PoŠtnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek in petck ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za Inozemstvo 20 Din Ra*un pri poštnem Čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova ®oba Cena 1 DU Redakcija in uprava: Cel}Ot Strossmayerjeva ullca št 1, pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 44. Celje, ponedeljek 29. maja 1933. Leto XV. Slava 39, pehotnega polka CELJE, 29. maja. V nedeljo 28. t. m. je slavil 39. pe- hotni polk v Celju svojo slavo v spo- min na dan zavzetja Črno po oddel- kiji celjskega pehotnega polka ob priliki koroške ofenzive ]. 1919. Ob 9. dopoldne se je pričela pred okrašenim spomenikom v koroških bojih padlih junakov celjskega polka svečanost v spomin teh junakov. Svečanosti so prisostvovali ves ofi- cirski zbor, celokupna garnizija, sreski načelnik dr. Vidmar, narodni poslanec Ivan Prekoršek, župana mestne in okoliške občine, zastopni- ki sodišč, oblastev, uradov, šol, kor- poracij in društev, rezervni, oficirji, odposlanstvi Sokola in gasilcev ter mnogo drugega občinstva. Po cer- kvenih obredih, ki sta ju opravila opat g. Jurak in prota g. Čudič", je častna četa oddala pet salv, nakar so je poveljnik polka g. polkovnik Go- lubovič v lepem nagovoru spominjal koroških junakov, ki so dali svoje življenje za domovino. Ob 10. dopoldne je sledila na dvo- rLSöu vojašnice proslava polkovne slave. Pri pravoslavnem cerkvenem obredu in rezanju kolača, ki ga je opravil prota Cudid, je pel moški zbor Celjskega pevskega društva. Ko je opat g. Jurak opravil katoliSki obred, je polkovnik g. Goluboviič s temperamentnimi besedami nagovo- ril vojaštvo. Spominjal se je junaštva oddelkov sedanjega 39. pehotnega polka 1. 1919. v bojih na Koroškem in pozival vojake, da se tudi vsiikdar izkažejo kot hrabri in zvesti sinovi domovine. Svoj govor je zaključll z vzklikom Nj. Vel. kralju in kraljev- skemu domu. Vzkliku so se pridru- žili vojaki in gostje, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. — Po Cestitanju poveljniku polka se je vr- gil na Dečkovem trgu pred vojašni- co mimohod vojaštva. V prvem nad- stropju vojašnice je sledila zakuska na Cast gostom. Od 16.30 do 19. je bila na Glaziji, ob izredno lepi udeležbi, prebivalstva vojaška zabava. Pestri spored je ob- segal deklamacije, proste vaje, tek- me, petje in komične nastope. Iz- vedba je bila zelo posrečena. Polkovno proslavo je zakljuCil do- bro obiskan in prijeten družabni ve- öer v Narodnem domu ob igranju vojaške godbe. Na družabnem veče- lii je bila prirejena mala svečanost na cast g. Francu Zoriču s Trške go- re pri Krškem, ki je bil 30. aprila v Krškem slovesno odlikovan s Kara- djordjevo zvezdo z meči za izredno hrabrost v bojih za osvobojenje slo- venske KoroSke. V imenu polka je govoril g. polkovnik Golubovic, ki je povdaril, da so se našli v koroških bojih Srbi in Slovenci v skupnem de- lu in žrtvali ter dokazali, da smo Sr- bi, Hrvati in Slovenci ena, neraz- družljiva celota. Nato se je zahvalil g. Zorič, v imenu celjske sokolske. župe pa je govoril starosta br. Smert- nik in v imenu Udruženja rezervnih oficirjcv g. dr. Voršič. Delovanje podružnice DJO v Celju CELJE, 29. maja. Celjska podružnica Društva jugo- slovenskih obrtnikov v Celju je ime- la v soboto 27. t. m. zvečer prvi red- ni obfini zbor v restavraciji v Narod- nem domu. Predsednik g. Holobar je pozdravil zastopnika tiska in ostale udeležence, sporočil pozdravo zadr- žanega narodnega poslanca g. Ivana Prekorška vsem obrtnikom in v kratkem nagovoru podcrtal potrebo in važnost dela za dosego obrtniSke samostojnosti. Po odobritvi zapisnika ustanovne- ga občnega zbora podružnice je po- roßal predsednik g. Holobar, da je podružnica v prvem letu obstoja iz- vršila mnogo organizatoričnega de- la. Organizirala je näd 250 obrtni- kov. Namen podružnlce je, da pri- bori obrtnikom praviee, ki jim pri- padajo kot državljanom in davko- plačevalcem, in da omogoöi obrtni- štvu, da samo odloča o vseh obrtniä- kih vprašanjih. Doseči je treba upo- Stevanje obrtniških želja in zdmži- tev obrtništva v vsej Jugoslaviji v močno in cnotno armado. Podružni- ca ne išče razdorov, temveč stiJcov z vsemi sloji ter hoče več složnosti in prijateljstva med obrtniätvom. Odločno pa je proti zapostavljanju zmožnih obrtnikov vprisilnih organi- zacijah za protežiranimi in često ne- obrtniškimi osebamii. Podružnica je razložila svoje cilje in zahteve tudl obrtnikom v Rogatcu, Mariboru, Št. Juriju ob juž. žel., Rogaški' Slatini, Šmarju, Žalcu, LaSkem, Vojniku, Konjicah, Šoštanju, na Vranskem in I DAN SOLNCA- V15 MINUTAH! Prej je moralo biti perilo dostikrat po cele dneve razgrnjeno po travniku.Zakaj peri- lo se beli samo tako dolgo, dokler deluje kisik pod vplivom solnčnih žarkov. Koliko bolj preprosto se to dela zdoj z Radionom! Medtem ko čisto milo, ki ga imo Radion v sebi, odpravi vso nesnago, narede milijoni učinkovitih kisikovihmehurčkov, do je peri- lo čisfo in belo ko sneg. Naj bo poletje ali zima— Radionstori rosam—v 15 minutahl tSchichtov RADION «JL5-Ö drugod. Doslej so se že ustanovile podružnice DJO v Mariboru, Laš- kem, Dravogradu, Logatcu, Mostah, Žireh, Trbovljah, na Viču, Vrhniki in Bledu. V dosego obrtniških pravic jo bilo sklicano voliko obrtni.Sko zbo- rovanjc v Celju. Obrtnižtvo se je na veC Clanskih, sestankih informiralo o obrtnem zakonu in obrtniških za- devah sploh. Podružnica je sklicala tudi protestno zborovanje proti na- meravani prodaji Obrtnega doma v Celju. Tajnik g. Brišcek je podal kratek historijat celjske podružnice. Lani v septembru je imela podružnica 150, sedaj pa ima že 253 ölanov. Odboro- 1 vih sej je bilo 30, člansklh sestankov 6, podružnica je tudi priredila veli- ko obrtnISko zborovanje, proslavo ujedinjenja, Martinov večer, plesne vajo in obrtniSki pies. Podružnica je pomagala članom v davčnih vpra- šanjih ter jim nudila pomoC pii proš- njah in pritožbah. Blagajniško