ANIMALES • Ser. hist. nat. • 12 - 2002 - 2 origina! scientific paper UDC 581.9:632.18(497.4-15) received: 2002-10-27 PRIMERJAVA POŽCANiH IN NEPOŽGANIH GOZDNIH PLOSKEV NA OSNOVI RASTLINSKIH ŽIVLJENJSKIH OBLIK NA PRIMORSKEM KRASU IN V ISTRI Franc BATIČ Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, jamnikarjeva ¡01 E-mail: franc.batic@bf.uni-lj.si Alen SARDOČ Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83 Boris TURK Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakuheta, Univerza . ¡.jubijani, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 Matjaž ČATER Gozdarski inštitut Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Večna pot 2 IZVLEČEK Prispevek obravnava vpliv požarov na floristično sestavo vegetacije s poudarkom na življenjskih oblikah višjih rastlin (fanerofiti, hamefiti, hemikriptofiti, geofiti, terofiti). Na območju slovenskega Krasa in Istre je bilo opravljenih nekaj parov popisov v gozdnih sestojih na ploskvah, kjer je pred kratkim gorelo, in na bližnji nepogoreli ploskvi s podobnimi rasliščnimi razmerami. Floristični popisi rastlin so bili opravljeni v treh glavnih aspektih vegetacije, analizirano je le številčno pojavljanje glavnih življenjskih oblik. Ugotovljeno je bilo, da raznolikost rastlinskih vrst vrst po požaru narašča in z razvojem vegetacije v prvotno gozdno obliko upada. Po požaru se v kratkem obdobju v večjem številu naselijo anemohorni terofiti, vendar jih kmalu izrinejo na to okolje bolje prilagojeni hemikriptofiti, hamefiti in fanerofiti. Konkurenčno so najuspešnejše vrste, ki kopičijo zaloge energije v podzemnih trajnih delih, Razmeroma dolga vegetacijska doba in vlažna> mila zimska polovica leta jim omogoča dobro preživetje. Ključne besede: požari, gozdna vegetacija, življenjska oblika rastlin, submeditetan, Slovenija CONFRONTO TRA PIANE BOSCHIVE ARSE E NON ARSE IN BASE ALLE FORME Di ViTA VEGETAL! SUL CARSO SLOVENO ED IN ¡STRIA SINTF.SI L'articolo tratta I'influenza degli incendi sulla composizione botánica de I la vegetazione, accentuando i rapporti t ra le varíe forme di vita delle piante superiori {fanerofite, camefíte, emicriptofíte, geofite, terofite). Nefla regione del curso sloveno e dell'lstria sono stati effettuati diversi inventan su piane boschive recentemente aífette da incendi ed in una piana vicina con condizioni di crescita simili, ma non danneggiata dal fuoco. L'inventario delle piante ha lenuto conto di ire aspetti maggíoritaii della vegetazione; e sta ta analizzata solo la prese nza/assenza delle forme di vita principali. Dai risultati e emerso che in seguito ad un incendio cresce la diversify di specie e forme, per poi diminuiré con i i success/ vo sviluppo della vegetazione nella forma boschiva primaria, ¡n un breve lasso di tempo dopo ¡'incendio si insedía un gran numero di terofite anemocore, che vengono pero ben presto sostituite da emicriptofíte, camefíte e fanerofite, meglio adattale a tale ambiente. Le specie capaci di immagazzinare energía nelle partí sotierra nee permanenti sono quelle piü concorrenziali, favorite anche da una piü lunga durata della vita