprostrla svoje veje preko vseh držav, kjerkoli še bije zvesto srce slovenske žene in matere. Podružnica št. 14 je lahko ponosna na svoj prvi mladinski krožek in upamo, da ji bodo tekom leta sledile vse ostale podružnice ter pripeljale vso svojo mladino pod okrilje SŽZ. Prepričani smo, da ni med nami nobene matere, katera bi ne želela svoji hčerki dobre družbe, ki je pri razvoju mladine jako važen faktor. Ta dobra družba bodo mladinski krožki, katere bo skrbno vodila in nadzirala starejša skupina, zavedajoč se svoje velike dolžnosti in odgovornosti napram mlajšim sestricam, članicam. Za majhen mesečni prispevek bodo deklice deležne lepih ugodnosti in prilik, za katere vam bodo hvaležne v poznejših letih. Matere, Zveza vas vabi in kliče: pripeljite ji svoje dekliče! Pet čevljev in dva palca ^OJNA v Evropi je pri naši mladini vzbudila veliko zanimanje 2a službe zračnih pilotov in pilotk. V mnogih ženskih kolegijih so otvorili potrebne tečaje, ki so vsi prav dobro obiskovani. Za sprejem v te tečaje so gotovi predpisi in eden je tudi glede velikosti. Dekle, ki se želi posvetiti pilotstvu, mora meriti pet čevljev in vsaj dva palca. Če je le za spoznanje manjša, pa ni potrjena. Ena izmed teh novink je hotela na vsak način postati sposobna, čeprav ji je manjkalo en palec predpisane višine. Telovadila je in se pretegovala na vse načine in že je bila skoro dovolj visoka. Le malenkost še, pa bo o.k. V svoji iznajdljivosti se je udarila po glavi, kjer ji je zrastla bunka in ta je tudi malo pripomogla do zahtevane mere. Ko je prišla pred komisijo in so izvedeli, kako je prišla do rožička, so bili v precejšni zadregi. Dekleta s takim pogumom in vztrajnostjo bi ne smeli zavreči. Mogoče bo še kaj zrasla, da bo lahko neovirano gledala z sedeža. V.siika je za nekaj sposobna ^A letošnji razstavi ročnih del, ki jih zbere Ameriški ženski klub iz vseh naših držav, ter potem razstavi v New Yorku, je bil krasno skvačkan namizni prt v velikosti 10j^x 6 čevljev. Napravila ga je 43 let stara ga. Noble iz Minneapolis, Minnesota, ki si je več let želela prilike videti svetovno razstavo in metropolo New York. Ko so se članice kluba čudile njeni vztrajnosti in potrpežljivosti, jim je ga. Noble povedala, da je vsak človek za kakšno delo bolj privržen. Tako je tudi ona mislila, da zna kvačkati in v tem lahko postane prva. Rekla je, da ne pleše, ne poje in tudi glasbeno ni izobražena, le z ročnim delom se lahko postavi in tako se tudi je. Priznala je, da so njeni otroci veliko pripomogli do te zmage, ker so ji vodili gospodinjstvo, da je ona lahko kvačkala. Več kot pet mesecev je izdelovala prt po renesanskem vzorcu, za katerega je porabila 37,000 garna št. 100 (mercerized crochet cotton). Zelo srečna si je ogledovala mesto po treh dneh gostovanja pa se je vrnila domov z nagrado $250.00 in zlato kvačko, katero bo gotovo z velikim ponosom kazala svojim sosedom. Steklene kravate so že na trgu ^^ED božičnimi darili so letos prvič naprodaj tudi steklene kravate. Iz stekla so izdelovali šipe, kozarce, steklenice, cevi in kakšne okraske, a letos se bodo moški lahko postavljali s stekleno kravato, kar bo gotovo velika novost. Glede barve in vzorcev še ni izbere, dobe pa se v dveh modrih barvah pisane kravate za ceno petih dolarjev. V tisočerih steklenih nitkah se love in odbijajo svetlobni žarki, kar napravi posebno lep vtis. Kadar bo cena teh kravat nižja, kar se bo gotovo zgodilo, ko se bo ta industrija steklenega blaga izpopolnila, bo- do imele veliko praktično vrednost. Stekleno blago se ne zmečka, se ne povesi in ne raztrga, pa tudi zamaže se ne, ker steklene nitke ne vsrkajo mokrote. Madeže se bo lahko obrisalo. Pri pranju steklenega blaga ni treba drgniti in mencati in če se zadnji vodi, v kateri se izplahne, doda žli-čico olivnega olja, pripomore da se še lepše blešči in svetlika. Stekleno blago ima še eno veliko prednost in ta je, da je varno pred ognjem. Trpežne nogavice iz nylon-a j^ODA svilenih nogavic je ženske čisto zasužnjila. Nobena dekle bi ne hotela zaostati za svojimi vrstnicami ter nositi cenejše in trpežnejše bombažaste nogavice. Svilene nogavice so res najlepše ampak križ je z njimi, ker niso trpežne. Komaj se človek kam zadene, pa že sfrčijo pentlje iz prvotne oblike. Pri nylon nogavicah pa ne bo nič tega. V Du Pontovih tovarnah so kemisti napravili tako lepe nogavice, ki se svetijo kot svilene, a se nosijo po več mesecev, ne da bi se kje raztrgale. Za prvo poskušnjo so jih nosile tamošnje uradnice in vsaka se je pohvalila, kako dolgo so trajale. Tako je šla pohvala od ust do ust in ko so jih v Wilmington, Delaware, začeli prodajati, ni bilo treba nobene plačane reklame. Ženske so se zbrale in vsaki je bilo silno žal, ker je smela kupiti le tri pare teh nogavic. Vitamin zoper osivelost las JZ sladkornega trsa pridobivajo sladkor in preostanek tega procesa je nekak teman med — molasses, ki je prav prijetnega okusa. Stare matere so znale ceniti vrednost mo-lassasa in so ga mešale med razna domača zdravila. Rabile so ga pri peki in kuhi ter so ga tudi mazale na kruh za slabokrvne otroke. Naraven molasses, ki ni prečiščen (refined) ima precej železa in drugih koristnih snovi. Po množini železa gre prvo mesto molassasu, za njim pridejo goveja jetra in potem otmil (oatmeal) ovseni kosmiči. Špinača se lahko skrije ker ima prav majhen odstotek železa, čeprav je bila dolgo let v čislih. Poleg železa ima molasses tudi važen vitamin, ki so ga izsledili pri raznih preskušnjah. Vitamin, ki preprečuje si-venje las, imenujejo “Vitamin B Complex,” ker je sestavljen iz več delcev. Zdravnica Agnes Fay Morgan je razdelila ta vitamin in dognala, da je eden izmed teh delcev potreben za barvo las. Poskušala je na podganah in kadar je pridržala en del tega vitamina, je postala dlaka mršava in posivela. Z dodatkom celega vitamina se je dlaka popravila in dobila prvotno barvo. Te poskuse sedaj nadaljujejo v Californiji v zavodu za biologijo — Institute of Experimental Biology — in pričakovati smemo še velikih presenečenj. Spomini na izlet SŽZ v staro domovino so še vedno med najlepšimi. Tukaj nas vidite na sliki, ki je bila vzeta ob povratku iz gore Vršič v Kranjski Gori. Po sedem urah hoda ni bilo utrujenosti pač pa sam smeh in veselje, da smo bili na vrh gore do meje med Jugoslavijo in Italijansko. Prva vrsta od leve na desno: Angela Virant (z očali), Olga Erjavec, Hermina Prisland, Mary Majcen, tik za njo se vidi obraz Josephine Schlossar, Magdalena Slogar, Mary Smoltz, Leo Zakrajšek. Druga vrsta: Albina Novak in Alice Železnik. _ Ko smo se vrnili v Kranjsko Goro, takrat se je šele pričela prava špas, ko sme pripovedovali tistim, ki so se bale iti v goro, kako rajsko luštno je bilo. Bili so časi, katerih povratek si vsak nas iskreno želi! iPmdia/mm mm leta i'-)'t(i! NAŠIH domovih se še razlegajo božične pesmi in praznično razpoloženje ne mine še popolnoma, ko že skoraj pozabimo na božič in naše misli se sučejo kakor vrtinec okrog upov in nad, katere si želimo v novem letu. Prijateljsko si segamo v roke in iz naših oči trenutno sije samo ljubezen in dobrosrčnost. V vsej iskrenosti izražamo najboljše želje za srečno bodočnost. Pravimo tudi: kar je bilo slabega v preteklem letu, to naj se pozabi; sedaj je nastopilo novo leto in z novim letom začnimo vse iz nova; kar je bilo je samo zgodovina in spomini, ki zatonejo v večnost, včasih nemudoma, včjasih bolj polagoma. Res je tako, da obujati spomine na neprijetne dogodke ali skušnje nam samo greni upanje v bodočnost. Kar je bilo se itak ne vrne in zato je veliko boljše za vse stranke, da se pozabi. Tisti, kdor noče (“ne more” je prazna beseda) pozabiti na neljube slučaje v preteklosti, je velik duševni revež, ker je čisto naravno, da postane srdit in breme za vsako družbo. To se pravi, da tak človek goji v svojem srcu mržnjo in sovraštvo in s tem greni MILENA: ALI VESTE DA je bilo v svetovni vojni dva milijona ameriških mož in fantov k vojakom poklicanih; DA je bilo druga dva milijona zaposlenih z vojnimi pripravami; DA je vsak šestnajsti vojak padel v boju in je pokopan v Evropi; DA je bilo 138 miljard dolarjev potrošenih za to neuspešno vojno; DA se je v Ameriko vrnila cela armada pohabljencev, ki so v vojni zgubili roke, noge, oči in katerim je bila duša moralno ubita; Da so oni, katere smo nazivali junake, bili navadni morilci, ker zmago more le morija prinesti. Napnimo torej vse naše moči, da se vzdržimo svetovnega klanja, da ne bodo naše žene jokale za možmi, otroci zastonj ne klicali svojih očetov, matere ne točile solz za svojimi sinovi. Lahko ostanemo nevtralni, če hočemo, k temu pa mora pomagati vsak posamezen državljan, ker propaganda bo napela vse strune, da nas zaplete v vojno. * * * V državi Kansas se nahaja 54 okrajev, kjer ni nobenega slaboumnega; 96 okrajev brez kroničnih pijancev; 38 okrajev, kjer ne potrebujejo in tudi nimajo ubožnic; 53 okrajev, kjer so vse ječe prazne. — Imeniten rekord! * * * Navaden papirnat dolar je v cirkulaciji do dve leti, nakar se obrabljen vrne zakladniškemu departmentu, ki izda novega na njegovo mesto * * * Abraham Lincoln je porabil samo pet minut za svoj slaven, nesmrten govor v Gettysburgu. — To bi naj vzeli na znanje vsi tisti, ki ne vedo kdaj nehati, kadar začnejo govoriti. Izplačevanje starostne pokojnine C PRVIM januarjem 1940 bodo naše države začele izplačevati starostno pokojnino osebam, ki so dosegle 65 let starosti. To je tako imenovani ^Federal Old Age Pension. Po sedanjem proračunu bo vlada tekom leta izplačala $114,-000,000.00 in marsikoga rešila pomanjkanja. življenje drugim, dočim bi bilo vse drugače zanj in okoliščine, ako bi bil prijazen, odpustljiv in dober družabnik, namesto nečimrnež. In košček te narave smo podedovali prav vsi. Razlika je ta, da nekateri se znajo premagati in dajo vso pozornost lepi strani življenja. Drugi pa zopet iz majhnega nesoglasja včasih napravijo velik ropot, ker nekateri tako radi napravijo iz krtine — goro. Toda vsega spoštovanja so vredni tisti, ki v škodljivih zadevah znajo napraviti iz gore — krtino. Torej drage sestre, kar je bilo v preteklem letu nekoristnega med nami, bodisi pri podružnici ali radi osebnosti, naj vse to zatone v večnost z preteklim letom. Stopimo v novo leto kot popolnoma prenovljeni člani človeške družbe in med nami ne sme najti pot drugo kot sloga in sporazum. Če bomo to storile vselej in povsod, potem se sploh ni treba bati, da bi kdo kalil sestrsko ljubezen med nami, ker složno delovanje nas vselej privede do prijateljstva, med katerim preveva iskrenost in ljubezen. Kadar beremo življenjepise velikih mož in že- Frances Ponikvar: ZA BOLJŠO BODOČNOST £)ELO je življenjskega pomena za vsakogar, pa naj bo isto duševno ali telesno. Tekom stoletij je delo človeških rok spremenilo lice sveta, ker iz puščav in močvirja so nastala lepa polja in krasna mesta in vasi. Kolikor bolj se je človek umsko razvijal, toliko bolj je hrepenel po udobnejšem življenju. V zadnjem pol stoletju je delo bliskovito napredovalo. Razne iznajdbe so postavile stari red na glavo, ker se je pričela doba tehnike, ki je takorekoč odvzela težje delo rokam človeka. Na tak način so se dela zelo olajšala, ali žal, ker to ni še vsem v korist, ker mnogi so ravno vsled tega brezposelni. Najtežje je torej v današnji dobi za človeka, ki bi rad delal pa dela dobiti ne more. Posebno ako je od njega odvisen še kdo drugi. Vzemimo očeta številne družine. Kako bi rad svoje otroke dobro odgojil, jim dal boljše udobnosti pa ni sredstev, zato ker ni dela. Tisti, ki pa so srečni, da imajo delo, pa imajo tako pičel zaslužek, da je treba na vse načine paziti, da je za najpotrebnejše. Moderna znanost preiskuje na vse mogoče načine, kako bi se človeku prikrajšalo telesno delo, da bi vsak, tudi tisti, ki nimajo sredstev ali pa prilike pohajati v vse šole, imeli boljši obstoj in boljše življenje. Sicer vemo, da kar znanost izvede, da to je za splošno korist in zato se moramo prav vsi zanimati. Starši se moramo vedno prizadevati za boljše blagostanje svojih družin, ne glede kolika je to žrtev za nas. Otroci sami, posebno mladoletni, pa ne razumejo zakaj njih starši nimajo potrebnih sredstev. Njih mnenje je, da bi se morala najti pot. Šele, ko dorastejo in morajo sami voditi svoje račune, umevajo. Šele tedaj vidijo življenje v pravi luči in se čudijo: kako ste sploh mogli toliko storiti za nas! Kakor v družinskem življenju, tako je tudi pri društvih. Kdor ne razume težkoče delovanja na društvenem polju, tisti sploh ne more dati priznanja drugim. Le tisti, ki so sami imeli skušnje v javnem življenju spoznajo mnoge žrtve, ki so potrebne za vsak uspeh. In uspeh je smoter za katerim stremimo. na, se čudimo kako so mogli biti tako vztrajni in nagnjeni k dobremu skozi vse svoje življenje. Občudujemo jih in ne umemo odkod vsa moč in pobuda. In ko beremo dalje, začnemo spoznavati, da v njih srcih ni sploh bilo prostora za drugega kot čiste misli in nesebičnost. V življenju si niso iskali lavorik pač pa delali z največjim veseljem za blagor človeške družbe. Koliko lepih naukov dobimo iz njih življenja. Seveda, lahko pa beremo tudi življenjepise mož in žena, ki so svetu doprinesli samo bol in škodoželjnost in tudi umrli kot taki, o katerih svet noče dosti slišati. Neumrljiva pa so dobra dela poštenih ljudi! Večkrat slišimo opazko: kar sem to sem in se ne da drugače živeti! Zakaj vendar ne? Zakaj ponavljati slabe navade, ko se ravno v istem času stori dobro in koristno? Zakaj se ne bi rajši govorilo o lepih stvareh in pohvalilo z poudarkom kar je bilo storjeno dobrega, namesto pa črnilo in blatilo dobro ime bližnjega? Ob novem letu se delajo razni sklepi in obljube. Veliko teh je že ob veljavo takoj prvi dan ali prvi teden. Naša molitev ob tem času, ko stopamo v novo leto je, da bi mili Bog nam dal moč držati se vsega lepega in dobrega. Da se bo delovanje naše Zveze svetilo na vsako posamezno članico kot žarki, katere odseva sonce ljubezni in dobrohotnosti. Uredništvo bi lahko naštelo mnoga dobra dela, katera so bila izvršena na pobudo naših podružnic v preteklem letu. Pri vseh slovenskih in hrvatskih farah, kjer imamo podružnice naše Zveze, so se vršile razne prireditve v dobrodelne svrhe in o katerih so odbornice in poročevalke pridno poročale v Zarji in po časnikih. Vsak uspeh je gotovo nekoliko pomagal k vzdrževanju ene ali druge stvari. Naše članice so Se pridno zavzele za vsako koristno delo in s svojo požrtvovalnostjo pomagale do lepega zaključka. Bog blagoslovi vsa dobra dela in pomagaj našim podružnicam do nadalnjega plo-donosnega dela! V minilem letu je bila naša Zveza tudi večkrat lepo odlikovana pred ameriško publiko in to po zaslugah naših vrlih članic, ki so bile vselej pri volji sodelovati z raznimi mednarodnimi odbori, ki so imeli v oskrbi razne nastope in programe. Zlasti naša mladina je skrbela, da je bila Zveza vedno na odličnem mestu. Naši slikoviti vežbalni krožki, katerih skupin je že petnajst, so vselej nastopili z vsem narodnim ponosom in nam prinesli častna priznanja. Nadalje naše sestre so se vselej odzvale v prelepi narodni noši, bodisi pri paradah ali raznih prireditvah. S ponosom so povedale, da so članice najlepše organizacije, Slovenske ženske zveze. V Clevelandu ima Zveza največ članstva in zato je tudi največ prilik za razne nastope in vsaka izmed podružnic ima svoj krožek v uniformi in tudi lepo skupino, ki imajo narodne noše. In kar je vredno, da se omeni je dejstvo, da so obleke ene kot druge skupine dragoceno okrašene z naj lepšimi okraski in pravem kroju. V drža- vi Illinois se naše podružnice tudi postavijo z narodnimi nošami in v Jolietu imajo vežbalni krožek, ki dela čast v vsej naselbini in isto članice v narodni noši. Isto v Minnesoti in na daljnem zapadu v Pueblo, Coloradi, kjer imajo krožka, ki delata čast naselbini in Slovencem v splošnem. Pri vsem tem je treba mnogokrat žrtvovati čas in imeti stroške, za katere ve samo dotični, ki se zanima. Ampak brez nič je nič. Torej častno je bilo delati in doprinašati zasluge svoji podružnici in organizaciji. Lepi spomini na vsak dogodek je hvaležno plačilo, ki naj nas skupno bodri do višjih ciljev. Narod ne bo pozabil na nas, če bomo mi neumorno delovali za njega blagostanje. Veselo, srečno in nad vse zdravo novo leto vam iskreno želi uredništvo Zarje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste delovali z nami za dobrobit naše vsem priljubljene Zveze. Upamo tudi, da bi se zbudilo veliko več zanimanja za naš novo-ustanovljeni mladinski oddelek in da bi v novem letu imele še večji napredek v vsakem oziru. Št. 1, Sheboygan, Wis,—Da bi bilo novo leto 1940 za vse zdravo in zadovoljno. V preteklem letu smo napredovale za 32 članic in hvala Bogu, smrtnega slučaja tudi ni bilo med nami. Da bi le vse dočakale še drugega. Na glavni seji smo sprejele štiri nove članice in štejemo si v čast imeti med članstvom dvojčici, hčerki sestre Margaret Mervar. Od njene družine imamo sedaj pet članic pri podružnici. Naš poklon vrli družini! V novembru smo priredile uspešen kard pardi, katerega so posetile sose-stre iz Milwaukee. Sestra Žužek in sestra Videger sta pripeljali vsaka polno karo članic. Veseli nas, da ste prišle in ob priliki povrnemo. Izvoljen je bil odbor za program na Materni dan. Sestra Mary Fedran za slovensko igro in sestra Theresa Mervar, predsednica našega pevskega kluba, aa angleško. Obe sta spretni v tem delu. Naša podružnica je imela čast biti botra za naše slovenske “Girl Scouts." Ta čast nam je bila poverjena na pobudo sestre Marie Prisland, ki je članica “Girl Scout Council.” Prostovoljno s« je priglasilo šest članic, ki tvorijo odbor, ki bo pomagal, kadar bo treba. V odboru so sestre Champa, Grobelnik, Rupar, Repenšek in Rakun. Sestra Anna Bregar je prejela nagrado v znesku $1.14 in M. Rabornik je dobila tudi nagrado. Odbornice aa leto 1940 so sledeče: Antonia Retell, predsednica: Mary Ri. bich, podpredsednica: Mary Krainc, tajnica; Margaret Fischer, blagajničarka; Anna Modiz, zapisnikarica; ga. Marver, rediteljica; Marie Prisland, Mary Champa in Wilma Rakun, nadzornice. Zapisnikarica Anna Modiz je dopolnila deset let v istem uradu in v znak ljubezni in spoštovanja za njeno vestno delo je prejela od podružnice lepo darilo: ročno torbico in rokavice. Ker bo v januarju obhajala tudi svoj rojstni dan ji tem potom čestitamo vse obenem in želimo še mnogo nadaljnih let! Bog Te živi, Ančka! S Teboj je luštno delati! Decembrska seja je bila zelo zanimiva kakor tudi program po seji. Nastopil je naš pevski klub, ki je zapel par mičnih in primernih pesmic. Nato je bila podana kratka igra, katera je zbudila mnogo smeha in zabave. Nato smo pa izmenjale božična darilca, nakar je bil serviran okusen prigrizek (kakor tudi pink tea). Najlepša hvala vsem, ki so nastopile kakor tudi vsem, ki ste darovale! Pa še drugič! Veselo novo leto! Antonia Retell, predsednica. Št. 2, Chicago, 111.—Letna seja je bila dobro obiskana. Ponovno je bil izvoljen ves stari odbor izvzemši dveh nadzornic. Tajnica je podala račun zadnje prireditve, ki je dobro uspela. Najlepša hvala vsem sestram, ki so pomagale in sodelovale. Sklenjeno je bilo, da poklonimo dar $25 sestram v Lemontu za novi dom za onemogle, katerega zidava se prične pomladi. Priporočamo tudi drugim podružnicam, da bi se jih kaj spomnile. Prebrana je bila prošnja od ponesrečene sestre Klopčič iz La Salle, 111. Predsednica je pojasnila položaj sestre Klopčič in soglasno je bil osvojen sklep, da ji pošljemo pet dolarjev iz blagajne in med članicami se je nabralo dva dolarja. Torej skupno sedem dolarjev je bilo poslano sestri v potrebi Sklenjeno je tudi bilo, da darujemo za sv. mašo za žive in mrtve članice in med to sv. mašo sprejmemo skupno sv. obhajilo. Izbran je bil primeren dan 24. decembra. Ta dan bomo tudi slovesno proslavile 13. rojstni dan ustanovitve naše podružnice in Zveze, katere dobro zrno je bilo vsejano pre.i 13 leti in se razvija v ogromno drevo. Zato se zahvalimo božjemu Detetu za blagoslov, katerega razliva v obilni meri nad našo SŽZ. Razmotrivale smo tudi glede kegljaške skupine in nismo prišle do zaključka, ker je bilo že pozno in smo odložile za prihodnjo sejo. Na bolniški postelji se nahaja sestra Majcen, ki se je morala podvreči operaciji na slepiču. Želimo ji skorajšno zdravje. Prihodnja seja se vrši 4. januarja ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Pridige v obilnem številu. Seja bo važna in serviran bo okusen prigrizek. Srečno novo leto! Frances Sardoch, predsednica. Št. 4, Oregon City, Ore.—Letna seja je bila nad vse prijetna in tudi lepo obiskana, da že dolgo ne tako. Člani-ce^so s tem polagale svojo ljubezen za SŽZ in med nami je bilo veselo in zadovoljno razpoloženje. Izvoljen je bil sledeči odbor: Mary Polajnar, pred- sednica; Mary Turnshek, podpredsednica; Mary Gerkman, tajnica; Mary Sekne, blagajničarka. Tako smo skupaj same Maričke, ha, ha! Bog daj vsem zdravje, srečo in blagoslov. Sestra Mary Polajnar, naša nova predsednica, je bila pridna in zvesta tajnica sedem let. Torej upamo, da bo tudi naša dobra in skrbna predsedni- VJ* 6 ca še več kot sedem let. Želim, da bomo odbornice in članice skupno sodelovale za korist podružnice in S2Z. Čes.itke naši marljivi tajnici sestri Gerkman, ki vodi tajniške posle že več let in to čeravno se mora voziti z avtomobilom več dolgih milj na sejo. Bog daj, da bi nikdar ne opešala ter bila med nami še na mnogo let. Dosedanja blagajničarka sestra Johana Herbst je pa š e vedno v rahlem zdravju, toda bila je vsa leta skrbna odbor -rica. Bog ji daj zdravje, da se zopet povrne med nas. Čestitam mladi mamici sestri A. Herbst, ki se je nedavno vrnila iz bolnišnice z novorojeno hčerko. Da bi bili zdravi vsi v družini! Na zadnji seji so se izpolnile moje dolgotrajne želje, da smo vesele presenetile našo zvesto članico sestro A. Trček. Ona je delovna članica in ima več križev, da jih zelo težko prenaša. Bog ji pomagaj! Prav lepa hvala vsem našim zvestim sestram iza vso dobrosrčnost v imenu sestre Trček. Drage sestre! Sloga, prijaznost in zadovoljnost prinese vsestranski usipeh, ;n to bodisi majhni skupini ali pa celotnemu narodu. Med nami naj bi ne bilo prostora za drugega kakor za lepe misli in dejanja. Bodimo vesele in hvaležne, c’a imamo svoje družine v Ameriki. Kako grozne stvari se godijo onkraj morja. Naša srca se tope v žalosti, ako pomislimo, koliko trpljenja je med narodi v drugih deželah. Bog daj kmalu mir božji. Mi pa stojmo ob strani vseh tistih, ki stojijo na strani ljudstva in njega blagostanja, kakor naš nad vse priljubljeni predsed-rik P. D. Roosevelt. Da bi ga Bog ohranil zdravega! Meni misli vedno uhajajo v domovino in na tiste prelepe kraje, katere smo obiskale izletnico SŽZ leta 1938. Kako prijetno in veselo je bilo vse takrat in želja nas vseh je, da bi se kmalu obrnilo na boljše za vse narode. Naša ljuba Zarja vsebuje zelo zanimivo branje ali pogrešamo pa Urne Nežike kolono. Kaj se je neki zgodilo ž njo? Ali jo je zviti Marko dobU pod svojo komando, ker policaji so zelo navihani. Kaj če sta šla v staro domovino na medeno potovanje in zdaj pa ne moreta nazaj? Vidiš, Nežika, tako se godi dekletom, ki ne poslušajo dobre nasvete. Zakaj nisi prišla k nam na daljni zapad po fanta. Tukaj imamo tako luškane Janeze, Matevže, Francete itd., ki so te tako željno pričakovali in posebno ob času, ko dozore češnje. Nežika, daj se vendar oglasiti, pa naj bo že od kjer si Izdaj, da nam prihraniš nadaljnih skrbi. K sklepu dopisa vljudno prosim vse naše sestre, da pridno obiskujete seje, ki se vrše na prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v katoliški dvorani na 10. in Mairy St. Blagoslovljeno novo leto! S srčnim pozdravom, Mary Turnsheck, podpredsednica. Št. 6, Barberton, O.—Za dežjem sonce mora biti—za žalostjo veselje priti! Tako se je tudi pri naši podružnici moral izvoliti skoro ves nov odbor in sicer: Jennie Okolish, predsednica; Mary Fidel, podpredsednica; Frances Oshaben, tajnica; Mary Mekina, blagajničarka; Anna Caserman, zapisnikarica; Jennie Grbec, Tillie Hiti in Evelyn Križaj, nadzornice; Katty Ujčič, rediteljica. Vse drugo ostane po starem. Želim se javno zahvaliti vsem odbornicam za složno sodelovanje za časa mojega uradovanja in posebno pa vsem sestram, ki ste redno plačevale svojo mesečnino. Verjemite mi, da tajnici je najtežje delo opominjati ali še po hišah kolektati. Jiaz bom tudi v bodoče sodelovala, kjer bo potreba. Zavedajmo se, da je uspeh v skupnem delu. članice in prijatelje opozarjam, da pridete gledat staro domovino na nedeljo, 14. januarja ob dveh popoldne v Domovina dvorani na 14. cesti. Nastopile bodo tudi dekleta od vežbalnega krožka ter še nekaj drugih mladih talentov iz Barbertona kakor tudi iz Clevelanda. Gotovo ne bo nobenemu žal. kdor se udeleži. Pričakujemo tudi precej naših prijateljev iz Clevelanda z našo bivšo blagajničarko gospo Zupec na čelu, kot ste obljubile! Urednica Zarje, ki nas osebno obišče, bo tolmačila slike v slovenščini kot v angleščini tako, da bo zanimivo za vse. Torej bo užitka za vse navzoče in slike so izelo lepe tudi za mladino, da bo imela lepe vtise o naši preljubi rojstni domovini. Vljudno ste vabljene vse članice na prihodnjo sejo 7. januarja, kjer bom podala natančne račune kakor tudi druga poročila. Naši sestri Mary Žagar in Vida Suttar (Lauter), sta dobili obisk od tete štorklje, ki jima je pustila živ spominček. Naše čestitke! Obilo sreče in blagoslova želimo tudi naši kadetki Jennie Klančar, ki se je nedavno poročila z g. Fredom Grbec, sinom naše članice; 25 let srečnega zakonskega življenja pa sta obhajala g. in ga. Vidergar. Sorodniki in prijatelji so jima priredili veselo preše- nečenje. še na mnoga leta! Leto je zatonilo v večnost in tako se tem potom poslavljam od vas kot tajnica, toda ne kot prijateljica in moja srčna želja je, da ostanemo vedno zveste sosestre. Vsem bolnim želim zdravja ter obenem želim vsem skupaj srečno novo leto! Frances Žagar, tajnica. Št. 8, Steelton, Pa.—Opominjam vse sestre naše podružnice, da se udeležite seje dne 11. januarja, ker bo volitev odbora in na dnevnem redu imamo tudi druge važne točke. Pridite gotovo tudi vse tiste, ki niste bile na seji skozi vse leto, da slišite poročila. Vsa čast članicam, ki pridno prihajajo na seje. Malo je zemljanov, ki ne bi imeli skozi leto nobenih žalosti ali veselja. Vsak dan nam prinese kaj drugega, kaj novega. Pri naši podružnici je žalost obiskala domove dveh naših sester. Sestri Gorup je umrl 20 let star sin in sestri Marentis pa 28 let star sin. Večna luč naj jima sveti! Imeli smo pa tudi dva vesela slučaja, namreč poroke. V zakonski stan sta stopili Ana Gorup in Anna Bell. Želimo, da bi ibilo zakonsko življenje srečno za vse! Voščim vsem skupaj srečno In zdravo novo leto. Našim članicam pa ponovno poudarjam, da bo prihodnja seja zelo važna in je potrebno, da ste navzoče! Dorothy Dermcš, tajnica. Št. 10, Cleveland (Collimvood), O.— Ker smo ravno v času, ko si vsi prisrčno voščimo veselo novo leto, naj veza novo leto. Celokupnemu članstvu ljajo tudi moje prve vrstice kot voščilo in vodstvu SŽZ želim, da bi bilo leto 1940 nad vse srečno, zdravo in zadovoljno. Zvezi pa želim najmanj par tisoč članic v mladinski oddelek in seveda enako število tudi v odraslem odraslem oddelku. To se prav lahko uresniči, ako je le volja vseh podružnic. Vsaka naj stori le nekaj v tem pogledu in uspeh bo v skupnosti. Preteklo leto je bilo za Zvezo zelo zadovoljivo. Bog daj, da bi bilo v tem novem letu še boljše. Želim, da bi se članice v večjem številu udeleževale sej, ker lepa udeležba je vsem navzočim v navdušenje in veselje in tudi več dobreta se bo ukrenio v korist podružnice. Zadnja udeležba je bila prav lepa. Sprejetih je bilo prav lepo število novih članic v mladinski oddelek. Prav lepa hvala zavednim materam, ki ste vpisale svoje hčerke. Izvoljen je bil sle:'eči odbor: Prances Tomšič, predsednica; Mary Urbas, podpredsednica; Prances Su-šel, tajnica; Pilomena Sedej, blagajničarka; Jennie Koželj, zapisnikarica; Agnes Pirc. Louise Čebular in Mary Zallar, nadzornice. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu. Pokopali smo zopet eno našo sestro. Preminula je Mary čepek v najlepši dobi, ki je skoraj eno leto potrpežljivo prenašala bolezen. Naše globoko sožalje. Pokojna pa naj počiva v miru božjem. Bolni sta Dorothy Rossa, ki je bila operirana in Mary Mlač. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. S pozdravom, Frances Sušcl, tajnica. NAZNANILO PODRUŽNICAM! Pol-letna seja izvrševalnega odbora se prične na glavnem uradu 18. januarja, 1940. Kar imate za to sejo, gotovo pošljite pred tem časom. JOSEPHINE ER J A V EC. POZOR, TAJNICE IN BLAGAJNIČARKE Ko prejmete to 'hdajo, bom imela na rokah poslovne knjige za tajnice in blagajničarke po zelo zmerni ceni, ker pri teh knjigah ne bo dobička, temveč, da se ugodi želji odbornic, ki so vedno pisarile na glavni stan, ako imamo te vrste knjige v zalogi. Cena knjigi je $2.50 in obe knjigi skupaj, to sta za tajnico in blagajničarko pa za $4.50. Knjige so pripravne za knjigovodstvo in tisk je v angleščini kot v slovensščini. Torej poslužite se jih kakor hitro mogoče in k naročilu priložite tudi nakaznico ali pa dodajte svoto pri mesečnem računu. Želeč vsem odbornicam in članicam srečno novo leto! JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. Št. 12, Milwaukee, Wis.—Decembrska seja je bila dobro obiskana. Odbor za leto 1940 je sledeč: Marica Kopač, predsednica; Mary Shimenz, tajnica; Agatha Dežman, blagajničarka; Anna Vidmar, zapisnikarica; Mary Jamnik, Sophie Stampfel, Frances Resman, nadzornice. Seje se vrše prvi ponde-ljek v Tivoli dvorani. Sprejele smo tudi dve novi članici in pet članic v mladinski oddelek. Sklenile smo tudi, da bomo imele na pustni torek, to je 6. februarja, domačo zabavo v South Side Turner dvorani. Torej ne pozabite priti no omenjeno zabavo, ki jo prireja naša podružnica. Hvala lepa naši predsednici Louise Stariha, za vse dobro delo v korist podružnice. Upam, da bomo v tem letu imele enako lep uspeh kot smo v preteklem. Hvala tudi sestri Josephine Vidergar in F. Zuzek za krofe in potice, s katerimi smo se gostile na zadnji seji. V novembru pa nam je prinesla okusno potico sestra Agatha Dežman. za kar ji prav lepa hvala Prosim obiskujte bolne sestre. Srečno novo leto! Mary Shimenz, tajnica. * * * Hočem na kratko poročati, kako smo se imele na obisku pri podružnici št. 1, v Sheboyganu, ob priliki kard pardija. Bilo je na 26. novembra, ko vprašam sestro Lojzko Vidmar, če bi naprestla svojega šimeljna za tja in rekla je, da prav rada, saj mu drugega ne manjka kot žejen je včasih in pravim ji, da bomo že me poskrbele za pijačo in hajd, ob enajstih smo že odrinile proti Sheboyganu. Ko smo prišle tja, je bilo treba naj-prvo poizvedeti podrobnosti glede tega kard pardi, ker nam ni bilo znano drugega kot kar smo brale v Zarji. Ustavile smo se pri moji prijateljici, da poizvemo, kako in kaj. Da povem, kdo smo vse bile: Helen Presečnik, Fan- nie Haložen, Justina Turk, šoferka in jaz, seveda. Ko smo prišle v dvorano vidimo dvorano napolnjeno do zadnjega kotička in bile smo veselo presenečene nad zanimanjem. Ker ne igramo karte, smo samo gledale, kako so drugi hiteli. Toda nagrado smo pa vseeno dobile, cfciroma dobila jo je sestra Turk. Srečale smo našo spoštovano glavno predsednico in mnogo drugih prijaznih sosester, kar nam je v veliko čast jih osebno poznati. Čas v veseli družbi vse prehitro mine. Prav lepa hvala vsem skupaj za vso izkazano prijaznost. Hotele smo vrniti obisk, ker so tudi od tam prišle na našo domačo zabavo. Prav luštno je bilo in vožnja je bila tja in nazaj prav prijetna. Kaj pa kolona Urne Nežike, ali bomo še kaj dolgo čakali na njo? Jaz bi urednici svetovala to, da bi tisti majhni skupini, ki noče brati humor, poslala Zarjo brez kolone, toda naši večini pa naj prihaja Zarja z kolono Nežike, ker mi jo zelo pogrešamo. Obračam se tudi do naših sester s prošnjo, da bi vpisale svoje hčerke v mladinski oddelek, kjer se plačuje samo lo centov na mesec. Torej, če ne moremo dobiti več starejših za podružnico, pa pojdimo na delo za mladino. Tem potom se prav lepo zahvaljujem vsem, ki ste pripravili veselo presenečenje moji hčerki za njen rojstni dan in še posebna hvala sestri Helen Presečnik za velikodušnost. Imen bi bilo čez 80 za objaviti, torej prosim, da sprejmete vsak posamezno mojo in hčerkino srčno ‘zahvalo za požrtvovalnost in prijaznost. Srečno novo leto vsem skupaj! Frances Žužek, članica št. 12. Št. 14, Cleveland (Nottingham), O.— Čas tako hitro mineva, da se niti ne zavec’amo. Hvala lepa za udeležbo na glavni seji, kar je pohvalno za vas. Seja 2. januarja bo tudi važna, ker se bodo brala poročila preteklega leta in to bi moralo zanimati prav vse članice, ker odbornice rade slišimo dobre nasvete za korist podružnice in članstva. V ravno minulem letu smo imele lep napredek. Moja srčna želja je, da bi v novem letu bil napredek še večji, da bi prišle do števila 500 članic in to se prav lahko uresniči, samo če je vaša dobra volja. Drage sestre, posebno pa matere, vpišite svoje hčerke in znanke, saj mesečnina je tako nizka, da lahko plačujete. Prav lepa hvala sestram, ki ste na plemeniti način pokazale svojo dobrosrčnost na zadnji seji s tem, da ste se spomnile na eno naših revnih sester in zbrale na seji lep c’.ar v denarju. Reva je bila zelo vesela in ginjena, kakor tudi bolni soprog , ker nista pričakovala našega usmiljenja. Važno naznanilo tistim, ki pridete plačat na moj dom: mene boste dobile doma vsak dan po treh popoldne, torej pridite po tem času; če slučajno ne pridete plačat na društveno sejo ali pa na 25.. v mesecu, ko pobiram v dvorani na Recher Ave. Tiste, ki pa dol- gujete za leto 1939, pa vljudno prosim, da bi poravnale, da uredim knjige. Opozarjam vas ponovno za prihodnjo sejo, ki bo zanimiva in po seji prosta zabava. Veselo novo leto in na svidenje na seji! Frances Medved, tajnica. SPOMINI NA POTOVANJE V DOMOVINO Piše Jennie Jaffodnik, Euclid, Ohio. Izlet v domovino je napravil name kot na vsakega rodoljuba globok vtis v srcu in zato so mi najljubši spomini na to srečno potovanje v letu 1938. Jaz sem bila ena izmed mnogih, ki smo odpotovali na parniku Normandie, ki je odplul ia pristanišča v New Yorku dne 1. junija. Moja najbližja sopotnica je bila teta mojega soproga, ga. Gerž"lj. Ko sva stopili iz vlaka v New Yorku, je bil že na mestu g. Leo Zakrajšek in naju spremljal na taksiju do pristanišča in poskrbel, da smo v naihitrejšem času bili na parniku. Parnik Normandie je pravi čudak in človeka prevzame zadovoljnost, da se bo vozil varno in udobno, kar je tudi resnica. Ko vstopimo v kabino, ki je bila prav prostorna z vsemi komforti, zagledamo šopek krasnih cvetlic, ki so jih poilale sosestre od newyorške podružnice št. 84, katerim najlepša hvala fca cvetoč spomin. Nato gremo na krov in ker je bila ura ravno poldne, zaslišimo piščal, ki naznanja, da se parnik prične pomikati od pomola. Vsi smo gledali na pristanišče in obenem vihrali robce v pozdrav in to ves čas, dokler se je še količkaj videlo pristanišče. Nato mimo kipa Svobode in kmalu je izginila celina iz pred oči. Odtedaj smo bili izročeni usodi. Ko se z teto vrneva v kabino, sva se na j pil'vo seznanili s drugima dvema sopotnicami v naši kabini, ki sta bili mladi Amerikanki in zelo prijazni z nama. Drugi dan na parniku, to je bilo ravno opoldne, zatuli piščal na ves glas in ta je bil res močan in hiteli smo skupaj, kaj to pomeni. S krova hitim v svojo kabino in po hodniku vidim, da imajo stražniki okoli sebe rešilne pasove in povedano nam. je bilo, da moramo tudi mi tako napraviti v slučaju poziva. Toda med vso vožnjo ni bilo nevarnosti. Včasih je bilo morje bolj valovito, toda to nam ni bilo v napotje. Slovenci, in teh nas je bilo okrog 30, se nismo ustrašili ničesar, temveč vedno poiskali med seboj kratke čase in zabavo, v nedeljo smo šli k sv. maši; bila je slučajno binkoštna nedelja in vsakega 5. junija se bom prav gotovo spominjala na krasno cerkvico na parniku Normandie. V Havre smo dospeli 6. junija in se takoj z vlakom odpeljali v Pariz. Vožnja do Pariza vzame približno tri ure. Na postaji v Parizu so bili na mestu predstavniki od francoske linije, ki so nam takoj naročili, da tisti, ki gremo na Trst, bomo peljani skupaj v hotel za prenočišče in potniki v Jugoslavijo pa skupaj. Tako smo se morali ločiti od vesele družbe, čeravno Belo neradi. Bilo ni niti časa, da bi se bili poslovili, vse je tako hitelo. V Parizu smo ostali čez noč in drugi dan popoldne sva se z teto odpeljali proti Trstu. Z nama sta bila dva sopotnika, s katerima sva se spoznali na parniku. Vožnja na vlaku skozi Švico je bila zelo zelo zanimiva. Videli smo visoke gore, Pokrite z belimi kapami, snegom, na katere pogled je bil čudovito očarljiv. Ko smo zapustili Švico in se vozili po italijanski zemlji, smo postali kar nekam otožni, tako nekam tuje se človeku zdi pri srcu. Nihče ni rekel besedice in v naših mislih se je nahajalo vse polno tužnih spominov na nekdaj slovensko zemljo, katero je podjarmil Italijan. Radi utrujenosti se je vsak napravil mirnega, kot da bi rad malo zaspal. Toda komaj malo zadremljemo, že so bili na mestu sprevodniki za vozne listke. In spet malo zadremljemo, pa pridejo zopet drugi pregledat potne listke. Ko so ti odpravili, smo zopet bili mirni vsak na svojem prostoru. Pa tudi sedaj ni bilo več miru, ker pridejo zopet trije častniki, ki so hoteli vedeti, koliko imamo denarja itd. Res, da mora Imeti človek potrpljenje pri vožnjah po Evropi, drugače te napravijo zelo nervoznega. V Trst se pripeljemo v sredo, 8. junija okrog dveh popoldne. Čakali so naju sorodniki in svidenje je bilo prisrčno. Na postaji je bilo prvo treba urediti zaradi prtljage in teta je z ca-rinarjl govorila, v kolikor je pač znala italijanščine in jaz sem pa samo poslušala, kdaj bo rekel, da je vse o. k. Teta je želela ostati za en dan v Trstu, toda jaz sem samo želela biti enkrat doma pri sorodnikih. Vozni listek sem imela samo do Trsta, in treba je bilo kupiti še en listek do Št. Petra, to je bila moja zadnja postaja. Imela sem srečo dobiti tolmača, ki mi je prijazno bil na uslugo, da sem uredila vse potrebno glede kov-čegov in drugo, da sem prišla na pravi vlak. Toda dolgo časa sem bila v strahu na tem vlaku meneč, da se peljem v obratno smer, kot bi se morala. Vlak je bil pa tudi svoje vrste, namreč pri vsakem sedežu so bila vrata in jaz sem se vedno bala, da se ta vrata od-pro in da padem ven. In stopnice so bile tudi tako nerodne, da če bi se ne pazila in držala, bi se na na glavo prekucnila. Sprevodnik pride k meni in me nekaj vpraša, dam mu vozni listek in on me še kar nadalje vprašuje. Pokažem s prstom na listek, kjer je pisa- lo St. Petro, in toliko me Je že razumel, da hočem tam izstopiti. Čez nekaj časa pa pride zopet nazaj in Jaz kar ponovno pokažem na St. Petro. Nisem umela, ali ni bil vozni listek pravilno narejen; gledam okrog sebe in obrazi so bili vsi tako tudi čudni in poslušam, če bi slišala slovenski glas, pa nič, vse je bilo tako tuje, vse nekam črno se mi je zdelo. Vseeno si vzamem pogum in vprašam dva mlada človeka, če razumeta slovensko in mi na veselje odgovorita, da, in ju vprašam, če bi mi povedala, kdaj pride postaja St. Peter. Odgovorila sta mi, da gresta tudi ona dva tja In rekla sem, zdaj se bom kar njiju držala. Vprašala sta me, odkod sem in kam grem. Povedala ssm jima, da sem iz Amerike (saj sta gotovo domnevala) in da grem v vas Bač. In na moje presenečenje—bila sta tudi iz Bača doma. Ko stopimo iz vlaka, sem fanta prosila, da bi pogledala za moj velik kov-čeg, ki je na postaji In ko se vrneta mi povesta, da ga ni tam. Meni se je čudno zdelo, kako da ne, saj iz Clevelanda do Trsta je bil z menoj in tudi v Trstu so ga djali na vlak, in šeni kar odločno zahtevala, da mora biti tam moj kovčeg. Potem so ga dobili in ko vprašujem za voznika, so mi odgovorili, da se peljemo z carijero. Moj kovčeg mi odnesajo na prostor, kjer bomo čakali na carijero. Dala sem vsakemu fantu nekaj napitnine, sama ne vem koliko, ker mi lire niso bile še tisti čas znane. Sedaj pa čakamo in čakamo; jaz pa v skrbeh, kaj vendar pride. Pride velik tovorni voz (truck) nato avtomobil, potem vozovi in mi še kar čakamo in čedalje bolj sem v skrbeh, kakšen voz bo carijero. In čez nekaj časa pa pride avtobus in to je bil tisti carijero, kateri mi je bil tako velika uganka, kaj da bo. Gor so naložili vso prtljago in nas in se peljali skozi vasice do Knežaka. Ko se pripeljemo nekako na polovico poti, že priletita na proti brat in sestra, kar čez polje po bližini sta prihitela vsa upehana, ko sta zapazila avtobus. Povedali so mi, da je komaj 15 minut, odkar so dobili brzojav. Bili smo vsi iz sebe radi veselja. Zdaj smo doma! Kje so mati? Povedo mi, da v hiši jokajo. Hitro vstopim v hišo In mati me objemlje in joka od samega veselja, da se zopet vidiva po 27 letih. Kako sem se počutila, ne morem popisati. Za nekaj dni se nisem mogla razgledati, kje da sam. ker se je mnogo spremenilo. Ljudstvo trpi in v srcu nosi bol zatiranja. Davki Jih tarejo, draginja velika, kava je okoli dva dolarja za kilo. Za dolar se je res dobilo nekaj več lir, toda kaj pomaga, greš v trgovino, pa prideš skoraj prazen ven za sto lir. Ljudje so se že privadili usodi, kakor sem videla, se ni noben upal pritoževati, ker imajo vsepovsod črne srajce, ki pazijo. Udobnosti so sicer boljše. Od Knežaka do Št. Petra smo poprej hodili dve ure, kar zdaj vzame avtobus 15 minut. Imajo tudi električno razsvetljavo, toda svobode nimajo! Kamor gredo, so vedno pod komando ln v strahu. Vendar sem bila zelo vesela, da se lahko govori slovensko. Na fari imajo slovenskega duhovnika in tudi fantje slovensko prepevajo, ln otroci tudi govore slovensko med seboj, a v šoli učijo vse v italijanščini. Otroci, ki hodijo v šolo, so oblečeni v črnih oblekcah. Po par dneh odpočitka sem Sla v Podnovigrad, v vas, odkjer je moj soprog doma, kjer sem bila tri dni in se mi je zelo dopadlo. Teta je imela opravilo v Sabonjah in sem šla tudi ž njo in to peš, ker so rekli, da ni daleč in da se pride tja in nazaj v eni uri in pol. Toda zame je bila pot truda-polna. Vedno sem spraševala teto, kdaj bomo tam, ker pob je precej strma in kamnita. Nazaj grede smo Sle skozi Račiče, zaradi boljše ceste in v dobrih štirih urah hoje sva bili zopet npjzaj. Želela sem pozdraviti naše druge izletnike, ki so prišli v Ljubljano dne 1. julija, da prisostvujem pri slovesnem sprejemu. Bil je nad vse prisrčen sprejem in zame je bilo najbolj gin-ljivo tisti trenutek, ko zapazim vlak, okrašen z ameriško zastavo in ko je godba veselo zaigrala slovensko koračnico. Zame je bil izlet prikrajšan, ker sem se vrnila z parnikom Normandie že 6. julija nazaj v Ameriko. Dne 12. julija pa sem srečno in vesela prišla nazaj k svoji družini. Rada sem šla na obisk, pa še rajši sem nazaj prišla v deželo svobode in kjer je vsak posameznik deležen enakih pravic in ugodnosti. Srečno novo leto vsem skupaj! Št. 15, Cleveland (Newburgh), O.— Decembrska seja je bila povoljna. Udeležba bi morala biti na vsaki seji tako lepoštevilna, potem bi imel odbor veselje do dela. Zato so seje, da izražamo svoje misli in ideje, saj imamo vse članice enake pravice in smo enako važne pri podružnici; nobena ni več od druge. Drage sestre, jaz se vam prav prisrčno zahvaljujem za lepo udeležbo. Prav vesela bi bila, če bi naše mamice vpisale svoje hčerke, saj bi plačevale samo 10 centov na mesec in biti članica naše organizacije in podružnice, je V čast za vsakogar. Ne zaostanimo za drugimi podružnicami v tem ciziru, ampak bodimo za lep vzgled pri napredku naše mladine. Bolni sta Josephine Gros in naša dosedanja predsednica Mary Vrček, ki se nahaja v bolnišnici. Prosim, da ju obiščete. Vsem bolnim želimo skoraj-šno zdravje. Odbor za leto 1940 ostane kot je bil dosedaj, izvzemši predsednice, ki je zbolela in na njeno mesto je bila izvoljena Prances Lindič. Voščim vsem skupaj srečno in zadovoljno novo leto. Mary Hrovat, tajnica. * * * Drage sestre št. 15! Hvala Bogu za vse, kar smo dočakali v preteklem letu 1939 in posebno 2,a zdravje, ki je največje bogastvo za vsakogar. Da bi vsi bili srečnejši in še bolj zadovoljni v novem letu in da bi nam smrt ne kalila družinskega zadovoljstva. V zadnjem letu je preminula moja dobra prijateljica sestra Mary Kužnik. Bog ji daj večni mir in pokoj! Zarja je res neprecenljive vrednosti list za nas slovenske žene v Ameriki. Kako rade čitamo podučne in zanimive članke in dopise. Posebna hvala urednici za lepo urejevanje lista.. Le eno Vas vprašam, sestra Novak, kje pa je Urna Nežika? Ali jo je policman Marko zapustil, ali jo poročil in sta na medenem potovanju? Kje je naša Nežika? Vse povsod to povprašujejo! Pa Marko, kje si ti? Vabimo te v Newburgh, boš saj videl, kako se bomo pri nas postavili z novo cerkvijo! Kako nestrpno pričakujemo čas blagoslovitve ! Naša podružnica izvrstno napreduje. Vsa pohvala požrtvovalni tajnici ge. Mary Hrovat. Najlepša hvala tudi članicam za sodelovanje. Naj novorojeno Dete razprosti svoje nedolžne in svete ročice in naj napolni srca vseh sosester S2Z s svetim blagoslovom! Vsem skupaj: Zdravo novo leto! Mary Novak, 3623 E. 82nd St. Lepa hvala št. 15 S2Z Bila sem veselo presenečena, ko sem prejela krasno darilo od sosester št. 15 ob priliki moje poroke. Prisrčna hvala vsem skupaj za krasen spomin. Frances Kodek-Strainer. Št. 17, West Allis, Wis—Vsem članicam S2Z želim srečno novo leto. Gotovo je nas nekoliko, ki bi rajši, da bi se dalo za deset let nazaj pomakniti, kakor pa da se staramo. Leta prehitro bežijo in ne bo jih več. Naše delo pri društvih ter pridnost, uspeh, veselje in zabava nam pa krepi spomin, da smo v naših mladih letih. Glavna seja je bila zanimiva in udeležba prav dobra. V odboru so spremembe, ker na žalost vseh je zapustila svoj urad predsednica sestra Josephine Schlossar, ki je deset let navdušeno delala za podružnico. Obljubila je svojo nadaljno pomoč v vseh ozirih, čeravno ne bo odbornica. Prisrčna hvala sestri Schlossar za vsa dobra dela v korist podružnice. Bog Vam plačaj! Odbor je sledeč: Augustine Zori, predsednica; Justina Sustar, podpredsednica; Prances Hagen, tajnica; Mary Florjan, blagajničarka; ga. Miklavčič, zapisnikarica in poročevalka; Rev. M. Setničar, duhovni vodja. Drage sestre, sodelujmo z našim odborom, ker pomoč od nas vseh je zelo potrebna, ako želimo ostati na dobri strani. Seje bodo kot po navadi vsako drugo nedeljo ob dveh popoldne v cerkveni dvorani. Hvala lepa vsem sestram za naklonjenost v preteklem letu. Sklenjeno je bilo, da priredimo ma-škeradno veselico na pustno soboto v cerkveni dvorani. Serviran bo okusen prigrizek in tudi za suha grla pomočit. Udeležite se vse članice in pripeljite tudi svoje domače in prijatelje, da se bomo skupno veselili na ta večer. Zabave bo za mladino in za starejše. Zbogom ! Mary Kastner. Št. 18, Cleveland (Collin|wood), O.— Vse pride in vse mine, bo marsikje odmevalo v srcu, ko zatone leto 1939 za gorami ... Da bi novo leto rodilo le veselje ter vsestranskega napredka za življenjski obstoj, je želja vsakega zemljana, tako tudi od vseh članic naše podružnice. Širom kontinenta naj se čestitke združijo v najpomembnejši fakt, medsebojne sloge in praktičnega razumevanja človeških src! Naši Slovenski ženski zvezi pa mnogoterih uspehov! Tem potom se želim zahvaliti sose-stram za njih zaupanje v odbornice ob volitvah. Kar bo v naši moči, upam, da bomo storile svojo dolžnost za pro-cvit podružnice. Po decembrski seji smo imele zopet lep večer ob precejšni udeležbi članic. Srce pa nam je grenila vest, da je naša te ves ta sestra Jennie Sodja na bolniški postelji. Iskreno ji želimo hitrega okrevanja, saj agilnejše društvenice od nje se težko dobi! Odbor ostane kot je bil z izjemo podpredsednice, ki je Alice Jaklič in sestra Jennie M. Yelitz je predsednica računskega odbora. Josephine Fraust, tajnica. št. 19, Eveleth, Minn.—Večkrat sem slišala in čitala, da je lažje napisat dolg dopis kakor pa kratkega z isto vsebino. Na primer, kako je dolgočasen dolg govornik in kako dopadljiv in zanimiv je kratek in jedrnat govor. Torej, če bi hotela poročati vse podrobnosti o seji dne 9. decembra, bi bil dolg dopis, zato bom pa kar na kratko poročala zaključek. Izvoljen je bil sledeči odbor: Antoinette Nemgar, predsednica; E. Rakovec, podpredsednica; Rose Jerome. tajnica; Helen Rohne, blagajničarka; Ivana Ozanich, zapisnikarica; G. Znidarsich, Chad in Primožič, nadzornice; Matilda Robertz, voditeljica športa. Razpravljale smo tudi pravila mladinskega oddelka, s katerimi se soglašamo ter tem potom poživljamo članstvo, da bi se toplo zavzelo za to krepko idejo, ki je bodočnost naše organizacije. Navzoča je bila glavna nadzornica ga. Lenich, ki je bodrila navzoče, da bi skupno delovale za napredek v novem oddelku. Njene lepe besede so se vzele v naznanje z velikim odobravanjem. Po seji smo imele prav prijetno zabavo. Pridne sestre so nam postregle z okusnim prigrizkom in naše brhke Slovenke so začele prepevati lepe me-lodie, da se mi je kar srce topilo in to ne samo meni, pač pa marsikateri izmed navzočih, ker petje nam vselej obudi spomine na slovensko deželo. Upam, da bo v novem letu vsak mesec tako lepa udeležba kot je bila na tej seji. S tem pokažemo našo moč, naše veliko število. Ako imate pa drugod tako lepo vreme kot ga imamo v Minnesoti, potem vem, da ste zadovoljni, ker ni ne snega in ne mraza. Da bi le bilo dolgo tako. Srečno novo leto vam želim, Ivana Ozanich. Na naslovni strani prinašamo sliko hčerk naše glavne tajnice Josephine Erjavec. Narodni noši starejših hčerk sta bili prineseni sem iz stare domovine. Avbi in pasovi so rodbinski spomini podedovani od matere do matere in bili izročeni materi ge. Erjavec in sedaj njenim hčerkam Olgi in Milici. Njih starost je okrog 150 let. To je pač redka dragocenost, ki bo k sedanji dolgoletni zgodovini dodala še mnogo lepih spominov. Oblekca najmlajše hčerkica Jonite kakor tudi “dolika,” oblečena v narodni noši, je tudi spomin iz Ljubljane. Noši starejših sta bili na razstavi v izložbenem oknu največje trgovine v Jolietu ob priliki velikega mednarodnega festivala. Št. 20, Joliet, 11.—Veselo novo leto! Naj bi novo leto prineslo blagoslova našemu novemu mladinskemu oddelku, da bi iz mladike zraslo močno drevo v tem novem letu Seja dne 21. januarja bo zelo zanimiva e a vse članice. Čaka vas veliko presenečenje. Članice iz Rockdale se še posebno pripravljajo, da nas bodo razveselile. Po seji bo serviran prigrizek in dovolj bo tudi proste zabave. Med nami se je nahajala na enomesečnem obisku sestra Josephine Kolenc iz Fontano, Cal. Prišla je k svoji hčeri sestri Jennie Imparl. Veselilo nas je, da je posetila novembrsko sejo. Članice in prijateljice smo ji priredile prijeten sestanek pred odhodom nazaj v Californijo, kjer se je sedaj nastala za stalno. Pogrešale jo bomo in vemo, da je tudi ona odnesla samo lepe spomine iz Jolieta. Za fotografista je bil proglašen gospod Jacob Gombach, sin naše sestre Frances Gombach. Moderno urejen atelje ima na svojem domu. Najlepši uspeh, Jacob! Prav lepa hvala sestri Angeli Nov-lan, ki nam je bila ljubko naklonjena skozi vse preteklo leto ter nam večkrat posodila dragocene stvari, spadajoče k narodni noši, katere so neprecenljive vrednosti in pomena. Se priporočamo tudi za bodoče. Iz bolnišnice se je vrnila gospa Mary Golobitch in smo vse vesele, da se ji zdravje povračuje in da bo zopet kmalu med nami. Zadnje dni v novembru so se poroči- li sledeči: Marie B. Blaess z gospo- dom J. Stonitch iz Ohicage; Marie je hči naše nadzornice sestre Clara Bleas:; Dorothy Terlep z gospodom J. Pa to iz Chica ge; Dorothy je hči sestre Terlep iz Hickory St.; Margaret Levstik z gospodom T. Astorino; Margaret je hči sestre Antonia Levstik. Vsem tem želimo mnogo blagoslova v zakonskem stanu! Srečno novo leto! Josephine Muster, tajnica. Št. 21, Cleveland (West Park), O.— Lepa hvala vsem, ki ste prišle na zadnjo sejo. Imele smo se prav prijetno. Ponovno je izvoljen ves stari odbor. Upam, da bomo imele tudi v novem letu lep uspeh, katerega se doseže z složnim sodelovanjem. Lepa hvala za darila, katerih so bile članice prav vesele. Hvala sestri Frances Blatnik, Josephine Weiss, Mary Hosta, Ivani Zalar, Rose Kovač in Karolina Hiti, kakor tudi vsem ostalim delavkam 3b Miklavževi prireditvi. Največ tiketov sta prodali sestri Rose Kovač in Cecilia Tomažič, za kar lepa hvala, ker hoditi od hiše doi hiše prodajat vstopnice. ni baš prijetno delo. Toda, kjer je dobra volja, se vse naredi. Najlepša hvala tudi gospodu John Mišmaš, ki nam je vedno na razpolago za pomoč, kjer je potreba. Hvala gospodu Antonu Grdini za tako lepe slike. Toliko smeha ni bilo že dolgo časa kot ta večer. Hvala torej vsem skupaj za po-set in pomoč. Hitrega zdravja želimo naši mladi sestri Frances Zakrajšek, ki se je morala podvreči operaciji, toda je že na potu okrevanja. Matere, vpišite svoje hčerke v mladinski oddelek! Mesečnina je samo 10 centov. Sprejemajo se deklice od 4 do 14 leta starosti. Blagoslovljeno novo leto želim vsem skupaj, Anna Pelčič, tajnica. Št. 23, Ely, Minn.—Na decembrski seji smo se imele prav dobro. Ponovno je bil izvoljen ves stari odbor. Po seji je pa prišel sv. Miklavž in nas obdaroval z raznimi darili. Za vsem tem se je pa pričela domača zabava. Vabljene ste, da se v polnem številu udeležite seje v januarju, da začnemo novo leto z dobro voljo in veselo. Prosim vas tudi, da redno plačujete me-sečnino. Na prihodnji seji bomo ukrenile nekaj novega za gmotno pomoč naši blagajni. Bolna je sestra Agnes Palčer, kateri želimo hitrega okrevanja. Obiščite jo v obilnem številu. Teta štorklja je obiskala mojo hčerko sestro Bachar ter ji pustila krepkega sinčka, (čestitke, grandma! Ured.) Srečno novo leto želim vsem skupaj in organizaciji obilo napredka. Mary Shepel, predsednica. Št. 25, Cleveland, O.—Na naših sejah je po navadi lepa udeležba, toda na glavni seji je bila pa dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Želim, da bi imele v novem letu vselej polno dvorano in potem bomo prav gotovo sklenile .mnogo dobrih predlogov. jI?,voljen je bil sledeči odbor za leto 1940: Margaret Tomažin, predsednica; Jennie Stanovnik, podpredsednica; Mary Otoničar, tajnica; Dorothy Ster-nisha, blagajničarka; Julija Brezovar, zapisnikarica; Pauline Zigman, redi-teljica; Jennie Pajk, Mary Brodnik in Mary Zadnik, nadzornice; Msgr. B. J. Ponikvar, duhovni vodja; Frances Bo-govich. predsednica izobraževalnega odseka; Julia Marolt in Jennie Kužnik, zastopnici za skupna društva fare sv. Vida. Tem potom izrekamo najlepšo zahvalo dosedanji predsednici sestri Frances Ponikvar za 11-letno uradovanje kakor tudi zapisnikarici in prvi načelnici našega vežbalnega krožka sestri Josephine Perpar,, ki je zaradi zaposlenosti v lastni trgovini zapustila urad. Dobro delo, ki sta ga izvršili omenjeni odbornici, bo za vselej v spominu članstva. Bog naj vaju poplača z ljubim zdravjem! Foscfono vabilo! Tem potom vljudno vabimo vse članice kakor tudi sosedne podružnice na igro “V šolo jo dajmo,” ki bo ponovljena dne 7. januarja, 1940, v dvorani nove šole sv. Vida. Igra bo vprizorjena popoldne, začetek ob treh, po igri se bo razvila domača 'zabava in veselica. Torej lahko pridete vsak čas od treh popoldne naprej in boste gotovo našli veselo družbo in par ur razvedrila. Za postrežbo bodo na razpolago najboljša okrepčila. Vstopnina za igro bo samo 25 centov in to velja za vse popoldne in zvečer za ples. V tej igri Je mnogo zelo smešnih prizorov in naši igralci znajo prav dovršeno nastopiti v svojih vlogah, da je res veselje za vse posetni-ke. Torej 7. januarja se vidimo v novi šolski dvorani! Naša dobra sestra Angela Križman je poklonila prav lepo darilo v korist vežbalnega krožka, zakar ji najlepša hvala. Dobrosrčna sestra Paulina Stampfel je poslala zopet lepo darilo na sejo v korist podružnice, za kar se ji toplo zahvaljujemo. Naznanjam tudi veselo novice, da imamo mladinski oddelek pri podružnici in obračam se do mater-članic, da sedaj vpišejo svoje hčerke od 4 do 14 let starosti, ker bomo začele nekaj prav mičnega za naše deklice in to ne sme biti, da ne bi bila vaša hčerka deležna nedolžnega veselja in razvedrila. Srečno novo leto! Mary Otoničar, tajnica. Št. 26, Pittsburgh, Pa.—Zadnja seja, na kateri smo se imele prav izvrstno, je bila dobro obiskana. Razmotrivalo se je več važnih stvari v korist podružnice. Sklenjeno je, da priredimo plesno veselico 31. januarja v šolski dvorani na 57. cesti. Vstopnina bo 25 centov. Igrala bo tovrstna godba. Povabljeni ste mladi in starejši, ker bo samo še en teden pred pustom in zabava na vsakega dobro upliva. Imeli bomo po starokrajskem načinu ma-škaradno veselico. Vabljene ste vse sosedne podružnice. Prosim vse članice, da prinesete knjižice na prihodnjo sejo drugi torek v januarju. Odbor za leto 1940 ostane po starem izvzemši dveh odbornic. Zapisnikarica Frances Vidina si je zlomila nogo in njeno mesto bo zdaj zavzemala prejšnja blagajničarka, sestra Mary Balkoveo in za tretjo nadzornico je bila izvoljena Antoinette Stajdu-har Upam, da bomo delovale skupno in vzajemno kot smo v preteklosti, zakar se vsem zahvaljujem. Naš cilj naj bi bil, vedno storiti kaj koristnega za podružnico in eden najboljših načinov je vsak mesec povišati število članstva. Zadnji mesec je pristopila Mary Golobič. Dobrodošla med nas! Bolni sta Frances Vidina in Barbara Gasper. Želimo, da bi skoraj okrevali. Teta štorklja je obiskala sestro Frances Zugel in pustila krepkega sinčka. Čestitamo! Hvala lepa vsem sestram, ki ste darovale in pomagale pri serviranju po zadnji seji. Mary Coghc, predsednica. Anton Medved: ZAROKA Oče so rekli: Sedem sto! Mati so rekli; Kaj bo to! ženin je rekel: Ne vprašam nič, da je le moj vaš deklič. Pojdi k meni, o Jerica, pridna in lepa hčerkica! Moja si, čuješ, moja odslej, ali me ljubiš, povej, povej! Kaj da vprašaš me, Janez moj! Zame se ti nikar ne boj! Kakor roža v solnčni obraz, v te sam zaljubljena jaz! Oče in mati, ljubček, oba tukaj živela bosta doma, bosta živela na stare dni, z nama brez vsake skrbi. Oče so rekli: Če je tako, vama primaknem še en sto! Mati so rekli: Ljubi par, srečen ostani vsikdar! St. 27, North Braddock, Pa.—Srečno novo leto želim vsem sestram širom Amerike ter veliko napredka naši SŽZ. Na glavni seji smo se imele prav prijetno, kar bi bilo še boljše, ako bi bile vse navzoče. Vljudno prosim, da se to popravi v novem letu, ker v slogi se vse doseže. Odbor za leto 1940 je sledeč: Anna Tomšič, predsednica; Mary Mramor, podpredsednica; Josephine Rednak, tajnica; Mary Volovic, blagajničarka; Anna Nemanič, zapisnikarica; P. Mramor, Olga Sečan in L. Pavlakovich, nadzornice. Novim odbornicam želim najlepši uspeh, vsem prejšnjim se pa lepo zahvaljujem za delovanje. Sklenjeno je bilo, da v bodočem letu plača vsaka članica 50 centov v ročno blagajno in to v prihodnjih treh mesecih, da se pokrijejo izdatki. Z veselicami ni uspeha in drugega načina tudi ni, da pridemo do sredstev kot ta, da vsaka prispeva enakomerno. Prav lepa hvala vsem sestram za naklonjenost in prijaznost v zadnjem letu. Matere-članice, gotovo ste brale, da sedaj lahko vpišete hčerke od 4. do 14.. leta, ki bodo plačevale samo 10 centov mesečnine. Storite svojo dolžnost in pomagajte novemu oddelku do lepega uspeha. Vsem bolnim sestram želim ljubo zdravj e! Pozdravi j ene! Anna Tomašič, predsednica. Št. 30, Aurora, Minn.—Radi bolezni naše poročevalke je bilo meni naloženo, da poročam potek letne seje. Odbor je ostal isti razen podpredsednice, ki je sedaj sestra Theresa Zefron. V odboru imamo mlade članice, ki se trudijo prav vrlo za napredek podružnice. Upati je, da bo odslej vsak mesec isto lepa udeležba kakor na glavni seji. Zabava po seji, je bila prav prijetna. Posebno dosti smeha je pa bilo pri "grab bag.” Dobre članice so pa prinesle vsega v izobilju za prigrizek. Blagajničarka Pauline Jeray je obhajala isti dan svoj rojstni dan in nas potroštala s zdravili. Vse ji želimo; še na mnogo let! Mary Zagon se je morala podati v bolnišnico v svrho operacije, katero je, hvala Bogu, srečno prestala. Najboljše okrevanje želimo njej in vsem bolnim sestram. Dve zavedni sestri sta vpisali svoje hčerke v mladinski oddelek. Vse pohvale in posnemanja vredno delo. Da bi le še mnojre sledile lepemu zgledu. ' Srečno novo leto! Mary Fajfar. * * • Pozdravljene sestre! Že dolgih šest mesecev se nismo videle na tem mestu. Bolezen me je mučila in tako resno, da sem bila že na pragu večnosti. Še najlepša in najslajša vffa na tem svetu, materinska ljubezen, še ta je popustila, smrt pa le ni hotela priti, da-siravno bi jo pozdravila kot rešiteljico. Kupa življenja še ni bila izpraznjena in knjiga še ne dopisana, da sem še med zemljani. Za časa bolezni sem doživela nekaj lepih presenečenj, seveda tudi razočaranj, ker to skupno koraka v življenju. Med veselimi dogodki so bili sledeči: Večer, predno sem bila peljana v bolnišnico, so me obiskale sosestre ter mi izročile lepa darila in krasno zvezino broško, katera je dospela iz glavnega urada. Prav lepa hvala podružnici in glavnemu uradu. Ko sem bila v bolnišnici, sem pa med mnogimi karticami in pismi prejela pismo iz državljanske šole, katerega je pisala v imenu vseh, ki so pohajali v šolo. žena iz Norveškega. Podpisana je bila tudi učiteljica, ki je rojena Amerikanka, toda ve mnogo o naši Zvezi in ravno pred mojo boleznijo je bil njen namen napisati nekaj v Zarjo, ker se zanima za naše delovanje. Potem sem bilo globoko ginjena, ko sta me prišla obiskat 40 milj daleč go-pod in gospa Gorenc, za kar jim iskrena hvala. V septembru, ko sem bila v bolniški postelji na domu, pa dobim vesel obisk ženina in neveste Rite Aistcr in družbe, ki so me kar očarali z lepoto. ,Novembra meseca sem dobila enak obisk in to pot je bila nevesta, sestra naše tajnice Theresa Zagorc. To so pa bolnika taki obiski, da jih je vredno opisati in še to rečem, članice-neveste, posnemajte te naše neveste in prepričane bodite, da s svojo lepoto napravite dvojno veselje bolniku, ki mu je kot najboljše zdravilno sredstvo včasih videti kaj sijajnega. Najlepša hvala vsem za prijaznost in naklonjenost. Prav lepa hvala za poslane karte glavni predsednici, tajnici in blagajničarki. Ker jih nisem pričakovala, sem bila tem bolj vesela. Vsem bolnim članicam želim ljubega zdravja. Težko operacijo je prestala mati naše tajnice, sestra Mary Zagorc. Srečno novo leto! Frances Kranjc. št. 32, Euclid, O.—Zdravo in zadovoljno novo leto želim vssm skupaj! Da bi se vam izpolnilo vse, kar si želite. Želim tudi, da bi imeli v novem letu obilo napredka pri podružnici in Zvezi. Za leto 1940 je izvoljen prav izvrsten odbor in če boste članice naklonjene in vselej sodelovale, potem bo tudi napredek. Prav lepa hvala vsem odbornicam in članicam zia prijaznost v preteklem letu in posebno sosestri Tereziji Zdešar, ki se vselej najbolj trudi. Hvala lepa tudi št. 14 in 49 za sestrsko ljubezen in sporazum. Vas najlepše pozdravljam, Terezija Potokar. Značaji Umetnik Barlach je nekoč rekel: "S Francozom se lahko pomenim, z Rusom lahko pijem, a Nemcem se moram seveda prepirati in tepsti, z Angležem pa ne vem kaj narediti!” Št. 35, Aurora, Minn.—Na glavni seji 4. decembra je bil izvoljen sledeči odbor: Josephine Puteel, predsednica; Mary Pemush, podpredsednica; Prances Bradach, tajnica; M. Bartol, zapisnikarica; Mayme Glavan, blagajničarka; Mary Turk in Olga Berdais, nadzornici; Anna Malinkovich, redlteljica. Drage sestre, opozarjam vas, da sodelujete z odborom, ako hočete napredek, ker drugače ga ne bo. Odbor ni- ma sploh veselja do dela, če članstvo noče biti aktivno. Vse za eno—ena za vse. naj bo naše geslo v novem letu. Točno plačujte mesečnino, da ne bo novi tajnici zmanjkalo potrpežljivosti in pomnite, da tajnica mora vsak me-osc poslati na glavni urad, ne pa po tri ali več mesecev skupaj. Srečno novo leto želim, Katarina Virant. Št. 36, McKinley, Minn.—Glavna seja je bila dobro obiskana. Hvala zavednim članicam, ki so se tako številno udeležile. Lepo bi bilo, da bi bile seje vsak mesec tako dobro obiskane, ker bi mnogo več ukrenile v korist podružnice in Zveze. Odslej se bodo seje vršile vsako drugo nedeljo ob navadnem času v navadnem prostoru. Izvoljen je bil sledeči odbor: Mary Kralj, predsednica; Ana Špehar, podpredsednica; Frances Mesojedec,, tajnica; Mary Jeraša, blagajničarka; Mary Butala, Ivana Filipich ln Frances Bambich, nadzornice; Mary Stark, redlteljica. Novemu odboru želim mnogo uspeha v novem letu. Najlepša hvala vsem sestram za naklonjenost in sodelovanje v preteklem letu ter vas vse pozdravljam z željo, da bi nam novo leto prineslo mnogo sreče in blagoslova! Josephine! Lautižar, tajnica. Št. 37, Greaney, Minn.—Drage sestre, naznanjam vam, da bomo prenehale s sejami v zimskem času, ker nam je težavno priti skupaj v slabem vremenu. Kakor hitro se spet ogreje, na pomlad, bomo pa spet nadaljevale in vas že sedaj opominjam, da bi se tudi v zimskem času katera oglasila z dopisom, ker vse rade bereme naše zanimivo glasilo Zarja, ki nam prinaša vsakovrstne novice iz vseh različnih krajev. Tudi pri naši podružnici dobro napredujemo, ker imamo lepo število članic in potrudile se bomo tudi za mladinski oddelek. Tudi mladine dobimo nekoliko med nas, da se privadijo delovanju v društvenem polju. Srečno novo leto! Frances L. Udovich, tajnica. OB DESETLETNICI ŠT. 38, CIIISHOLM, MINN. V januarju bo obhajala št. 38 desetletnico svojega obstoja. Pomemben praznik za vsako zavedno Slovenko v tem mestu, štejem si v dolžnost podati nekaj zgodovinskih podatkov. Bilo je torej v januarju, leta 1930, ko so vrle in agilne žene v Chisholmu uvidele, da je skrajni čas ženi’ priti v javnost in imeti svojo žensko podružnico, spadajočo k veliki organizaciji Slovenski ženski zvezi v Ameriki. Največ zasluge za novo podružnico gre marljivi in požrtvovalni ustanoviteljici sestri Anna Trdan, ker ona je šla prva na delo in je tudi pospešila idejo med ženskami. Podružnica je bila ustanovljena na njenem domu dne 11 januarja, kjer se je zbralo devet članic. Prebrana so bila pravila, obredi ter točke pojasnene vsem navzočim. Izbran je bil odbor, v katerega sem bila jaz izvoljena predsednica in urad obdržala skozi deset let. Prva tajnica je bila sestra Ana Trdan, blagajničarka pa G. Strle. Šle smo takoj na delo in za mesec januar je bilo poslanih 20 'gorja of Ta slika je bila vzeta od originalne slike, katero je naslikal g. Josip Bogdanovich iz Chisholm, Minnesota, ter isto poklonil mestni dvorani, kjer se je vršila zadnja konvencija SŽZ. Delegatinje so občudovale krasno delo domačega umetnika in se tem potom najlepše zahvaljujejo za njegovo pozornost in naklonjenost. Zarja se pa počuti zelo počaščena imeti dobrega prijatelja v osebi g. Bogdanoviča. Med cvetlicami, ki so naslikane v vseh najlepših barvah se jasno bere: Zarja — The Dawn — Slovenian Women’s Union of America Prav lepa hvala, g. Bogdanovič! pristopnih listin na glavni urad.. Na drugi seji je pristopilo nac'aljnih deset novih. Dne 1. marca, 1930 smo priredile prvo veselico. Mesec za mesecem smo sprejemale nove članice. Maja meseca je pristopilo 48 novih. Tako je podružnica štela leta 1931—110 članic. Prirejale smo veselice, igre in razne zabave, vse v slogi in zadovoljnosti. Pomagale smo v kolikor je naša blagajna dopuščala za vsakovrstne dobrodelne namene. Ker je smrt neizprosni zakon narave, tako je tudi med našo podružnico smrt vzela članice, katere so pogrešane, toda ni za pomagati. Leta 1937 je bil ustanovljen vežbalni krožek in prvi nastop je bil na Materni dan istega leta. Kako veselo so nastopila dekleta v lepih uniformah! Od vseh strani se je slišala lepa pohvala In občinstvo je iskreno odobravalo lep začetek za javne nastope. Ta dan bo meni ostal vedno v najlepšem spominu. Moja želja je, da bi bil naš krožek vedno v ponos podružnice in naselbine. Zato apeliram na vas članice, ostanite zveste svojemu krožku ter pogumno nadaljujte s svojimi pomembnimi nastopi pred javnostjo. Na peti konvencijah, ki se je vršila v tem mestu v maju, lansko leto, je naš krožek dobil prvo nagrado za nastop v korakanju in s tem prinesel naši naselbini najlepšo odlikovanje, na katero smo ponosni prav vsi, bodisi Slovenci in Amerikanci. Ob desetletnici vam kličem: Naš največji poklon našemu krožku in nadarjeni voditeljici! V desetih letih obstoja smo imele mnogo vsakovrstnih dogodkov in izku-šeoj. Mnogokrat smo se veselile nad lepimi uspehi in se počutile popolnoma zadovoljne, da smo storile najbolj- še v naši moči za ugled in dobrobit podružnice. Složno sodelovanje članstva je bila tista velika moč. ki nam je doprinesla najlepše zaključke. Iz srca želim, da bi št, 38 nadalje procvitala v najlepši slogi in sestrski zajemnosti, ker leg napredek je v čast vsaki članici SŽZ. Držimo skupaj, da bo naša organizacija kot ena močna veriga, ki nas bo držala skupaj in nas varovala pred vsako nezgodo. Do lepega pro-cvita in ponosa je le ena pot: skupno delovanje in zastopstvo! Naj nas misel na ta dejstva bodri do višjih ciljev. Drage sestre št. 38, ob desetletnici vam kličem: Bog vas živi še na mnogo let uspešnega delovanja v blagor naše spoštovane organizacije Slovenske ženske zvc|ze! Desst let je že minilo, odkar smo stopile na plan s št. 38 in trud naš ni bil zaman. Bile smo deležne lepih uspehov in sedaj nas poznajo po vsej Ameriki, kjer so podružnice S2Z. Naj ta lepi spomin na našo naselbino in št. 38 vedno ostane živ in svet in to se bo uresničilo, ako ostanemo zveste in požrtvovalne aosestre. Svet se bo vedno spominjal na tiste, ki delujejo v korist naroda in to je mogoče v medsebojni ljubezni in spoštovanju. Med nami ne sme najti prostor in ne pot, kdor nam ne želi napredek in slogo. Vse spoštovanje pa bodo dobile članice, ki delujejo nam v korist in lepši rast organizacije. Bog vas ohrani zdrave in zadovoljne! K sklepu vam pa polagam na srce eno prošnjo, in ta je, da se zanimate za mladinski oddelek, kjer se sprejemajo deklice od 4 do 14 let starosti in plačujejo samo 10 centov na mesec. Pristopnina je prosta in za desetletnico bi se najbolj ponosno postavile z novo ustanovljenim mladinskim oddelkom. Bog vas živi! Veselo in zadovoljno novo leto želim celokupnemu članstvu. Mary' Smoltz-Lenich. Št. 38, Chisholm, Minn.—Glavna seja 6. decembra je bila dobro obiskana. Ukrepale smo glede praznovanja desetletnice obstoja podružnice. Sklenile smo, da se vrši po seji 3. januarja lepo izbrani program in po programu se bo serviralo okusna okrepčila. (Imenik odbora za leto 1940 je med angleškim dopisom). Na svidenje na prihodnji seji! Srečno novo leto! Mary Tekautz. Št. 39, Biwabik, Minn.—Zopet smo preživeli eno leto. Resnici na ljubo moram pričnati, da smo imele lep napredek. Pristopilo je lepo število mladih članic in pri tem hvalevrednem delu se je posebno odlikovala naša tajnica gospa ,Južna. V splošnem smo se pa vse potrudile, da so bile seje lepo obiskane in da smo imele veliko zabave in nedolžnega veselja. Prosim vas, sestre, da boste tudi v novem letu tako pridne. Odbor za leto 1940 je ves nov, ki je sledeči: Johana Zalar, predsednica; Mary Delak, podpredsednica; Angela Karish, tajnica; Doris Delak, blagajničarka. Odboru želim vse najboljše pri uradovanju. Sestre pa prosim, da se pridno udeležujete sej. Tudi v novem letu bo zabava in prigrizek po vsaki seji. Vsak mesec dobi ena Izmed navzočih plačano mesečnlno. Moja osebna zahvala vsem ljubeznivim in požtrvovalnim sosestram št. 39 in prijateljem za veselo presenečenje ob priliki srebrne poroke. Hvala za lepe darove in sploh za vso prijaznost in naklonjenost. Hvala podružnici za lepo darilo pet srebrnih dolarjev. Hvala svakinji ge. Grahek in hčerkam iz Milwaukee za lepa darila. Iskrena hvala moji tašči in vsem sorodnikom, živečim na Ely za lepe darove. Bog, ki je nad nami, naj vam obilno povrne. S soprogom bova ostala za vedno hvaležna in tudi naklonjena za vsako priliko, da se saj nekoliko oddolživa. Veselo novo leto! Hvaležna, Mary Delak. Št. 40, Lorain, O.—Decembrska seja naše podružnice je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana. Naredile smo več važnih zaključkov, ki bodo v korist in upled podružnici. Ukrenile smo tudi načrt za proslavo desetletnice, katero bomo obhajale 21. aprila. Natančno poročilo sledi kasneje. V odbor za leto 1940 smo izvolile: Prances Bresak, predsednica; Johanna Debevec, podpredsednica; Angela Kozjan, tajnica; Prances Russ, blagajničarka; Louise Mahnič, zapisnikarica; Elsie Tomažič, Mary Ivanis, Antonia Škapin, nail/.ornice; Rev. Milan Slaje, duhovni vodja. Seje se bodo vršile v šolskih prostorih vsak drugi torek v mesecu. Zdravo, srečno in veselo novo leto ter obilo napredka SŽZ v letu 1940! FrancesBresak. Št. 41, Cleveland (Collinvvood), O.— Na glavni seji je bila precej lepa udeležba. Največje veselje bi bilo za odbornice, ako bi bila udeležba skozi vse novo leto tako lepa pri sejah. Torej V;ačnite s sejo dne 2. januarja, da ne bomo vedno ene in iste navzoče. Sklenjeno je, da priredimo nad vse lep program dne 12. maja. O tem bomo razmotrivale na prihodnjih sejah. Posvetovalo se je tudi o mladinskem oddelku in članice so obljubile pridobiti saj nekaj novih članic pred zaključkom leta. Matere prosim, da vpišete svoje hčerke Pomnite, da je naša sveta dolžnost skrbeti, da so naše hčerke članice katoliške organizacije, in potem boste brez skrbi, da so v dobrem varstvu. Hvala tajnici za lepo darilo, katerega je dobila Milka Elbert. Klicano je bilo tudi ime sestre Zupančič, ki je pa ni bilo na seji. Prihodnji mesec dobi ena izmed navzočih svoto tri dolarje. Odbor za leto 1940 je sledeči: Mary Lusin, predsednica; Ana Prišel, podpredsednica; Ana Stopar, tajnica; Mary Janc, zapisnikarica; Ella Starin, blagajničarka; Ana Rebol, Ana Grajzar in Prances Dolinar, nadzornice; Msgr. vitus Hribar, duhovni vodja; Prances Markovich, zastavonošinja; zastopnica za Slovenski delavski dom Martina Hribar. Prihodnja seja se vrši 2. januarja, na katero se prosi lepe udeležbe. Blagoslovljeno novo leto želim, Mary Lušin, predsednica. Št. 43, Milwaukee, Wis.—Glavna seja je bila dobro obiskana, za kar najlepša hvala članicam. Po seji smo bile deležne okrepčil. Odbor za leto 1940 je sledeči: Gertrude Delopst, predsednica; Mary Salatnik, podpredsednica; Cila Marolt, tajnica; Josephine Tominšek, blagajničarka; Cecilia Wachetz, zapisnikarica; Josephine Verbick, Mary Mlinar in Antonia Velkovrh, nadzornice. Tem potom apeliram na vse matere-članice, ki imate hčerke od 4 do 14 let stare, da jih vpišete v novo ustanovljeni mladinski oddelek. Pristopnina je prosta, mesečnina pa samo 10 centov. Sklenile smo tudi, da se bodo v poletnem času vršile seje vsako drugo sredo v mesecu zvečer in to za dobo štirih mesecev. Naznanjam vsem članicam, da se bo vršila proslava desetletnice naše podružnice tretjo nedeljo v mesecu maju. Toliko v blagohotno naznanilo. Tikete za to proslavo bo imela predsednica na rokah na prihodnji seji. Prosim vas, drage matere, da sežete po vstopnicah, ker s tem pomagamo blagajni, ki je suha. Če bomo skupno delovale, bomo tudi napredovale, kajti v slogi je moč! Bolna je naša sestra Mary Gnader, kateri želimo skorajšnega okrevanja, kakor tudi drugim bolnim sestram, kajti zdravje je največje bogastvo na svetu. Ravno sedaj je minilo dve leti, odkar nas je zapustila naša dobra sestra Antonia Cherweznik, katero vsepovsod pogrešamo. Naj se veseli pri Stvarniku! Srečno novo leto! Mary Bcvtz. VESEL ROJSTNI DAN Glavna odbornica Mary Kocjan je praznovala svoj rojstni dan 28. decembra. To pa nismo omenili v zadnji izdaji med angleškim čtivom, ko smo voščili drugim odbornicam k rojstnemu dnevu. Za približno teden smo zakasneli, kar upamo, da nam gospa Kocjan oprosti. Torej vse najboljše in še na mnoga leta, gospa Kocjan! o------------ ROJSTNI DAN V JANUARJU Dne 1. januarja je dvakrat praznik za glavno odbornico gospo Agatho Dežman, ker bo na novega leta dan obhajala tudi svoj rojstni dan. Gospa Emma Shimkus pa bo imela ta srečni dan 15. januarja. Da bi bili srečni, zdravi in zadovoljni še na mnoga leta, vama kličemo vsi skupaj! o------------ Št. 45, Portland, Ore.—Na glavni go-dišnji sjednici promjeno se je stari odbor i izabrane nove odbornice. Olga Mircovich, predsjednica; Prances Kenevich, podpredsjednica; Louise Struznik, tajnica; Panika Matulac, blagajničarka; Anna Levak, perovo-da; ge. Popp i Lalich, bolestni odbor; ge. Yavorcich, Polich i Završnik, nadzorni odbor; ga. Verderber, rediteljica. Čestitam sestri Struznik, koja je uzeia tajnički posao, kojeg sam ja vodila kroz drugi godina. Isto tako želim novim odbornicama, da bi godina 1940 bila jedna od najboljših. Vrlo nas žalosti, da je naša sestra Bogdanovich izgubila svojog supruga koji jih ostavio sa četvero djece. Bila mu lahka zemlja u kojoj počiva. Ne zaboravite u podpunom broju do-či na dojduču sjednicu na 2. januara u T sata navečer u Wonder Bread Hall. Veselu novu godinu želim svima glavnim odbornicama i članicam SŽZ! Predajuči pero novo izabranoj tajnici, ostajem s pozdravom, OIffa Mircovich. Št. 46, St. Louis, Mo.—Na glavni seji je bil izvoljen novi odbor za leto 1940: Mary Moenigman, predsednica; Elsa Sušin, podpredsednica; Josephine Prebil, tajnica; Helen Skoff, blagajničarka; Josephine Speck, zapisnikarica. Naročeno mi je bilo tudi, da vsak mesec poročam v Zarji, ker od naše podružnice so bili dopisi bolj redki. Po svoji moči bom že ugodila želji članic. Na prihodnji seji 4. januarja bomo imele “krismus pardi.” Obiskal nas bo tudi Santa Claus in se vsake spomnil