poročilo g. Kovaöa iz- kazuje 15.006.95 Din dohodkov in 13.657.85 Din tadatkov; prebitek zna- ša torej 1.349.10 Din. Na predlog pre- gledovalca racunov g. Rozmana je bil odboru soglasno podeljen absoluto- rij. Pravila so bila spremenjena tako, da ostane premoženje podružnice njena last, v primeru razpusta pa preide premoženje na enako v istem SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 25. Prvi maj Bil je prvi maj v zadnjem letu mo- jega šolanja, tak dan pa je bilo tre- ba dostojno slaviti. Dvanajst tovariSev nas jo bilo. V stanovanju sem imel po stenah obe- šenega dovolj vsakovrstnega oi'ozja, nekaj prav starinskega, veß stolctij starega. Za pasove smo si zataknili samokrese, z vitežkimi meöi smo se oborožili. Glave smo si pokrili z ve- likimi kalabrijskimi klobuki, ogmi- li si plašče in si naCmili muštace. In v žepih je bilo dokaj petakov. Nekako ob devetih zveCer smo sto- pali iz rnesta po temnih stezicah. Dve uri smo hodili do vasi, kjer smo se ustavili pred krčmo. Prižgali smo vsak svojo plamenico in zapeli pe- sem z divjimi glasovl. Kakor noCni strahovi, razbojniki. KrCmarja tu pri Svetem Urbanu smo poznali, všeč so nam bili vino, klobase, pivo in sir pri njem, vse do- bro in ceneno. Povrh tega pa je bil Še humorist, invalid od Svoto Luci- je, imenitno je znal trobiti še zdaj. Sploh je bil vnet za norije. Odpro se vrata in na präg stopi krCmar s pohabljeno nogo. Moj tova- riS pa dvigne golo sabljo: »Umreti moraš!« Invalid se prestraši grožnje raz- bojniške in prične kriöati. Odrinem tovariša in pojasnim prav prijazno krčmarju, kako in kaj. Posedemo v gostilni, vsega si na- roCimo. Komaj so nam sproti dona- šali na mizo. Smohljali smo se izpod roparskih klobukov, to sta nas go- stilničar in žena njegova občudova- la! Potem smo zaplesali, hornist je trobil, tresel se je pod, stene so po- kale. V govorih smo se razplamte- vali boljinboij. Ko je v jutru odpel zadnji petelln, smo bahavo poravnali vse račune. In gostilniöar nam je obljubil, da hoöc pozabiti na strah, ki smo mu ga ob prihodu naredili, ako skoro spet pri- demo. Nedelja je bila, časa torej dovolj, da smo mogli preganjati mačka. Po- sledice pa je nosil samo gostilničar, ki je zbolel od strahu in si je moral pol leta popravljati živce. 26. šolske parade Leta 1883. se je cesar vozil skozi Zidani most. Vse bližnjo žole so mo- rale tja, da bi cesar videl večjo gne- čo. Najel sem voznika, par konj in voz, izvežbal sem učence in učenke. In smo delali špalir vlaku. Sain cesar je vprašal po uöitelju, tedaj pa je stopil predenj neki bivši vojak Mlinar z odlikovanji na prsih. Vpra- šal ga je cesar, odkod ima odliko- vanja. Od Kraljevega Gradca, je od- govoril možakar. Tako je bilo opravljeno vse to, ce- sar se je odpeljal, nam pa je želodec povedal, da je bilo zijal dovolj. Pa smo se nastavili pred kuhinjo in vso uro čakali, da bi bili postreženi z ju- ho. Za vse sole je bil poskrbel občin- ski odbor, samo norec bi bil torej ho- tel ostati lačen. Našo šolo pa so od- rivali od klobas in kruha, čeprav smo bili dospeli od daleč. Vino so točili drugim, nam pa še vode niso dali. KonCno me zgrabi jeza, zagrozim jim, da jim prevrnem vse kotle in štelaže. Pomagalo je in smo se na- sitili. Sledila je parada na prostem. Z vseh strani so bili ljudje ta dan tu. Bili smo mi seveda spet zadnji na vrsti. Prvi so nastopili domaCi, peli so in korakali. Nato nekatere sosed- njo sole, mC kaj posebnega niso nu- dili gledfc om, ki so ostajali prav hladni. Pa pridemo do besede Razborjani, kdo bi bil česa pričakoval od nas? Uvodoma zaorimo vsi v en glas: »Naš premili narod v slogi naj ži- vi!« Nato pa zadoni pesem v četvero- stopih: »Bratje Slavjani, na wage složno vsi!« Kakor plaz se je vsul aplavz na nas, hoteli so, naj ponavljamo. Toda nisem se dal motiti, mirno po načrtu sem absolviral točko za toč- ko. Peli so, nato deklamirali same vrezne reCi, navdušenje je äe raslo. Šepav fantek je prejel petak za na- stop. Potem smo so eksereirali prav po vojaško. Ljudstvo je trdilo, da kaj tako lepega še ni bilo videti. Precej denarja smo si nabrali, z jestvinami so nas založili. Do veCera smo se producirali, nato smo se skobacali na voz in odpeljali domov. Množica nam je bila priznala uspehe: »Blagor otrokom na tej Soli!« V majniku smo priredili izlet, obi- öajno na kak vrh z lepim razgledom. Gospodo iz bližnjih graSčin tarn smo povabili, da si ogleda naše nastope. In gospoda je uživala. Ljubko smo ji govorili pozdrav, tekmovali v vseh disciplinah vede, nato smo zapeli in prešli k telovadnim toCJfcam. Gospo- Stran 2. »Nova Doba« 29. V. 1933. Štev. 44. kraju ustanovljeno društvo. Name- sto enega se določLta dva podpred- sednika. Novi odbor, ki je bil izvoljen so- glasno, tvorijo gg.: predsednik Holo- bar, podpredsednika Brišček in Ja- ger, odborniki Kovaö, Pepernik, Se- lišek, Vodičar, Knechtl, Lovšin, Do- minik Uršič in Aman, namestniki: Gošnik, Perdan in I. Uršič. Pregle- dovalca računov sta gg. Fr. Jošt in Vozlič, namestnika Lapornik in Ta- Cek. Clanarina ostanc letos noizpreme- njena. Na predlog g. Jagra je bila soglas- no sprejeta resolucija, ki, vsebuje na- slednjo zahteve: Obrtni Ska dela v javnih in samoupravnih delavnicah naj se ukinejo in oddajo izključno obrtnižkim delavnicam. V davčno komisijo naj so imenujejo tudi Cla- ni DJO, v celjski občinski svet pa naj man j trije člani društva. Z vodil- nih mest obi*tniških organizacij naj se odstavijo ljudje, ki niso obrtniki. Stavba Obrtni dom v Celju, ki je do- ločena za zavetišče obrtnikom in va- jencem in ki naj midi. prostor vsem obrtniškim organizacijam, naj se prepiše na zadrugo »Obrtni dom«, v kateri naj bodo sorazmerno zastopa- ne v&e obrtniške organizacije celj- skega okoliša. Zbornica za TOI naj izdela primeren osnutek socialnega zavarovanja mojstrov ter ga poSlje vsem združenjem in obrtnim dru- štvom v obvezno proučitev. Osnutek naj se natisnev obrtniških listih. Za- varovanje