e da un semestre inveníale umido e privo di stress. Parole chiave: incendi, vegetazione boschiva, forma di vita delle piante, submediterraneo, Slovenia 153 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Franc BATlC el IT: ¡'KIMERIAVA POŽ0AN1H IN NgPOŽCANIM OOZONIH PtOSKEV NA OSNOVI RASTLINSKIH 2IVLIEN15KIH OBLIK ..., 1 SJ-1S6 UVOD Ogenj je eden izmed ekoloških dejavnikov v kopenskih ekosislemih. Požari so naraven pojav, ki ga povzroča slrela, v nekaterih primerih tudi vulkanska dejavnost, ki povzroča vročinski stres in uničuje nadzemne rastlinske biomase v različnem obsegu. Naravno pojavljanje požarov je pogosto v predelih Zemlje z rednim pojavljanjem sušnih obdobij (borealni gozdovi, stepe, savane, območje Sredozemlja in klimatsko podobna območja, subtropska in tropska območja Zemlje) kot tudi v drugih predelih Zemlje, kjer se suša pojavlja občasno. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je povzročitelj požarov tudi človek, saj je bila uporaba ognja eden izmed osnovnih dejavnikov v razvoju človeka in kasneje osnova za preproste požigalniške sisteme kmetovanja (Moreno & Oechel, 1994a, Košir, 1997; lohnson & Miyanishi, 2001; Fitter & Ray, 2002). Delovanje ognja je pogubno, saj ogenj uniči večji del ali vso nadzemno rastlinsko biomaso, pogosto tudi organske plasti tal (Moreno & Oechel, 1994a; Košir, 1997; Johnson & Miyanishi, 2001; Urbančič & Dakskobler, 2001). Stalno pojavljanje ognja pa je tudi razlog za nastanek izjemnih, na ogenj prilagojenih oblik rastlin, katerih razmnoževanje je omogočeno z delovanjem visokih temperatur ob požarih, ko zgorijo trdni zaščitni ovoji socvetij oz. plodov in semen in s tem požar oz. ogenj omogoča razširjanje semen in kalitev (Fitter, 2002). V gozdnih ekosislemih s stalnim pojavljanjem požarov so se razvile lesnate rastline s slabo gorljivim, debelim lubjem, veliko sposobnostjo regeneracije iz spečih brstov in sposobnostjo regeneracije iz korenin (Frey & Losch, 1998; Fitter & Ray, 2002). Učinek ognja na vegetacijo in njen razvoj po požaru je odvisen od vrste požara, lipa in stanja prizadete vegetacije, vremenskih in podnebnih razmer ter lastnosti tal (Allen, 1989; Moreno & Oechel, 1994b, 1995; Bradstock & Aul d, 1995; Campbell et al., 1995; Pate, 1995; Košir, 1997; Batič, 2001). Ogenj je ekološki dejavnik, ki ga po Crimovi klasifikaciji opredelimo kot motnjo - disturbance (Grime, 1979). To je sprememba habitata, ki pomeni uničenje osebka oz. večjega dela biomase. Poleg požarov puščajo podobne posledice še poplave, plazovi, vetro-lomi, vulkanski izbruhi in herbivorija v večjem obsegu. Rastline, ki prenašajo motnje, imenujemo ruderalne rastline, označene z R (Grime, 1979). V Slovenskem primorju je pojavnost požarov v državnem merilu največja (jakša, 1997; Košir, 1997). Vzrok so podnebne razmere, vrsta in stanje vegetacije, značilnosti tal in dejavnosti ljudi (Čehovin, 1997; Košir, 1997; Prebevšek, 2000; Sardoč, 2002). Preliminarne raziskave spremembe flore po požarih na območju slovenskega Krasa in Istre smo opravili v okviru raziskovalne naloge, ki se je posebej ukvarjala s to problematiko (jure e! a!., 2001)- Submediteransko območje je v Sloveniji požarno najbolj ogroženo (jakša, 1997; Ko- šir, 1997), kar je predvsem posledica razporeditve in količine padavin, lastnosti tal in že prej omenjenih vzrokov. Pri razlagi vpliva požara na vegetacijo je treba upoštevati dejstvo, da je bila ta na tem območju izpostavljena v preteklosti še drugim motnjam, ki so pogosto prešle v stres zaradi prekomerne, dolgotrajne rabe prostora (paša, sekanje gozda, obdelava). Pomembno je tudi dejstvo, da je ta raba v zadnjih 50-70 letih močno zmanjšana, kar pomeni konec močne disturbance. Zaradi vsega naštetega je interpretacija sestave rastlinstva in smeri razvoja združb kot tudi njihovega poimenovanja dokaj zapletena. MATERIALI IN METODE Območje raziskav Pri izbiri raziskovalnih ploskev je bilo prvo izhodišče starost požara in drugo čim bolj podobne rsstiščne razmere na karbonatni in na ftišni matični podlagi. Raziskava gozdnih požarov je bila opravljena na sedmih lokacijah, v prispevku so prikazani izsledki raziskav z naslednjih petih požarišč; 1. Vremščica (občina Divača, gorelo avgusta leta 1997, talni in vršni, 281 ha, tu in tam zaraščajoči se pašniki in drugotni gozd črnega bora), X = 5 422 750, V = 5 061 550, n.m.v. 460 m; popisi: 22. 7. 1999, 11.5. 2000,12.10.2001. 2. Podgovec (občina Sežana, gorelo avgusta leta 1998, talni, 7,53 ha, drugotni gozd črnega bora (Seslerio auturnnaiis-Pinetum rtigrae), X ~ 5 409 156, Y = 5 066 392, n.m.v. 296 m; popisi; 1. 6. 2000, 19. 4. 2001, 12. 10.2001. 3. Kojriik (občina Koper, gorelo aprila leta 1998, 316 ha, talni in vršni, pašniki ter drugotni gozd črnega bora in termofilnih listavcev), X = 5 418 656,Y - 5 040 536, n.m.v. 780; popisi: 22. 7. 1999, 14. 5. 2001, 2. 7. 2001, 25.6.2001,25.10.2001. 4. Strma reber ~ Diliči (občina Koper, gorelo aprila leta 1999, talni, 14,28 ha, gozd puhastega hrasta in drugih listavcev na flišu), X = 5 404 320, Y = 5 039 113, n.m.v. 277; popisi: K 6. 2000. 14. 5. 2001, 2. 7. 2001, 25. 10. 2001. 5. Miave (občina Sežana, gorelo avgusta leta 2000, vršni, 2,4 ha, drugotni gozda črnega bora in termofilnih listavcev), X - 5 414 500,Y « 5 059 750, n.m.v. 400 m; popisi: 19. 4. 2001, 29. 6. 20011,12.10. 2001. Na vseh mestih smo v pomladnem, poletnem in jesenskem aspeklu opravili fitocenološke popise rastlin po kombinirani srednjeevropski metodi ocenitve zastiranja in združnosti vseh pojavljajočih se vrst (Braun-Blanquet, 1964). Terenske popise srno vnesli v program za urejanje podatkovnih zbirk FloVegSi (Vreš ef al., 2001) in analizirali popise glede na življenjske oblike. Fitocenološke pripadnosti in dinamike nismo analizirali. Okvirno 2.36 ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2 Franc UATlC e/ a/.:PKIMEKIAVA POŽCANIH IN NiTOŽGANiH GOZDNIH PlOSKtV WA OSNOVI RASTLINSKIH ZIVLftNfSIGH OßUK ..., 153-158 uvrstitev popisnih pioskev v fitocenološke enote smo opravili na osnovi vegetacijskih kart arhiva Biološkega inštituta ZRC SAZU (Acceto et al., 1962-92). Uvrstitve posameznih vrst v ustrezno skupino življenjskih oblik smo povzeli po Mali flori Slovenije (Mar-tinčič et al., 1999), kjer so podobno kot v drugih florah upoštevane naslednje življenjske oblike: Fa - fanerofiti, lesnate rastfine, drevesa in grmi, v preglednicah drevesa Fa1, grmi Fa2; Ha - hamefiti (polgrmi, pritlikavi grmi, zelnate rastline s trajnimi ali vsaj delno trajnimi stebli); He - hemikriptofiti, zelnate trajnice in dvoletnice, ki v neugodnih razmerah odvržejo nadzemna stebla, stanje listov je zelo različno, brsti so tik pod zemeljsko površino ali na njej; Ge - geofiti, zelnate trajnice, ki v neugodnih življenjskih razmerah odvržejo vse nadzemne dele, v tleh ostanejo trajni gomolji, čebule ali kovenikc; Te - terofiti, enoletnice, ki nimajo trajnega telesa in po vegetacijski dobi ostane od njih le seme. Členitev posameznih skupin življenjskih oblik, kot jo navajajo Dierschke (1994) in Frey & Löscheit (1998), v tej obravnavi še ni upoštevana. REZULTATI V Tabeli 1 podajamo le okvirne izsledke raziskav spremembe vegetacije zaradi požarov, ker celotna analiza še ni končana. Seznam vseh popisanih vrst je priložen v Tabeli 2. Omejili smo se na primerjalno analizo sprememb števila vrst po požaru in življenjskih oblikah, ki najbolj celovito odsevajo preživetveno strategijo rastlin. Pojavljanje življenjskih oblik glede na Čas požara in predhodno stanje kaže splošno znano dejstvo, da določena, zmerna motnja v sistemu poveča število vrst {Moreno & Oechel, 1994a, 1994b; Košir, 1997; Frey & Löschert, 1998), kar sta v okviru iste raziskave ugotovita tudi Urbančič & Dakskobler (2001) na požarišču na območju Golakov v Trnovskem gozdu. Iz obeh tabel je razvidno, da je v povprečju najmanjše število vrst v gozdu tam, kjer so se posamezne vrste glede na svojo življenjsko obliko in strategijo že ustalile in izrinile manj prilagojene vrste. Iz istega razloga je razumljivo, da ima pašnik več vrst, medtem ko imajo mešane kuliure črnega bora z vraslimi listavci zaradi zelo slabih svetlobnih razmer že manjše število vrst, pogosto manj kot gozd puhastega hrasta z jesensko vilovino. Število popisov, ki jih tu navajamo, nam še ne dovoljuje statistične preveritve in je to zgolj logično razmišljanje. Podobne trende smo ugotovili, ko smo preučevali dinamiko spreminjanja števila rastlinskih vrst na Vtemščicj v odvisnosti od paše (Batič etal., 1999). 120 100 80 60 40 20 0 I'-3 C1ZL -h ES ¡52 BI B4 A5 M BS AX A3 Al SI. 1: Bvklidska razdalja združenih popisov glede na življenjske oblike (A-pogorele ploskve, B-nep0g0refe ploskve, i-Fodgovec, 2-Vrcmščica, 3-Kojnik, 4-OiUči, 5-Mlave). Fig. 1: Euclidean distance of accumulated rele ves according to plant life forms (A-burnt plots, B-unbumt plots, 1-Podgovec, 2-Vremščica, 3-Kojnik, 4-Diliči, 5-Mlave). Tab. 1: Pregled pojavljanja različnih življenjskih oblik rastlin na ploskvah s časovno določenim požarom (G) in na tistih, za katere mislimo, da v bližnji preteklosti ni bilo požarov (NG). Tab. 1: Overview of the occurrence of plant life forms at plots with fire (G) and plots in surroundings without Ore in the near past (NG). Objekt PODGOVEC VREMŠČICA KOJNIK MLAVE DILIČ1 Cas požara avg 1998 avg1997 apr1998 avg 2000 apr1999 