naj se izvede avtonomno po srezih ali združenjih, da bodo imeli obrtniki lahko pregled in kon- trolo nad poslovanjem. Okrožni, od- bori naj se reorganizirajo v smislu obrtnega zakona in ministrske na- redbe. Pri vseli informacijah o lokal - nih obrtni ških zadevah naj se poleg zdraženj upoštevajo tudi predlogi in mnenja podružnice Društva jugosl. obrtnikov v Celju. ObCni zbor se je tudi priključil vsem sklepom, zahte- vara i,n resolucijam, ki so bilo spre- jete na sejah, sestankih ali zborova- njih Društva jugosL obrtnikov v vsej dravski banovini. ROlMAR B.: Celjski bramorji CELJE, 29. maja. Mesto Celje ne slavi samo po svoji lepi legi in prijetnih izprehodih, iz~ branih krasoticah in korajžnih Ga- berčanih, temveč tudi po svojih bra- mor jih, katerih menda res ni izlepa kje toliko kakor v celjskih vrtovih. Prav pridni so celjski »purgarji« ter imajo tudi mnogo smisla za gospo- darsko osamosvojitev in neodvis- nost. Ce le more, si vsak uredi okoli svojo hiše, hišice ali vile primeren vrtič1, V katerem poleg lepo dišečih in pisano cvetočih rožic vsako vrste prideluje tudi potrebno zelenjavo za domačo kuhinjo. Kar tekmujejo med seboj ti vrtovi in lastniki se ljubo- sumno kosajo, kdo bo imel na vrtu lepse cvetje in kdo bo pridelal veC, zgodnejše in tečnejše zelenjave ter da je sedela na trati in ploskala, kar deževalo je napitnine. Nabrali smo dračja za velik kres, da smo spekli kožtruna. Nato smo nastavili lonce z vodo, krompirjcm In kislo repo. Okrog prasketajočega ognja in dišečega mesa smo prepe- vali. Ko smo se za silo nasitili, smo nadaljevali. Otroci so tekmovali v telovadbi. Prvaki so dobivali lepe nagrade. Zve- čer pa je bengalski ogenj končal pre- lepi dan. Konjička sta potegnila med vris- kom in piskom, godbo in strelom. Hvaležni velikim radodarnim prija- teljem smo se vozili na drdrajočem vozu proti domovom. Bogu hvaležni za doseženo uspcbe. Nepozabno lepi so bili ti clnevi. Sa- mo enkrat sem doživel smolo. Ko so ob koncu takega sporeda šli otroci lovit mene, sem stopil tako nerodno, da sem si nogo poha&l. Ta točka je bila zares odveč, skoro dve leti sem ob berglah hodil in še dobro, da mi noge sploh niso odrezali. Kar pa v našem programu ni bilo! sočivja. Pa je tudi razumljivo! Saj je celjski trg najdražji, mnogo dražji kakor ljubljanski ali mariborski, in v tern oziru tudi bolgarski vrtnarji niso položaja prav nič spremenili. Zato pa jo razumljiva težnja Celja- nov zalagati kuhinjo čim izdatneje z domačega vrta. vrtu, vsi vprek tožijo, da bi bilo prav vrtu, vsi vprek tožjo, da bi bilo prav dobro, le ti nesrečni bramorji vse uničijo. Poklicni vrtnarji kakor tudi samouki vidijo v bramor ju svojega največjega sovražnika. Pa ni Cudno! Le giej jih, kako skrbno posadijo na vočer po dežju sadike sol ate, cveta- če, zelja, paradižnika itd. in s kakim obupom prihodnjo dni opažajo, da sadika za sadiko klavrno klone in uvene. In če jo potegneš iz zemlje, vidiš, da ji je ta nesrečni bramor pregrizel nežno koreninico. Vedno znova je treba dosajati in vedno zno- va opravljajo bramorji svoje pogu- bonosno delo. Mnogi so že obupali in sklenili opustiti svoj vrt, toda vsako leto se zopet premislijo v upanju, da je vzela bramor j a kruta zima, ter se znova poprimejo dela. Toda šmenta- ni bramorji nikoli ne preminejo in ostanejo zvesti celjskim vrtovom. Marsikateri Celjan jo zato že zapu- stil mestni okoliš in se utaboril raje na Jožefovem liribu, ki ga zaen- krat sovražna vojska bramorjev še ni osvojila. Menda ni Celjana, ki ima svoj vrt pa ne bi poznal bramor j a. Zato tega škodljivca ni potrebno šo posebej opisovati. Pač pa ns bo škodovalo, če pripomnimo, da se bramor silno hi- tro množi in ima vsaka samica let- no do 300 potomcev. Trd in ogorčen boj zopcr tega škodljivca se vrši po celjskih vrtovih že mnoga leta, toda, žal, le s prav slabim uspehom. Men- da so naši bramorji čisto svoje vr- ste in izrcdno žilavi. Saj pravijo, da povodeiTj najboljo uniCi bramor je. V Colju pa je bilo v času povodnji je- 13S133 fl°P ao^ia oSoura '0C6X 'I ILl0S nepreti'goma globoko pod vodo, a ni bilo prihodnje loto nič nianj bramor- jev kakor navadno. Ali imajo ti ne- pridipravi tudi potapljaŠke zvonove, ali pa zmožnost živeti tudi v vodi! Pa se jih tudi uničuje z vsemi sred- stvi. Mnogi so poskušali pregnati bramorje s krtom, toda krt jo z ma- lega vrta kmalu popiha k sosedu in Bog ve kam, bramorji pa zopet osta- nejo. Drugi jih zopet lovijo v lonfke, zakopane v zemljo in spojene s plit- kimi jarki ali gladkimi letvami. Uspeh lova je zopet prav lep in nc- kateri jih na ta način nalovijo 500 in več v enem letu; toda bramorjev vkljub temu ne zmanjka. Pa so se spravili nad nje s strupom. Nastav- ljajo jim male kroglice, ki vsebuje- jo arzcnik. V drogeriji, kjer dobiš za drag denar razna prijetno dišeča sredstva za negovanje lepote, dobig tudi te kroglice. Sicer niso poceni, pa kaj Celjan ne žrtvuje vse za svoj vrt! Toda uspeh je prav slab. Šmen- tani bramorji se izogibajo sladkih stiTipenih kroglic ter — izpodjedajo raje koreninice skrbno odgojenih sadik. Res ljut jo ta boj brez upa zmage! Pa kaj res ni nobenega uspešnej- šega sredstva zoper tega škodljivca? Lo nikar še obupati! V modernem boju se moramo posluževati inoder- nih srodstev in ta bodo baje v bodo- Či vojni poleg tankov in aeroplanov — plini. S tanki in aeroplani pri bra- morjih ne opravimo nič, toda s plini jih pa lahko prav uspešno uničuje- mo. Po eel em vrtu v razdalji po 30 do 40 cm in v vrstah iste razdalje napravimo 20 cm globoke navpične luknje v zemljo ter v vsako vlijemo ali vbrizgamo 2 jedilni žlici žveplo- vega ogljika (Ss C = žveplec) in po- tem luknje zopet dobro z zemljo za- trpamo. Žvoplec je brezbarvna teko- čina nič kaj prijetnega vonja, iz ka- tero se v zemlji hitro razvijajo plini, ki prav zanesljivo uničijo vsc bra- morje in tudi mnogo drugo škodljiv- ce. Pač pa jc treba z žveplecem pre- vidno