Ploskev G NG G NG G NG G NG G NG Fanerofiti (Fa) 34 35 41 36 36 43 8 31 23 14 Hamefiti IHa) 4 3 3 1 10 8 6 0 4 3 Hemikriptofiti (He) 54 14 40 12 54 42 41 11 41 25 ; Geofiti (Ge) 6 7 3 4 4 1 7 2 5 0 Terofiti (Te! 5 0 3 0 10 1 0 0 1 1 SKUPAJ (I) 103 59 90 53 114 95 62 44 74 43 Razlika G/NG 44 47 19 18 31 2.36 ANNALES • Ser. bist. nat. • 12 - 2002 ■ 2 Franc BATiČ s! nI.: PRIMEKfAVA POŽGANiH iN NEPOŽCANIH GOZDNIH PLOSKEV MA OSNOV! RAS ILINSKIH ŽIVl)EHj5KIH OBLIK ..., 1S3-SS8 (E>!inW3rt>J»i*loo 90 BO 70 60 SO AS A4 A2 A3 AÎ SI. 2: Evklidska razdalja združenih popisov glede n«i življenjske oblike na pogorelih ploskvah (1-Podgovec, 2-Vremščica, 3-Kojnik, 4-Difiči, 5-Mlave). Fig. 2; Euclidean distance of accumufated relevés according to plant life forms at bumt plots (1-Podgovec, 2-Vremščica, 3-Kojnik, 4-Diliči, 5-Mlave). (OlinWDmaxI-IOi! 1 20 100 no f.0 40 20 o 63 B4 fiS S2 iil SI. 3: Evklidska razdalja združenih popisov glede na življenjske oblike na nepogorelih ploskvah (1-Pod-govec, 2-Vremščica, 3-Kojnik, 4-Diliči, 5-Mlave). Fig. 3: Euelidean distance of accumulated relevés ac-cording to plant life forms at unburnt plots (1-Podgovec, 2-Vremščica, 3-Kojnik, 4-Diliči, 5-Mlave). Primerjava podobnosti vseh popisov (SI. 1) kaže, da je vegetacija na požariščih in nepogorelih ploskvah podobna, saj se skupno grupirajo pogorele in nepo-gorele ploskve z različnih lokacij in ni jasnejših kopičenj ploskev glede na nadmorsko višino in geološko podlago, kar bi sicer lahko pričakovali. Po drugi strani to niti ne preseneča zaradi relativne geografske bližine in podobne vegetacije kot tudi zaradi relativno šibkih požarov manjše razsežnosti. Primerjava samo pogorelih ploskev (SI. 2) pa kljub temu kaže na posebnost ploskve na Kojniku. kjer je bil vršni in talni požar in je bila popolnoma uničena drevesna plast, kot tudi ploskve na Diličih zaradi flišne podlage. Pri primerjavi nepogorelih ploskev (SI. 3) se spet razlikuje Kojnik, kjer je ohranjeni sestoj pretežno črnega bora še mlad in zelo gost, s slabo razvito pritalno vegetacijo. VraŠČanje termofilnih listavcev je v začetni fazi. V tem pogledu je podobna tudi ploskev na Mlavah. Druge, Vrernščica, Podgovec in Diliči. so vse že sestoji, ki so redkejši, z močno razvito pritalno vegetacijo, v kateri prevladujejo trave, vrašča-nje listavcev je veliko večje. ZAKLJUČEK Učinek požarov je v teh preliminarnih raziskavah mogoče strniti v sledečem: večina požarov, katerih posledice smo preučevali, je bolj ali manj uničila nadzemno biomaso. Uničenje je bilo največje na Kojniku in dosti manjše na ploskvah pod Vremščico, Podgovcih pri Sežani, Diličih in v Mlavah pri Sežani. Le na Kojniku je bila povsem uničena drevesna plast, v drugih primerih so ostala posamezna drevesa listavcev. Tu opažamo razmeroma veliko občutljivost črnega bora na požare, kajti krošnje so zaradi velike vsebnosti terpenov v iglicah, ki imajo ob gorenju veliko energetsko vrednost, skoraj vedno uničene. Po drugi strani črni bor ni sposoben regeneracije Iz panja, še manj z nadomestnimi brsti iz korenin (Allen, 1989; Košir, 1997). Nasprotno pa pri