ravnati, ker so njegovi plini eksplozivni in zato z gorečo šibico ali cigareto ni dobro hoditi v bliži- no. Za ljudi, živali in rastline pa ti plini niso nevarni, le vonj imajo ne- prijeten, precej podoben vonju, ki se često širi iz neočiščenih greznic. Žve- l>leca ima dovolj na zalogi drogerija >'Sanitas« v Celju in ga prodaja po28 Din kg. Tarn se dobijo za mal denar tudi primerne steklene brizgalke, ki so sicer namenjene v drugo svrho, pa se dajo prav dobro uporabiti tudi za vbrizgavanje žvepleca v zemljo; v zemljo; v vsako luknjo vbrizgamo eno polno brizgalko žvepleca in nam 1 kg zadostuje nekako za 25—30 nr vrta. Delati pa je treba hitro, ker žveplec naglo izhlapeva in je zato treba luknje zatrpati takoj po vbriz- ganju tekočine. Pogum torej! Ni treba še vreči puš- ke v koruzo, temveč moramo z žve- plečevimi piini v boj zoper najhuj- šega sovražnika naših vrtov. Vprav sedaj je zato najpriinernejši čas. Bra- morji namreč v juniju in juliju le- žejo mlade ter se vprav sedaj ženijo in zato izredno živahno gibljejo. Ako riapad pravilno izvedemo, niti eden bramor ne bo ostal živ. Seveda pa z žveplecem ne smerao preveč varče- vati in ga je bolje vzeti nekaj več kakor pa manj. Na ta naCin se bomo vsaj za tekoče leto prav gotovo te- meljito odkrižali bramor jev, samo Ce si ta vražja golazen ne nabavi pra- vočasno še plinskih mask, kar pa se nam menda le ni treba bati. Z mo- dornim orožjem, s plini žvepleca, to- rej lahko porazimo na celi Crti naj- večjega sovražnika naših vrtov. Ako bodo posegli uspešno v boj vsi last- niki celjskih vrtov, bodo vsled svoje žilavosti že kar slavni celjski bra- morji postali v kratkem prav redki in bodo Celjani potem lahko mnogo uspešnejše vrtnaril. Kriza in gospodarstvo Kakor vsako leto, tako tudi letos resno in ob prav em Casu opozarjam vse razumne in previdne gospodarje, naj se hitro in z vnemo lotijo snaže- nja neke silno se množeče, zelo stru- pene in živini nevarne travniške rastline. To• dni sem opazil na žalost, da je te rastline letos najinanj za 100% več nego lani in sicer na trav- nikih, na katerih se lani ni nič čisti- lo in tudi ne seme, ki je zelo obilno, ob pravem casu odstranilo. Ta ne- varna in strupena rastlina je v celj- ski okolici znana pod imenom »čme- rika«, pravo ime ji je podlesek (Cul- chicum automnale, ncmško Herbst- Švicarske ure, zlato, srebro, razna da- rila oplika, ortginalna Z^iSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK CELJE, Glavni trg 4. zeitlose). Znanih mi je mnogo sluča- jev, da je živinče poginilo v nekaj urah, a ljudje niso doumeli vzroka; vso druge so navedli, a pravega niso uganili. Jaz sem pa preiskal krmo in dokazal pravi vzrok: živinče, dasi se te rastline v krmi in na travniku voatno izogiblje, je vendar po pomoti požrlo nekaj te »čmerike« in je to pomoto plačalo z življenjem, kmet pa je svojo malomarnost plačal z izgubo živinčeta. I.eta 1908. sem kot vlastelinski upravitelj na posestvu barona Hel- lenbacha, kjer je1 bilo te strupjene rastline po vsej Bistriški dolini več kot preveč in so živinčeta zelo pogi- njala, opozoril na to »divjo turščino«, kakor jo tarn imenujejo. Baron Hel- lenbach se je podal k banu v Zagreb in ta je odredil, da so posestniki, na katerih zemljišču raste ta strupena rastlina, pod globo primorani v teku 14 dni to rastlino izkopati in odstra- niti. In res sem videl, da so potem po vsej okolici pridno izkopavali in odvažali to pogubonosno rastlino. Pozneje pa ves čas svojega bivanja in službovanja na Hrvatskem nisem naletel na tako obilico te rastlino, kakor je n. pr. v Savinjski dolini. Ta rastlina se množi naglo in na dva načina, in sicer: z obilnim seme- nom in gomoljem. Najčešča je ob po- tokih in ob rekah, ker voda raznasa seme ob povodnji, Tudi po obreznih krajih, kjer je bolj vlažno, jo že naj- demo, to pa zato, ker krmo iz dolinc vozijo tudi v hribe, tarn pride med gnoj, ta pa na travnike in tako sc okužuje tudi krma na hribih in go- rah. Zadnja leta, ko se to seme že zeleno pobira in prodaja za napravo laznih strupov, se je razširjenje s se- menom dokaj omejilo, vendar so pa so z gomoljem razširja. Da bi se ta škodljivka uničila ali vsaj omejilo njeno razširjenje, bi bilo zölo potreb- no zanikrneže prisiliti k uničevanju te pogubne rastline. Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. DOMAČE VESTI OGLASE ZA BINKOŠTNO ŠTE- VILKO »NOVE DOBE«, ki bo izšla v petek 2. junija popoldne v povečani nakladi, sprejeinamo do petka do 10. dopoldne. d Vekoslav Spinčič f. V soboto 27. t. m. ob 22. je umrl na Sušaku na- i'odni poslanec in znani nacionalni delavec prof. Vekoslav Spinčič v 85. letu starosti. S pokojnikom lega v grob idealen jugoslovenski duhov- nik. Prof. Spinči,č je bil pred vojno poslanec dunajskega parl amenta. Kot zaveden Istran je deloval z vro- čo ljubeznijo za pobudo hrvatskega in slovenskega življa v Istri, kjer je častni občan mnogih občin. Bil je ustanoviitelj raznih nacionalnih in kulturnih organizacij ter sotrudnik mnogih jugoslovenskih listov. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v Narodno skupščino. Vedno je zasto- j pal čisto jugoslovensko nacionalno j idejo in se ni udal pritisku gotovih | cerkvenih krogov. Velikemu Jugo- slovenu bomo ohranili nadvse časten spomin. d Samo dobro blago se ponareja, zato jo tudi toliko ponaredb Kath- reiner Kneippove sladne kave. Prava je samo v originalnih zavitkih! „SI a g e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od 1. maja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15"— naprej. d Dunajska vremenska napoved za torek 30. maja: V splošnem še vedno močno oblačno, mrzlo vreme bo še vedno trajalo. Celje in okolica ( Shod narodnega poslanca Ivana Prekorška v Petrovč»h. V soboto 27. t. m. zvečer se jo vrsil v prostorih restavracije pri kolodvoru v Petrov- Čah izredno lepo obiskan shod, ki so se ga udeležili na poziv tamkajš- nje krajevne organiizaeijo JRKD so- mišljeniki iz PetrovC, Liboj, Arje va- li, Levca in Dobriše vasi. Zborovanje je otvoril i,n vodil predsednik kra- jevne organizacije šolski upravitelj g. Wudler. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek jo podal obširno in vse- sti'ansko zanimivo poroči.lo o gospo- darskem in politiCnem položaju v državi, razpravljal je o delu Narod- ne skupščine ter o nalogah in ciljih nove vsedržavno stranke. Poročilu g. poslanca je sledilo živalino pritrje- vanje vseh navzočih, razvila se je stvarna debata, v kateri je g. Kopri- va, posestnik v Arji vasi, iznesel enotno željo vseh navzoCih, naj bi se omilila davCna praksa in počakalo z izterjavanjem tekoßih äaväfiin na- šega kmetovalca, obrtnika in pode- želskega trgovca do jeseni, ko se nam obeta po mnogih letih krize boljša hmeljska sezija. Po zborovanju se je vršilo vpisovanje novih članov, ki so v velikem številu pristopili v JRKD. C Manifestacijsko zborovanje proti reviziji mirovnih pogodb se v Celju v nedeljo 28. t m. ni moglo vršiti za- radi polkovne slave. Zato sta celjski nacionalni organizaciji Narodna od- Štev. 44. »Nova Doba« 29. V. 1933. Stran S. bran a in Sokol poslali na veličastni nedeljski protestni miting v Beogra- du brzojavno pozdrave in se pridru- žili nacionalni manifestaciji naše presto] niee. c Zaključna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 1. junija ob 20. v Mestnem gledališču. Polcg troh violinskih in treh klavir- skih gojencev višje stopnje bo na- stopil tudi simfonični orkester z Mo- zartovo 40. simsonijo. Posebne Vstop- nine ni; nabava sporeda obvezna. c Telovadni nastop clijakov celjske gimnazije. V petek 2. junija ob 14.30 bodo priredili dijaki drž. realne gim- nazije v Celju na dvorišču mestne narodne sole telovadni nastop z na- slednjim pestrim sporedom: 1. Vajo dijakov nižjega oddelka z zastavica- mi. 2. Proste vaje dijakinj nižjega oddelka. 3. Štafetni tek (tekmujeta 3 b in 3 c razred). 4. Proste vaje di- jakov višjega oddelka. 5. Proste vaje dijakinj višjega oddelka. 6. Orodna telovadba dijakov. 7. Odbojka (tek- mujejo maturanti proti ostalim di- jakom). K nastopu, ki bo brez vstop- nine, so vljudno vabljeni starši, pa tudi ostalo občinstvo. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek (). junija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ul. 8, pritUCje, levo. c Poročila sta se 22. t m. v Beogra- du g. Lojze Kavčič, kontrolor gene- ralne direkcije drž. železnic v Beo- gradu, in gdč. Ida Benčanova, hčer- ka znanega sokolskega delavca g. M. Benčana v Celju. Novoporočencema naše iskrene eestitke! ( Slovensko obrtno društvo v Ce- lju bo imelo svoj l'edni letni občni zbor v eetrtek 8. junija ob 20. v sej- nici Obrtnega doma v Celju. Ce bi bil obßni zbor ob določeni uri nesklep čen, se bo pričel uro pozneje ne gle- de na število navzočih članov. o Kolonija Kola jugoslovanskih sester v Celju. Zaradi neugodnega vremena so preložc letos kolonijo za en teden. Zato bodo odpotovale prva Jz Celja Šele Ki. junija zveCer, druga 7. julija, tretja 28. julija. Od 18. av- gusta dalje bi bila eventualna kolo- nija za one, ki imajo krajše dopuste, ali hočejo še od tretje letovanje ne~ koliko podaljšati. Ta bi bila po po- trebi za nedoločen čas. c Odbor Kola jugosl. sester v Celju se najprisrčneje zahvaljuje vsem da- rovalcem dobitkov za njegovo tom- bolo, ki so s tem pripomogli k lepe- mu uspehu. Zahvaljuje se tudi ti- stim, "ki so tomboli posvetili, mnogo Casa in truda. Dasiravno je Celjski dorn v Bakarcu že plaCan, so pri ta- ko veliki stavbi vedno potrebna po- pravila, zlasti na streb i! Vedno veC je pa tudi prosilcev za brezpiačno in znižano bivanje. Vsem torej še en- krat prisrčna hvala! c Cvetlični dan priredi državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju v prid revne dece na binkošt- no soboto. Celjani, ki ste vedno prednjačili v svoji pož>tvovalnosti, kadar je šlo za našo revno dcco, pro- simo vas, ne odklanjajte prošenj ma- lih deklic, ki vam bodo ponujale cvetje, ampak pridno segajte po cvetju. Saj je čisti dobiček te vsako- letne prireditve določen za to, da se revna deca za zimo obleče in obuje. Zato naj bo binkoštna sobota posve- čena ubogi deci. c Birme v Laškem se je v nedeljo udeležilo tudi mnogo birmancev in birmank iz Celja in okolice. Ob tej priliki omenjamo obsodbe vreden slučaj, ki se je prigodil nekemu go- spodu. Naprosili so ga za birmskega botra, 12 ur pred bircno pa so ga ob- vestili, da so si izbrali drugega bo- tra. Dotični gospod ima veliko izgu- bo, ker si je bil že napravil stroške za birmo. c V četrtek 1. junija bo mestna ob- čina otvorila vsa tri kopališča ob Sa- vinji: moško in žensko pri mestnem parku ter kopališče »Diano« na Bre- gu. c Vode so upadle. Savinja s prito- ki, ki je v soboto 28. t. m. vslecl dol- gotrajnega deževja nevarno narasla, je v nedeljo, ko je nastalo zopet lep- se vremc, znatno upadla. Nevarnost poplav je minila. c Zopet drzen vlom v trgovino. V soboto 27. t. m. v opoldanskem od- moru je neznan storlec z vetrihom odprl vrata specerijske trgovine g. Vekoslava Bornška v Prešernovi uli- ci, stopil neopažen v trgovino in iz- maknil iz nezaklenjenega predala blagajne 1.403 Din gotovine. Za pre- drznim storilcem še ni slcdu. c žetev smrti. V celjski bolnici je umrla v petck 26. t m. v starosti 43 let ga. Elizabeta Pfeiferjeva, žena zlatarja iz Celja (Ozka ulica 5), v ne- deljo 28. t. m. pa 70-letna kuharica Ursula Špornova iz Petrovč. V ne- deljo je umii 08-letni upokojeni že- lezniCar Miha Zdouc iz Celja (Razla- gova ul. 9). N. p. v m.! c žrtve napadov in nesreč. V neki gostilni v išt. Vidu pri Grobelnem sta dva moška v prepiru napadla 29-let- nega trgovca s konji Alojza Kolarja iz Zavrč pri Ponikvi in mu z nožem težko poškodovala desno roko. V nedeljo je padla 11-letna dclavCeva ličcrka Štefanija Lcgvartova s Polul pri Celju med igranjem r< klopi in si moCno poškodovala lev ; roko. 33- letnemu tkalcu Josipu »jstršku z Lave pri Celju je padel pri delu kos železa na levo nogo in jo občutno po- škodoval. Vsi trije poškodovanci so zdravijo v celjski bolnici. c Mestni odbor Jadranske siraže v Celju jo dobil 10 legitimacij za četr- tinsko vožnjo v Bitolj, kjer bo v bin- koštnih dneh razvitje prapora tam- kajšnjega odbora JS. Kdor želi izko- ristiti ugodno priliko, naj to sporoßi po dopisnici Mestnemu odboru JS v Celju. c Primarij dr. Franc Pestotnik, specialist za živčne bolezni, ordini- ra od 15. maja v Celju, Krekov trg 7/II v palači Mestne hranilnice dnev- no od pol 2. do 4. popoldne, ob ne- palmira milo osvežuje kožo doljah in praznikih pa od pol 11. do poldne do pol 1. popoldne. c Uporaba umetnega ledu pri iz- delovanju in prodajanju zivil. Mest- no načelstvo v Celju razglaša: Ker je vsak led iz tekočih in stojeCih vo- da več ali manj nesnažen in lahko okuži hranila, odreja mestno naßel- stvo, da morajo vsi kavarnarji, slaš- čičarji in izdelovalci oziroma proda- jalci zivil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z lodom neposredno v dotiko, le nme- ten led. Mestno načelstvo bo na pod- lagi § 4 a san. zakona z dne 30. apri- la 1870 drž. zak. štev. 08 izvrševalo po svojih organih v tem pogledu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki bi so ne ravnale po tej odredbi, kazno- valo po min. naredbi z dne 30. aprila 1857, drž. zak. Stev. 198, ki predvide- va denal*no kazni od 10 do 1.000 Din, odn. v primeru neizterljivosti zapor od 6 ur do 14 dni. c Dražba košnje. Mestna občina celjska bo na javni, ustni dražbi od- dala košnjo sena in otave na mest- nih travnikih za leto 1933. in sicer: 1. poleg mestnega pokopališča v Cre- tu, 2. pod cerkvijo sv. Jožefa in 3. pri Seidlovem studencu v petek 2. juni- ja ad 1. ob 9., ad 2. ob 10., ad 3. ob pol 12. dopoldne. Izdražbano krmo (seno in otavo) mora izdražitelj pla- čati takoj na kraju dražbe. Pod clnev- no ceno se krma ne bo oddajala. Ve- Ijavnost dražbe je odvisna od potr- ditve ob?.insko upravo. c Doliniki vseh stanov! Obračajte se zaupno v vseh težkočah na naše druStvo —; postanite Clani! Letna Clanariina je samo CO Din. — Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko bano- vino v Ljubljani. Poverjenik za sre- ze Celje, Šmarje in Laško: Loboda, Colje, Kocenova ul. 2. c Za brezobrestno posojilo daje in- forniacije bi'ezplacno glavni zastop- nik vzajemnega gospodarskega dru- štva »Edinost« r. z. z o. z. v Maribo- ru Marko Zamuda, Celje, Prešerno- va ul. 24/I. Kino Elitni kino Union oslane zaradi defekta v zvočni aparatuii do iia- daljnega zaprt. Sokolstvo Končni rezultati sokolskih župnih tekem 21. maja v Celju Tekmovalo je 79 članov in sicer 6 v višjem, 13 v srednjem in 60 v niž- jem oddelku. Dosegli so v višjem od- delku: I. mesto Lesjak Franjo (Ce- lje) 713 toCk, II. Bizjak Mirko (Tr- bovlje) 676 took, III. Oblišar Hinko (Celje) 556 točk. V srednjem oddel- ku: I. Klun Franjo (Zagorje) 813 točk, Stavbe Ivan (Celje) 786 točk, III. Kor, dige! Damjan (Celje) 782 točk. V niž- jem oddelku: vrste: I. Celje 1. vrsta, II. Radeče, III. Žalec. Posamezniki: I. Podlesnik Milan (Radeče) 673 točk, II. Pikl Zoran (Žalec) 665 tock, III. Hudina Drago (Brežice) 664 točk. Moškega naraščaja je tekmovalo 65. Dosegli so v višjem oddelku: I. Favaj Karol (Celje) 553 toCk, II. Cer- gol Izidor (Celje) 545 točk, III. Vre- Car Karol (Cclje) 486 točk. Nižji od- delek: vrste: 1. Celje 1. vrsta 2.169, II. Celje 2. vi-sta 2.165, III. Žalec 2.047 točk. Posamezniki: I. Zajc Ad. (Žalec) 566 točk, II. Prekoršek Bran- ko (Celje) 559 točk, III. Brumec Jože (Celje) 554 točk. Clanic je tekmovalo 42 in sicer 4 v višjem, 8 v srednjem in 30 v nižjem oddelku. Dosegle so: V višjem od- delku: I. Delakorda Nada (Celje) 568 točk, II. Hilinger Nesti (Celje) 551 toCk, III. Proselc Milica (Celje) 445 t.oCk, IV. Forto Mariea (Trbovlje) 426 took. V srednjem oddelku: I. Les- kovšek Elza (Celje) 474 točk, II. Ša.r- lah Fani (Celje) 408 točk, III. Pertot Vera (Celje) 354 točk. V nižjem od- delku: I. Stopar Tončka (ŠoStanj) 442 točk, II. Jelen Stana (Celje) 406 točk, III. Ožina Elica (Brežice) 405 točk. '-v Ženskega naraščaja je tekmovalo 44, in sicer: v višjem oddelku 14 in v nižjem oddelku 30, z naslednjim uspehom: V višjem oddelku: Posa- meznice: I. Skaza Herica (Celje) 596 toök, II. Likar Nada (Celje) 570 točk, III. Burger Erna (Celje) 532 točk. Vrste: I. Celje 1. vrsta, II. Žalec, III. Celje 2. vrsta. V nižjem oddelku: Po- sameznice: I. Slomšek St. (ŠoStanj) 573 točk, II. Pilih Nada (Zalec) in Pilih Mara (Žalec) 571 toßk, III. Pikl PIERRE BENOIT: 78 KONIGSMARK Zgodovlnskl roman PoslovenU B. Rlhterfiič V budoarju velike vojvodke, ki se je izpremenil v Cudovito kapelico, je izginjalo truplo pod plazom rož in cirkazijskih perunik, med kadilnicami, kjer so tlele opojne dišave. Aurora je hotela ostati sama z menoj in bedeti pri svoji mrtvi tovarišici. Oblckla se je v črno armensko tuniko in šepetaje brala lepe pravoslavne molitvo. že dva dni nisem bil zatisnil očcsa. Okoli polnoči SemKVes ubi^ «aspal v naslonjaču. mano°sseni ^dPrl oči, je stala velika vojvodka pred lire, rivhtJo Velikih voSCenk je metala na njeno nee cirntece s&nce. nila1;:1 mi^ii:rOkO ^ ^¦ O^no se je na*meh- »Od utrujenosti si uhit. Pojdi pocivat, prijatelj, dragi pnjaielj. Kako sem le mogJa sJumiti tebe? . . .« CloyeSka slabost! Spanec mi je ukradel noß, ki bi .10 bil lahko vso prebil pri njej, Bredi opojnega vonja zalnega evetja in v ozraßju mrlißa. Vse bi se ßilo lahko zgodilo tisto noč. Legel sem v sobi gospodifine von Graffenfried. Stara, omejena služkinja je prišla in zamenjala Mo- luzinine rjuhe. * * * V torek je bil Meluzinin pogreb. Veliki vojvoda, velika vojvodka in vojvoda-naslednik so šli peš za mrtvaškim vozom, kjer je vsa dehteea flora Daghe- stana pokrivalä beli pokrov krste. Izgubil sem se v množici častnikov, dvornih uradnikov in lautenburžkih dostojanstvenikov. Castno službo je imel na ukaz velike vojvodke eska- cli'on sedmega huzarskega polka. Veliki vojvoda pa jo narocll, da so zvonovi stolne cerkve spremljali žalostni sprevod s svojim zamolklim zvonenjem. Spredaj je stopal visok starec, ki je imel asketski obraz, kakor Moltke, in čelo razorano kakor gube starega zagrinjala. Spremljal ga je neprijazen, zlo- voljen poročnik, oblečen v viSnjevo uniformo brun- šviških huzarjov. To sta bila gospoda Richard in Albrecht von Graffenfried, oče in brat rajnice. Ko so nes'li krsto v cerkev v Siegstrasse, me je popadel straSen mraz. Zgrozil sem se ob misli, da je bila ona, Meluzina, luteranka. Se nikdar nisem bil v ovangelski cerkvi. Ta po- slopja so strašna. Še solze se ne bi upale pokazati iz strahu, da ne bi takoj zmrznilo. Govoril jo pastor Silbermann. Njegovo koščeno telo je vstajalo iz nekakšne prižnice, ki se je premi- kala na kolesih, in njegova čudna oblačila so me spominjala članov framasonske lože. Ne vem zakaj je iz svetega pisma izbral ravno zgodbo o Jeftejevi ht-eri. Tako malo je pristojalo spominu pokojnice poveličevanje žrtve mrzle, uporne židovke. Pastor je govoril pol ure s strastnostjo profe- soi'ja matematike, ki razlaga primere o enakosti tri- kotnikov. Ko je tolmačil znane besede: »Udari prsa, ki so se zaradi tebe razodela«, so moji pogledi iskali veliko vojvodko. Videl sem, da je jokala. Avtomobili so nas odpeljali iz cerkve na postajo. Krsto so dali na vagon in jo posuli s cvetjem, ki je žo ovelo. Ko sem se vrnil na dvor, sem sreöal v zrcalni dvorani, ki je bila ob petih popoldne prav tako pusta kakor o polnoči, poročnika Hagna. Bil je bled, kakor bi me bil čakal v zasedi. »Gospod,« mi j© tiho rckel, »predvčerajšnjem sem vas čakal dve uri pri .Majorskem mostu1«. Na domenjeni sestanek sem bil čisto pozabil. To sem mu tudi odkrito priznal. »Ali smem upati, da po vsem tem ne boste vef tako pozabljivi?« je mirno odvrnil. Med poslednjimi beseclami se je dotaknil mojega lica z rokavico, ki jo je clržal v desnici. Komaj sem se premagal, da mu nisem prisolil zaušnice. Samo njegov hlinjeni mir me je zadrževal. »Gospod,« sem mu dejal, »jutri zjutraj ob Sostih lahko razpolagate z mano.« »DoloCiva, prosim, takoj pogoje,« je rekel. »Se- veda brez prig ali koga drugega. Kakšno orožje stc si izbrali?« Stran 4. »Nova Doba« 29. V. 1933. Štev. U. Silva (Žalec) 557 točk. Vrste: I. Žalec, II. šoštanj, III. Hrastnik. x Sokolsko društvo v Celju objav- lja vozni red, ki jo najprikladnejši za potovanje na sokolski zlet o bin- koštih na Sušaku. Odhod iz Celja 19.26, 7.03, d.12 (brzi vlak), prihod na Sušak 6.34, 20.45 in 20.45 (brzi vlak), odhod s Sušaka 22.38, 9.02, 15.52 (brzi vlak), prihod v Celje 1G.08, 9.36, 20.53 in 2.09 (brzi vlak). Celjani se odpelje- jo po večini v petek 2. junija zvečer in se vrnejo v torek 6. junija ob 9.3G. Vožnja za telovadco brezplačna, za netelovadce-člano 75%, za nečlane 50%. Pi'vi in drugi morajo imeti po- leg članske legimacije tudi zletno. Nečlani kupijo eel vozni listek, ki velja s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. x Odhod na SuŠak iz Celja bo v petek zvečer v posebnih vozovih. Po- vratek s Sušaka v torek zjutraj, pri- hod v Cejje zvečer. Vsak naj se po možnosti prilagodi teniu času, ker udeležencem, ki potujejo v soboto zvečer, ne moremo jamCiti za rezer- virane prostore. Potovanje v civilu z znakom. Vsak naj si vzame s sebbj odejo za skupno prenočišče. Kroj in telovadno obleko vzomite s seboj. Le- gitimacije in znaki se bodo dobili v sredo 31. t. m. ob pol 20. v mestni so- kolski telovadnici v Celju. x Sokolsko druStvo v Celju opo- zarja na I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljana. Prijave sprejema do 6. ju- nija društveni blagajnik br. Drago Naprudnik, Levstikova ulica 3. Vsak priglašenec plača 27 Din za zletni znak, s katerim so v zvezi vozne olaj- šave, prehrana in vstop na telova- 'diSSe'. x Okrožnl zlet savinjsko-šaleškega okrožja celjske sokolske župe, ki bi moral biti v nedeljo 28. t. m. v Šo- Štanju, je bil vsled slabega vremena preložen na nedoločen čas. Sport t Odpovedana prvenstvena tekma SE Celje : SK Atletik. Ker je voda vsled trajnega deževja poplavila sportno igrišče pri »Skalni kleti«, je bila za nedeljo 28. t. m. popoldne do- ločena prvenstvena nogometna tek- ma med SK Celjem in SK Atletik od- povedana. Seveda tudi ni bilo pred- tekme med rezervama SK Olimpa in SK Atletik. t Poverjeništvo zborn nogometnih sodnlkov v Celju sklicuje za drevi ob sedmfh v klubovo sobo hotela »Ev- rope« strogo obvezen sestanek vseh saveznih in podsaveznih sodnikov. Neopravičeni bodo strogo discplini- rani. t Izredni obSnl zbor SK Olimpa bo v petek 2. junija ob 20. v gostilni »Pri Jfugoslovanu« v Gaberju. Na dnev- nem redu so poročila načelnikov sek- c.ij in glavnih lunkcijonarjev, volitev novega odbora in slučajhosti. V pri- meru nesklepčnosti se bo pričel obC- ni zbor pol ure kasneje. Glasovi iz občinstva Cesta na Stari grad NekoC je bila padla beseda o cesti za avtomobile na Stari grad. Bilo jc to menda v zveai s prizadevanjem Clanov »Celjskega studia«, da bi dali »Celjske grofe« med razvalinami. In ob tej cesti, ki je ni, bi se torej vse lazbilo. Bodi tako ali drugafie, vsaj uavadno cesto bi morali imeti na Stari grad. Kajti to, kar je tarn od Skalne kleti naprej skozi gozd do Faningerjevega vinograda, vendar ni cesta; in tista ozka pot od Fanin- gerja do gostüne na gradišču pač tudi ni cesta. 1 Zdi se mi, da bi bilo za naze malo- marne razmere prav dovolj, če bi razsiri'i, .'ankrot'ii o .:ravn«!i iM» kolobite po gozdu od Skalne kleti gori do viničarije nad gozdom, kar je pač malenkost. TIste globoke so- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000"— Kupuje in pro* dlaj at devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj teske tja do Faningerjevega dvorca, ki ji pravimo cesta, bi se pa morali temeljito lotiti, ker je sedaj že ne- varna. Ozka je tako, da se pešec ne more izogniti niti malemu vozu; a razen tega se ruši na njo zemlja s strme poti nad njo. Skoro se po tej poti ne bo dalo več hoditl. Kazalo bi vso tisto pot za kaka dva metra na široko odkopati in z odkopano zem- 1 jo izvoženo cesto tako zasuti, da bi bila za kak poldrug meter višja. Ta- ko bi imeli res primerno široko in trdno cesto, po kateri bi se dalo brez skrbi voziti in hoditi. Od dvorca na- prej tisti kos ceste do hiše na ovin- ku bi se dal ravno tako razširiti, in še lalje ostanek do gostilne. Da bi se pa res moglo voziti tja in nazaj brez ovire, bi se morala na ovinkih na- praviti izogibališča. Že zato, ker se cesta ne da pregledati. To delo od Skalne kleti do gradiŠ- ča bi opravilo nekaj delavcev v dveh tednih. Za tisti Cas bi bilo treba so- sede in mejaše opozoriti, da bi si vsak prej zvozil domov, Cesar mu je treba. — c. Gospodarstvo Hmaljarji! ŽALEC, 27. maja. Peronospora — ta najhujäa so- vražnica hmeljske rastline — se si- cer še ni javila v naših nasadih, ven- dar je na pohodu, ker so vremenske razmere za njen razvoj zelo ugodne Da ne bo prepozno, si žteje Hme- ljarsko društvo v svojo dolžnost, da opozarja na neljubega gosta vse svo- je člane-hmeljarje, ki se naj pripra- vijo na obrambno delo. Najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo je bakrenogalična ap- nova brozga, ki se prireja za mlado rastline %—SU%, za starejše pa 1 do \Yi%y kakor za vinograde. Vsa natančnejša pojasnila dobijo člani Hmeljarskega društva pri dru- štvenem odboru. Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Književnost Radivoj Rehar: Vipavske povesti. Mariborska Tiskovna založba je iz- dala te dni 8 tiskovnih pol obsega- jočo knjigo znanega mariborskega pisatelja in publicista Radivoj a Ro- harja, ki združuje pod skupnim na- slovom »Vipavske povesti« tri dela: povesti «Kamenar Caharija«, »Sva- kinja Hana« in »Peter Petrič«. V pr- vi je zajeta snov izza predvojnih ča- sov, ko sta se razhajali dve dobi, do- ba rosinega dela in doba strojev. Ka- menar Caharija je predstavitelj sta- re dobe, ki ga nova zdrobi. Njegova tragedija je elementarna, zato učin- kovita. V drugi je obdelano preklet- stvo nedovoljene vaško ljubezni med svakom in svakinjo, orisano s krep- kimi potezami in finim psiholoSkim opazovanjem. Tretj(a, najkrajša, ki je prav za prav črtica, pa rise sim- bolično kolektivno usodo naSega ljudstva pod Nanosom in se Lončuje z istotako simbolično vizijo in. litve Javna zahvala in potrdilo Podpisani Franc Jakše, trgovec v Celju, Ljubljanska c. št. 4, sem clan vzajemno gospodarskega društva »Edinost« r. z. z o. z, v JVUriboru. Kot tak sem zaprosil omenjeneno društvo za posojilo Din 20.000'— ki mi ga je druStvo na podlagi pravilnika I. grupe dovolilo ter popolnoma v redu in brez vsakih težkoč izplačalo. — S tem me je dru§tvo rešilo iz težke zadrege, v kateri sem se momentano nahajal, vsled Cesar smatram za svojo dolžnost, da mu izrečem tem potom svojo zahvalo ter ga vsakomur najtopleje priporočam. Celje, 24. maja 1933. pranc jakge# osamelega starca Petra Petriča, na- šega naroda. Knjiga, tisk Maribor- ske tiskarne, ki je lepo in moderno opremljena, stane broširana 28 Din, v platno vezanä z ovojem pa 34 Din. Naročniki do 1. junija jo dobe post- nine prosto. Naroča se pri Tiskovni založbi v Mai-iboru, Grajska ulica 5. Mati hoče Pepčka našeškati, Pep- ček pa pobegne pod posteljo. Mati gre po poinoč — oče naj potegne šti- riletnega greänika izpod postelje. Ko vidi mali PepČek, da leze oče pod po- steljo, vzdihne s.očutno: »Papa, ali mama Tebi tudi ne da miru?« Prodajalec: »Ta avtomobil Vam bo pokazal svet.« — Kupec: »Ali misli- te ta ali drugi svet?« Špeditersko podjetje v Celiu se proda ali da v najem Podjetje Ferd. Pellö vdova, Celje — edino največje podjetje v vsem kraju, ima 5 pohištvenih voz, vse ostale vrste špe- diterskih voz, pomožnega materijala in orodja. Urejena pisarna in hlevi na raz- polago. VpraSati na naslov: J. Jindra, Zagreb, Mlinarska 53 ali telefon 85-39. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zvoncu" - Kralja Petra o. 17. V Celju, v vill »Reglni« se odda lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, pritiklinami ter zelenjad- nim vrtom za 650 Din. Velika, lepa solnfna soba s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, dobro domačo hrano se odda takoj 2 gospo- doma. Naslov v upravi lista. Lepo solnčno stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kabineta, kuhlnje in prltiklin se odda. VpraSajte Levstikova ulica 4, Celje. Sprejme se učenec s primerno Solsko izobrazbo za učenje v prirezovanju moškega perila in trdih ovrat- nikov. Tovarna perila Karl Pajk, Gaberjc pri Celju. H i Š o v mestu ali bližnji okollci, cena do 200.000 Din, kuplm. Ponudbe na upravo lista pod »Plačam v gotovini«. Najcenejši krediti za vse svihe in poklice od 3000 Din navzgor. Odplačevanje v udobnih malih mesečnih obrokih. I§Cejo se zastopniki za vse kraje. VpraSanja z dvojnim povratnim portom na upravo lista pod »Kredit«. Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni «Franc Leskovšek Celle, Glavnl trg 16 Celje Za fc re siio Telefon 245 Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedeni stroka spadajoCa dela in popravila —Cane zmerne — Postrsžba totna in solidu Amateralbumi * fllbumi za razglednice * Spominske knjige v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7 knilgsma, veletrgovina s psplrjem In pis. potrebStlnaml =====^ Razni pisalni pribor Prevzema vsa jnstalacijska dela, vodovodc hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na" prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d^ kakor tudi vsa v to stroko spadajočfl popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe LEO INKRET INSTALACIJSHO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Urejuje Ha do Peiaik. — Odgovoren za konaorclj »Nove Dobec in Zvezno tlskarno BÖlan Cetto'i.--Oba V Cel Ju-