večini samoniklih listavcev opažamo, da imajo puhasti hrast (Quercus pubescens VViild.), cer (Quercus cerris L.), črni gaber (Ostrya carpinifolia Scop.), mali jesen (Fiaxinus ornus i.) pa tudi grmovne vrste (Cotinus coggygria Scop., Frangula rupestr/s (Scop.) Schur., Prunus spinosa L. itd.) veliko sposobnost regeneracije iz korenin, kar se zgodi že prvo rastno sezono po požaru, Kadar pa požar divja spomladi ali na začetku poletja, se začne regeneracija že isto rastno sezono. Podoben trend opažamo tudi pri večini hemikriptofitov in geofitov, predvsem tistih, ki imajo nadzemne dele aktivne vso rastno sezono. To je verjetno tudi razlog, da niti na eni ploskvi nismo opazili večjega porasta terofitov in dvoletnic, rahla izjema je v tem pogledu ploskev na Kojniku, kjer je bilo prvo sezono po požaru več enoletnic, predvsem po zastrtosti, česar pa v tem prispevku še nismo natančneje analizirali. Ta opažanja kažejo, da so samonikli listavci kraškega območja kot tudi zelnate trajnice v njihovi podrasti na požare dobro prilagojeni in da se po vsej verjetnosti v razmerah, ko ni drugih motenj, vegetacija hitro povrne v prvotno stanje. Analize opravljenih popisov le nakazujejo manjše povečanje nekaterih geofitov na požariščih, kar bi bilo včasih celo zaželeno zaradi ohranjanja nekaterih izredno tepo cvetočih vrst (gorski narcis (Narcissus poeticus subsp. radiiftorus (Salisb.) Baker), jagodasta hrušica (Muscari botryoide$ (L.) Miiler), gorski kosmatinec (Pulsatilia tnoniana (Hoppe)Rchb.) ipd.). Poleg enoletnic z lahkimi anemohornimi semeni/plodiči (grinti (Senecio inae-quidens DC, Senecio vulgaris L.), škrbinke (Sonchus asper (L.) Hill., Sonchus oleraceus L.)) so se na požariščih ponekod dokaj razširile mirmikohorne vrste, predvsem vijolice (Viola hirla L., Viola riviniana Rchb.), kar bi si lahko razložili z olajšanjem gibanja mravelj, višjimi temperaturami in z odpravo konkurence večjih 156 AINNALES • Ser. hist. nat. ■ 12 • 2002 • 2 Franc RATIC if)!.. I'RIMCRIAVA fQZOANIH IN NFPOŽGANiH GQ70NIH fl.OSKEV NA OSNOVI KASTUNSKIH ŽlVUENiSKIH OBLIK ..., I53-TS8 rastlin. Pri tem je treba omeniti, da je to !e kratko obdobje v zaraščanju, isto ali prvo leto po požaru, in da kasneje te vrste izginejo oz. se pojavljajo v bistveno manjšem številu. Po fazi anemohomih in mirmeko-homth vrst, ki sta kratki in neizraziti, je na vseh požariščih opaziti že prvo vegetacijsko sezono po požaru, še bolj pa drugo večje pojavljanje trav, skalne g tole (Brachypodium rupestre (Host.) Roem. & Schult.) in jesenske vilovine (Sesleria autumnaiis (Scop.) F.W. Schulzt), na nekaterih ploskvah (Vremščica) pa tudi večje pojavljanje brestovo!istne robide (Rub t/s ulmifolius Schott.), navadnega srobota (Clematis vitalba l..), črnega trna (Prunus spinosa L.), malega jesena (Fraxinus ornus L.) in ruja (Cotinus coggygria Scop.). COMPARISON OF BURNT AND UNBURNT FOREST PLOTS BY ANALYSIS OF PLANT LIFE FORMS IN THE FORESTS OF THE SLOVENIAN LITTORAL KARST AND ISTRIA Franc BATIČ Department of Agronomy, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Si-5 000 Ljubl jana, Jamnikarjeva 101 C-rnail: