Slev. 134. v murnom, v sredo, m. junija isis. Leto M. Velja po pošti: Za celo leto naprej . , K 28"— sa en meseo „ . . 2.2o za Nemčijo oeloletno . „ 28-— za ostalo Inozemstvo . „ 331— V LJubljani ua dom: Za celo leto naprel . . K 24-— za en meseo „ . , „ a-— » upravi prejeman meseSno „ 1-70 == Sobotna izdaja: = za celo leto........ 7-_ za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12*— Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat 13 za večkrat primeren popust Poročni oznanili, zalivale, osmrtnice IU.: enostolpna petitvrsta po 2] t In. 1, Poslano: enoatolpna peUtvrsta po 40 vla. Izbaja vsak dan, lsvzemii m* delje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga Vozni red. ter Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Ove ideji. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. Zgodovinarji, ki bodo pisali za nami zgodovino svetovne vojske, no bodo imeli lahkega dela, čo bodo hoteli natančno določiti vse odkrito in prikrito delujoče sile, katerih rezultanta in rezultat je današnji velikanski potres, ki ruši skoro celi svet. Razkriti bo treba še mnogo diplomatskih aktov in iz zaprašenih arhivov bo treba izvleči mnogo listin; generalni štabi bodo napisali debele zvezke in državniki bodo priobčili zanimivo spomine; pa vse skupaj bo komaj dovolj, da ustvari radovednim in vedožoljnim zanamcem Ie nekoliko jasno sliko sedanjega zapletenega in zamotanega položaja. Kar pišemo o vzrokih svetovne vojske danes mi, to je šo vso preveč nejasno, temno in megleno, kor nimamo na razpolago niti natančnih virov niti zadostne perspektive, da bi mogli pregledati to obširno torišče tega silnega prelivanja krvi. Eno dejstvo pa bodo ugotovili poznejši zgodovinarji in je moramo priznati tudi mi: svetovna vojska pome n j a t r i u m f n a r o d n o s t -nega načela. No bomo rekli, da se je začela in da se bije edinole v njogovom imenu; to bi bilo preveč. Toda žo samo dejstvo, da so veliki narodi, ki so zbirajo okrog entente, to načelo proglasili kot tisto, za katerega uresničenje se bojujejo, jo zelo značilen pojav, in ravno tako opažamo pri centralnih silah glasove, ki govore o »malih narodih«. Ali ne pomenjajo ti glasovi isto? Ali ne proglašajo istega načela? Res je sicer, da služi premetenim politikom v mnogih pogledih narodnostni princip lo kot prevlaka, ki naj sprotno zakriva druge, tajnejše nagibe; ampak vprašati se moramo: zakaj so si izbrali navihanci ravno n a -r o d n o s t n i pri n c i p za prevlako? Gotovo zalo. ker dobro vedo, da najbolj vleče! Gotovo je, da tudi sedanja vojska nacionalnemu principu no bo pomogla do zmago na o c 1 i črti. To bi bilo tudi čudno in nenaravno. Vsak velik naraven pojav se nc razvije maho-m a do svojega konca, ampak počasi in polagoma; no v obliki revolucije, ampak potom evolucije. Ko se je burna nevihta že davno izlila nad našimi glavami, čujemo še vodno v daljavi gromko bobnenje - mi so bojimo, da zaradi čudne laške politiko 110 bi nevihta lila in bila koncem koncev ravno po južno-slovanskili glavah! V celoti bo pa po svetovni vojski narodnostni princip gotovo več ali manj n a s i č e n. Tedaj ne bo več ideja, ampak udejstvena realnost in čisto vsakdanji faktor notranje in vnaiije politiko držav in državic. Narodnostni princip bo svojo nalogo izpolnil, na njegovo mesto bo pa stopilo drugo načelo; pojavili so bodo novi faktorji in rodilo se bodo nove idoje. Če prorokujemo prav, bo prihodnja doba več ali manj doba narodnih avtonomij v najširšem pomenu besede; t. j. vsi narodi se bodo morali razvijati prosto, bodisi v lastnem ali pa v združenem teritoriju. Ker jo pa človeški duh nemiren in išče vedno nekaj novega, zato si bo ustvaril novega malika in nov oltar, na katerem in pred katerim bo zopet morebiti prelival človeško kri. Nova ideja, ki bo zagospodovala, bo gospodarska. Kakor v zgodovini le za svojo spominsko oporo pravimo, da so je začela z odkritjem Ameriko leta 1492. nova doba, dočim jo bilo na zgodovinskem nebu že prej vse polno znakov, ki so naznanjali p o I a -g a n in po č a s e n p r o, h o d iz srednjega veka v novoga, tako jo tudi z narodnostnim principom in z gospodarsko idejo. Narodnostni pri n-c 1 p se r a z v i j a k 11 o m, g o s |) o-d a r s k i pa kvišku. V angleški politiki vlada žo dolgo, potom so se ga oprijeli Francozi, y najnovejšem času so ga povzeli tudi Nemci in Italijani in sedaj trka z neizprosno roko in trdovratno silo tudi na naša vrata! Bodoče svoje politike ne bomo mogli niti mi, mali narodi, niti avstrijska skupina malih narodov (in tudi ne balkan-skih!) uravnavati le iz vidika narodnostnega principa, ampak šc m n 0-g o bolj iz gospodarskega. Recimo, da bi se narodnostni princip pri nas tako izživel kot so jo pri velikih. zgodovinskih narodih': kaj naj počno države in državice, ki bi štelo po par milijonov ljudi, kako stališče n a j z a v z e m a j o 11 a p r a m onim velikanskim gospoda r-skim skupinam, ki so žo stvor-jene, kakor rusko carstvo, ali napram onim, katero bodo šolo nastalo in so razvile? Življenje, katero bi tem ma-ličkom vdihnil narodnostni princip, bi bil o podobno onemu ovenelo trave brez solnca in brez gorkote pod košatimi drevesi ogromnih gospodarskih sil nad njimi! Sila gospodarskega principa bo vodila in določala našo bodočo politiko. Ta razvoj nam pa kaže novo smer: avstro-balkansko zvezo, in sicer zato, ker jo ta zveza po nasičenem narodnostnem principu edino prava in možna. Avstrijsko dežele z Balkanom vred tvorijo gospodarsko celo-t o , katero je določila narava sama s tem, da je zvezala to ozemlje z D o -n a v o in njenimi pritoki; ta razvoj je začrtala zgodovina, in kar je zagrešila proti njemu nespamet in politična kratkovidnost, bosta morala popraviti v bodočnosti pamet in trezen preudarek in razum. Iz narodnostnega boja izvirajoče težavice so nam in Balkancem jemale doslej pogled za naše prave potrebo, da nismo videli, kako zelo spadamo prav za prav skup. Sedanja vojska bo menda vsem odprla oči, da bodo izpre-gledali kar na debelo! Spoznali bomo mi in Balkanci isto, kar je spoznal pred 200 leti že princ Evgen. Če bo enkrat zadoščeno narodnostnemu principu (za čegar ugodno rešitev ni ravno treba teritorialnih kirurgičnih operacij!), potom ne bo za Balkance nobene težave, ne, da priznajo naše gospodstvo, ampak da spoznajo, kam jih mora voditi njihova pot in pa gospodarska potreba kot e 11 a-lcovredne in enakopravne med enakimi. Tudi za nas Hrvate in Slovence velja to. H kateri gospodarski skupini pripadamo, to mora uvideti tudi že omračen um, kakšno velikansko napako je napravila-laška politika, ki hoče s silo raztrgati, kar spada po naravi s k u j) a j! Zato tudi ne bo uživala trajnega dobička, ker se bo celo Podonavje vedno in vedno z vso silo trudilo, da dobi prosto morje in prosto Adrijo, svojo Adrijo, ravno tako kakor se trudijo danes Rusi za Dardanele. Zoseclenje iimšKega saDora. Hrvatski narod je ene misli in ene volje. N' tej zgodovinski uri sc je ustvarila v saboru sloga. Temelj te slogo je: blagor hrvatskega naroda pod habsburško dinastijo. V saboru je bilo prej več političnih strank, sedaj se je cel sabor od prvega do zadnjega postavil na stališče hrvatskega državnega prava, kar je v veliko zadoščenje naši sester-ski stranki prava. Magdič jc predsedoval tej zgodovinski seji in kot predstavnik sabora je v imenu celega hrvatskega naroda izrazil ne samo željo, 110 samo upanje, ampak tudi zahtevo in prepričanje, da bo junaštvo hrvatskega naroda v tej vojni prineslo našim bratom zedinjeno hrvatsko domovino. Celi narod, danes raztresen po več deželah, naj pride pod domačo, rodno hrvatsko streho. Vso hrvatsko časopisje piše v tem smislu. Najbolj razveseljivo je pa to, da jc tudi časopisje, ki jc dosedaj plavalo v drugi smeri, danes na stališču hrvatskega, državnega prava. »Agramer Tagblatt« piše: Hrvatje in Slovenci v monarhiji hočemo biti združeni, hočemo združeno živeti svoje narodno življenje. Nič neprimernega ni v tej zahtevi, nič, kar bi moglo koga žaliti ali čigar pravice kršiti, nič, kar bi ne soglašalo s stališčem velesile in z interesi skupne monarhije. Želja po združenju Hrvatov in Slovencev, ki živi v vsakem hrvatskem in slovenskem srcu, je to najbolj ob sebi razumljivo, kar more biti, je tako ob sebi razumljivo, tako naravno, kakor rast na zemlji, kakor tek časa, kakor življenje človeštva.« Nadalje piše list, da se nihče nima pravice protiviti združenju Dalmacije, Bosne in Hercegovine z ostalo Hrvatsko. Ta želja Hrvatov je že sankciionirana v posebnem pozitivnem zakonu. Glede Slovencev pa piše: Kar se tiče združenja Hrvatske s hrvatsko-slovenski-mi in slovenskimi deželami druge državne polovice, je res, da doslej ni obljubljeno v pozitivnih zakonih. Toda zakoni se delajo v interesu celokupne države in — ker so ti interesi identični z interesi dinastije — tudi v interesu dinastije. Saj so postave samo kodificirani interesi države, pa so tudi laki interesi, ki še niso kodificirani, ki pa bodo, tako upamo, kodificirani v prihodnosti. Vojna bo pač marsikaj izpremenila in prinese tudi v tem OŽiru izpremembo. Naj se stvar obrača in razlaga kakor hoče: Hrvati in Slovenci so ene krvi in spadajo skupaj. Merodajni faktorji so se v interesu monarhije in na podlagi narodnostnega načela izrekli za odstop nekaj ozemlja monarhije Italiji. To je bilo prav. Toda tudi mi zahtevamo v interesu monarhije in na podlagi narodnostnega načela naše združenje; izpolnitev tega zahtevanja je gotovo lajša, kakor prepustitev posameznih delov monarhije tuji državi. Nedeljski »Obzor« se bavi v uvodnem članku s sestankom hrvatskega sabora, poudarja junaštvo hrvatskih vojakov in požrtvovalnost cele hrvatske javnosti, ki je pustila na strani vse politične prepire ter je enodušnost prebivalstva pokazala, da se zaveda sedanjih časov. Med tem ko se je na ta način pokazalo držanje južnih Slovanov, se piše v ententnih listih kakor o kakšnem trgovskem objektu in vsled pristopa Italije je zadelo jugoslovansko vprašanje na kritično točko. Proti aspiracijam Italij snov so se Jugoslovani z vso odločnost^ izjavili in ravno sedaj, ko nam je Italija napovedala vojsko je prišlo sklicanje sabora v pravem času. Brez dvoma bo sabor državne potrebe gladko rešil; kajti slika sabora bo sedaj drugačna kakor pa pred letom. Stranke bodo morale sedaj nujno odpomoči nacionalnemu cilju in vsem nacionalnim zahtevam, Ves hrvatski narod pričakuje od sabora odločilne besede. Hrvatski narod ni ime! nikoli nobenih aspi-racij izven monarhije in njegove želje in zahteve so bile v popolnem soglasju s cilji in interesi dinastije. Hrvati ne zahtevajo nič drugega kakor svoboden razvoj pod habsburškim žezlom. Združitev in samouprava Jugoslovanov pod. habsburškim žezlom je tako jasno in odločno geslo, je tako v skladu z ustrojem monarhije, da smo prepričani, da je vse to tudi izvedljivo. Hrvatski sabor je gotovo tudi upravičen, da poudari ta narodni cili z vso odločnostjo. XXX Poročilo c. kr. korespondenčnega u> ida. Zagreb. 14. junija. (Kor. ur.) Danes opoldne se je zbral sabor v kratko zasedanje, da reši več važnih zakonskih načrtov. Prečita se predvsem kraljev re-skript, ki sklicuje sabor. Prečita se nato Najvišji resknot. ki poziva sabor, naj izvoli dvanajstčlansko regnikolarno depuia-cijo, ki na) se dogovori z ogrsko deputa-cijo o povišanju števila poslancev \ ogrski državni zbor. Deželna vlada predloži zakonske načrte o začasnem proračunu do 31. decembra 1915 in o podaljšanju iinanč- ne nagodbe z Ogrsko. Predsednik dr. Mag* dič pozdravi sabor. Spominja se pred vsem ljubljenega vladarja, ki je kot ustavni vladar v svoji ljubezni nasproti hrvatskemu narodu tudi v sedanjem vojnem času sklical sabor, da vrši svoje ustavno delo. Poslanci, ki so stali, ko so se čitali kraljevi reskripti, zopet vstanejo in kličejo navdušeno Živijo! Njegovemu Veličanstvu. Predsednik naglasi nncd navdušenim pritrjevanjem cele zbornice, da je cel hrvatski narod navdušen za vojsko in najostrejše obsoja, ker je prelomila Italija zvestobo. (Pritrjevanje in ploskanje pri vseh strankah.) Galerija tudi ploska. V nadaljnjem svojem govoru opozarja predsednik na sijajna junaštva naše armade in na hrabrost hrvatskih čet, kar zopet vzbudi navdušenost v celi zbornici in na galeriji. Zbornica pooblasti predsednika, naj odpošlje brzojavno udanostno izjavo Njegovemu Veličanstvu višjemu poveljniku armade maršalu nadvojvodi Frideriku, ki izraža neomajljivo zvestobo hrvatskega naroda in njegovo željo, da zmaga naše orožje. Sejo nato za-'kliučijo. Prihodnja s*>ja v petek. XXX Podrobno poročilo o zasedanju hrvatskega sabora. Pri zasedanju so bili navzoči tudi avstrijski drž. poslanci iz Istre Matko L a g i 11 j a in Vekoslav S p i n č i č , iz Dalmacije dr. D u 1 i b i č in Mate Ivani s e v i 5. Burne ovacije v saboru. Predsednikov nagovor. Predsednik dr. Pero .Magdič pravi, da je Nj. Veličanstvo v očetovski ljubezni tudi v sedanjih razmerah sklicalo sabor, da sliši glas hrvatskega naroda, kar jo dokaz neskončne kraljevo ljubezni za hrvatski narod, s katerim predsednik prosi, da naj ga Vse-višnji še. dolgo ohrani čilega in vedrega v slavo in srečo njegovih narodov. (Gromki klici: Živio kralj! — Predsednik nadaljuje: Hrvatski narod je leta 1527. v svobodni volji izbral za svojega kralja člana današnjo vladarske rodbine in je ustvaril v zgodovinski seji 9. ožujka 1712 temeljni državni zakon, po katerem bo hrvatski narod s prejasno habsburško dinastijo in ostalimi narodi njene monarhije kot eden za vse sc branil proti zunanjim sovražnikom. To načelo brambene vzajemnosti so kasneje sprejeli vsi narodi monarhijo. Temu osnovnemu državnemu zakonu se imamo zahvaliti, da danes vsi narodi monarhije kot on narod na bojišču in doma v složni tekmi in v zvestobi do kralja in domovino doprina-ša jo vso mogoče žrtve za zmago našega orožja. In tudi mi potomci onih modrih in rodoljubnih mož, spoštujemo njihovo zapisano oporoko in dajemo in bomo dali vso svojo silo, da izpolnimo njihovo besedo, ki jo zahteva čast ce« lega našega naroda. Vršimo jo tudi danes, ka je vero lomni bivši zaveznik z oboroženo roko posegel po našem morju (Živelo hrvatsko^ morje! Dolgotrajno ploskanje. Živela hrvatska Istra! — Posl. Per-šič: Živela hrvatska Reka! — Odobravanje in ploskanje. — Posl. Radič: Živel hrvatski Zacler! — Odobravanje in ploskanje. — Živela Laginja in Spinčič! — Gromoviti živio-klici), po zemlji, v kateri prebivajo v večini Hrvati in Slovenci (Posl. Pcršič: Živeli Slovenci! Burno odobravanje), po zemlji, katero je Hrvat vedno imenoval svojo domovino, in ta sovrag gre celo v imenu narodnega načela, da zasužnji celi del kulturnega državnega naroda, kateri noče biti suženj nikomur. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Hrvatski narod jc žc čez tisoč let državni narod, ki je vedno branil svojo svobodo iu se jo vzdržal v vseh prilikah in neprilikali življenja in znal ob-varo\ati svojo domovino. Znal bo to >toriti tudi v današnjih težkih raz;-merah, To dokazujejo na stotisoče broječe hrvatske Čete, ki so postavljene na bojne poljano in kjer se bore z junaštvom brez primere in z izredno žilavostjo. To dokazujejo neštete žrtve v tem boju padlih hrvatskih junakov (sabor vstane in jim kliče: Slava jim!), katerih se spominjamo s ponosom iu posebno hvaležnostjo in katerim naj narod ohrani časten spomin. (Sabor zopet vstane in kliče: Slava jim, slava jim — Posl. Radič: Ne več ogrsko, marveč hrvatsko domobranstvo.) Z ozirom teh in ogromnih gospodarskih žrtev, ki jih doprinaša hrvatski narod za srečen izid vojne, moram izraziti neporušljivo prepričanje celega tega sabora, ki je predstavitelj naših političnih in narodnih teženj, da bodo doprinešene žrtve rodile blagoslovljen sad, da se uresniči ona nepreklicna in stalna zahteva hrvatskega naroda za narodnim ujedinjenjem (Dolgotrajno in burno odobravanje in ploskanje: Živio! — Sabor vstane) v eno edinstvo lastno državno telo ua temelju narodnega načela in pozitivnega in zgodovinskega prava (Živio! Dolgotrajno ploskanje in odobravanje. — Posl. Hrvoj: To sporočite Tiszi in Andrassyju!). To odgovarja narodnim željam in zahtevam kakor tudi interesom dinastije in monarhije. (Odobravanje.) Sedanji čas zahteva, da se vse naše dobre državne silo združijo v službi enega cilja, in ta je — zmaga našega orožja. Za ta cilj moramo delati, okrepiti skupno moč in po potrebi tudi zatajiti strankarski interes; iskati moramo ono, kar nas v službi domovine spaja in se odpovedati onemu, kar nas razdvaja. (Odobravanje.) Prvi korak za to naj nam bo, da zaupno in udano pozdravimo svojega pre-milostljivega in ljubljenega kralja in vladarja (Sabor vstane in kliče: Živio kralj!), naše hrabre čete (Živela hrvatska vojska! — Ploskanje in dolgotrajno odobravanje) in njihovega vrhovnega poveljnika nadvojvodo Friderika. (Živio!) Prosim, da me visoki sabor blagovoli v to pooblastiti. (Živio! — Poslanec Mileusnič: Bog nam daj vedno tako slogo!) Adresa sabora vladarju. Njegovemu Veličanstvu kralju Francu Josipu I. Dunaj. Izvršujoč po zakonih dežele in po milosti Vašega Veličanstva svoj ustavni posel in v teh težkih časih, je sklenil danes v svoji prvi seji sabor kraljestev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije eno-dušno in z navdušenjem, pozdraviti svojega preljubljenega vladarja in kralja in deliti z njim težave in skrbi, zatrjujoč Mu, tla bo hrvatski narod v svoji tradicionalni zvestobi in udano-sti neomajno vztrajal pri kralju, dinastiji in domovini in žrtvoval vse za zmago našega orožja. Hrvatski narod je prepričan o zmagi in upa, da bodo doprinešene žrtve vseh narodov povzdignile slavo habsburške monarhije, a hrvatskemu narodu rešile ogroženo domovino; junaštvo pa in žrtve hrvatskih čet in naroda bodo jamstvo, da se zgodovinsko ločeni njeni deli po vojski pripoje materi deželi in se s tem omogoči, da hrvatski narod združen in enoten v monarhiji, izpolni popolnoma nalogo, katero mu nalaga zgodovina, kultura, njegov narodni obstoj in moč ter Jr-te-res vse monarhije. Konec seje. V seji sabora je vlada zahtevala, da se izročita poslanca dr. Budisavlje-viča in dr. Hinkoviča radi veleizdaje. Stranka prava je v nujnem predlogu predlagala, da sc ovrže lansko iz-ključenje pravaških poslancev. Želveni dopusti u vojake. C. kr. domobransko ministrstvo je v sporazumu z vojnim ministrstvom z razpisom z dne 8. junija t. 1. ukrenilo naslednje določbe: V kolikor dopuščajo vojaške razmere, se samostojnim kmetovalcem, oziroma njihovim družinskim članom in kmečkim delavcem dovolijo dopusti ter tudi da na razpolago moštvo za oskrbo žetvenih del v isti izmeri kakor za pomladna dela. V posebno ozira vrednih slučajih se na utemeljeno prošnjo začasno (največ za 14 dni) oproste vojaške službe samostojni kmetovalci, potem posamezni uradniki velepo-sestva in kmečkih zadrug. Prošnje naj vlože ali dotični vojaki osebno pri svojem poveljstvu, ali pa njihovi domači pismeno potom politične okrajne oblasti, Dovolitve izdaje pa poveljstvo dotičnega oddelka. Dopustne izkaznice vsebujejo svrho dopusta in opravičujejo do proste vožnje na železnicah. Kdor se po preteku dopu- Zemljevid k našemu prodiranju proti Lvovu. sta ne vrne pravočasno k svoji četi, bo kazenskosodno ostro kaznovan/ Nadzorstvo nad tem, da depustnik v resnici opravlja žetvena dela, imajo občine in politične oblasti, ki imajo tudi takoj ukreniti potrebno, da mora dopustnik nemudoma odriniti nazaj k svoji četi, ako ne vrši navedenih del. Začasa dopusta se vojaške pristojbine izplačujejo neprikrajšano in domači dobivajo podporo kakor prej. Za delavske skupine do 20 mož morajo prositi tako posamezne občine kakor tudi posamezni posestniki potom politične oblasti. Stanovanje in hrano za te delavske partije mora preskrbeti dotična občina, oziroma posamezni posestniki. Za oskrbo in stanovanje je plačati v denarju k večjemu toliko, kolikor bi znesla pristojbina v stalni garniziji dotičnega moštva. Ta znesek ima poveljnik delavske partije proti potrdilu izplačati županu. Začasne oprostitve samostojnih kme«. tovalcev in gospodarskih uradnikov se do-! volijo le v posebno ozira vrednih slučajih in na podlagi utemeljene prošnje potom politične oblasti. Na prošnje, ki bi se poslale naravnost na domobransko ministrstvo, se ne bo oziralo. Vojsko z Rosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Zmagovito prodiranje zavezniških armad, — V Besarabiji. — Število ujelih Rusov se je zopet zvišalo za nekaj tisoč. Dunaj, 15. junija. (Uradno.) Vsled napada zveznih armad so se skoro na celi lronti v Galiciji razvili hudi boji. Čete armade nadvojvoda Jožeta Ferdinanda prodirajo po zasedenjU Sieniawe na vzhodni breg Sana v severni in se-vernovzhodni smeri dalje. Grad in pristavo Piskorowice smo včeraj z naskokom vzeli in ujeli mnogo Rusov. Med srditimi boji prodira Mackensenova armada ob obeh strantl? Strakowieca na 01eszyce. V zvezi s te mnapadajo čete generala BShm Ermollija Ruse vzhod- no in južnovzhodno od Mosciske, kjer nove sovražne pozicije krijejo smer proti Grodeku. Južno ob gorenjem Dnjestru drže močne ruske sile mostove pri Mikolajewu, Zydaczowu in Haliczu proti prodirajočim zveznim četam Linsingenove armade, medtem ko ob dolenjem teku reke čete armade Pilanzer Baltin stoje pred Nižniowom in Czernelico in zavzete Zaleszczyke preti vsem ruskim napadom vzdržujejo. Deli te armade so v Besarabiji med Dnjestrom in Frutom tam stoječe ruske sile ponovno prisilile k umikanju in jih potisnile nazaj proti Chotinu in ob Prutu. število v galiških bojih od 12. junija ujetih Rusov se je včeraj zvišalo zopet za nekaj tisoč. Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Napredovanje Nemcev na severnem bojišču. — Mackensenova armada prodira dalje. — Mosciska zavzeta. Berlin, 15. junija Uradno se poroča: Vzhodno cd Šawl so nemške čete z naskokom vzele vas Danksze. Ujele so 4 častnike in 1660 mož. Naše na novo pridobljene postojanke južno in vzhodno od ceste Mariampol—Kowno so včeraj ponovno brezuspešno napadale močne sovražne sile. Na fronti Lipowo—Kalvarija smo napadli, vdrli v ruske črte in osvojili prednje jarke. Tudi pri Orzycu se je posrečilo našim napadalnim četam z naskokom vzeli vas Jednorožec, Czerwonagoro in most vzhodno od tu. Dosedaj smo tu ujeli 325 Rusov. Sovražni napadi proti našim postojankam severno od Bolimova so se izjalovili. V hitki dne 13, in 14. junija od armade Mackensenove poraženemu sovražniku se ni posrečilo, da bi se ustalil v svojih postojankah severozahodno od Javorova. Sovražnika smo vrgli nazaj, kjerkoli se je ustavil. Plen se množi. Vsled ostrega zasledovanja so se morale umakniti tudi ruske čete južno od želciivce Przemysl—-Lvov. Čete generala Marwitza so včeraj MED JAROSLAVOM IN PRZEMVSLOM (S sliko Zgorap Ruske žične ograje neke postojanke; pred njo leže mrtvi Rusi, Spo- daj: Ruska poljska utrdba pred neko gali-ško vasjo. vzele Moscisko. Desno krilo Linsingenove armade je napadlo višine zahodno od Jezupola, njegova konjenica je dosegla prostor južno od Mariampola. Najvišje vojno vodstvo, XXX Na celi gališki fronti so se zopet razvili hudi boji. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda prodira severno od Jaroslava čez Sieniawo. Zavzela jc Piskorowice, ki leži na vzhodnem bregu Sana, severozahodno od Sieniawe. Mackensenova armada pa prodira na obeh straneh Krakovieca, ki leži kakih 35 kilometrov vzhodno od Jaroslava, proti 01eszycam (severovzhodno od Jaroslava). Tudi general Bohm-Ermolli je pričel napadati Ruse. Moscisko — 30 km vzhodno od Przemysla — so zavezniške čete zavzele, Rusi so zbrali močne sile, ki branijo prehod čez Dnjester pri Mikolajewu, Zydac-zovvu in Haliczu. Dalje proti jugu so zavezniške čete prodrle do Jezupola (ob Dnjestru severno od Stanislava) in do južno od Mariampola, ki leži na levem bregu Dnjestra, vzhodno od Jezupola. Deli armade generala Pflanzerja stoje pred Niž-niovom in Czernelico, ki ležita tik ob Dnjestru. Tudi Zaleszyke naše čete trdno drže kljub hudim ponovnim ruskih protinapadom. Bukovina je popolnoma očiščena Rusov in našie tamošnje čete že stoje na be-sarabskih tleh ter potiskajo Ruse proti Chotinu in ob Prutu navzdol. Iz tega se vidi, da so naše čete povsod prodrle tik do Dnjestra, katerega So deloma tudi že prekoračile. Vnokako je pa ob Dnjestru pričakovati trdovratnih bojev, kajti Rusi bodo gotovo napeli vse sile. da preprečijo zavezniškim četam prehod čez to reko, ki je v strategičnem oziru tako z>elo važna, XXX RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 12. junija. Pelrograjska brzojavna agentura javlja, da so Rusi pri svoji ofenzivi ob Dnjestru imeli razmeroma le majhne izgube, Večina sovražne armade, ki je pri Stryju prodrla našo fronto, U2 je ustavila na levem bregu Dnjestra od Zuravvna naprej. Sovražnik je hotel s tem manevrom opustiti zasledovanje naših enot, ki so se umikale proti Dnjestru, in pa napraviti ob celi naši fronti onstran Dnjestra sunek proti vzhodu. Zato je sovražnikovo krilo prodiralo. Nekaj njegovih v Samboru delujočih enot se jc zbralo na fronti Zu-ravvno—Halicz. Zurawno so si zato izbrali za prehod, ker vsled gozdov na levem bregu ni mogoče rabiti artiljerije v kritje prehoda in je bilo radi njih treba^jnekaj časa, da so se naše čete tamkaj uredile. Toda ti gozdovi so povzročili središču sovražnika, ki je poslal posamezne oddelke, izgube, ker se niso mogli zanesti na artiljerijo. V smeri na Mikolajow in Stryj je poročnik Borodawkina s svojim vojem, podprt od dveh topov, začel boj proti oklop-nemu vlaku in peterim oklopnim avtomobilom in je zajel stotnijo 79, pešpolka, od katere se je udalo 125 mož in en častnik. Zadnje dneve je sovražnik začel obstreljevati Osovjec ob 5. uri popoldne in je streljal, če je bilo vreme ugodno, do solnčnega zahoda. Vkljub velikim oblegovalnim topovom trdnjava znatno ni trpela. Petrograd, 13. junija. Generalni štab poroča: Severno od Šawl in v okolici Szakinowo smo 11. junija napadli sovražno obkoljevalno kolono in smo jo vrgli nazaj proti zahodu. Pri Šawlih nadaljuje sovražnik v severnem delu bojišča s svojimi brezuspešnimi napadi. Na fronti Szaw-liany—Betygola se naša ofenziva razvija uspešno. 11. junija smo z naskokom vzeli več vasi in pokopališče pri Saurgrde-Ioqu-iny. Prejšnji dan so na tej fronti napadli sovražnika naši ulanci, pobili 100 mož, preko 50 pa so jih ujeli. V smeri na K o w n o se skuša sovražnik ustaliti na fronti Szapegisz-Ludle. V noči na 11. junij smo ga nekoliko potisnili nazaj na cesti v Mariampol in ob železnici Kowno—Wirballen. Na levem bregu V i s 1 e v okolici Sta-rozeby je sovražnik v jutranjih urah 11. junija otvori! silovit artiljerijski ogenj in je večkrat napadel. Dopoldne se ni mogel približati našim postojankam na več kakor 400 korakov. Zelo uspešno so pri zavračanju sodelovala naša letala, V G a 1 i c i j i se je 11. junija v dolini reke Strvj bližala sovražna avtomobilska baterija našim jarkom. Toda naše topništvo jo je prisililo takoj k umikanju, V tridnevni bitki ob Dnjestru pri Zurawnu smo od 8. do 10. junija ujeli 348 častnikov, 15.431 mož, 78 strojnih pušk in tudi 17 topov, katere smo že omenili v prejšnjem poročilu. Tudi drugega plena je obilo. Da podpre armado, ki se je vrnila na desni breg Dnjestra, je sovražnik na obeh bregovih reke Tysmenice začel z ofenzivo. Posrečilo se mu je 10. vzeti vas Gruszow; kasneje smo ga prepodili. Tamkaj smo ujeli 33 častnikov in 490 mož. V noči na U. je sovražnik brezuspešno poizkušal napasti mostišče pri Haliczu. N a s 1 e d nje- ga dne se je sovražnik bližal D n j e s t r u na fronti Mezwiska inZaleszyki in je na več točkah tega odseka začel prehajati čez Dnjester. RUSKA VOJNA POROČILA. Kodanj. Petrograjska poročila priznavajo, da prodirajo zavezniki naprej. Dokler ne postanejo gospodarji Dnjestra, so dosegli le polovičen uspeh, dasi se Rusi umikajo. Rusko vojno vodstvo namerava postopati po novem, presenetljivem vojnem načrtu, ki bo sovražnike iznenadil, vzravnal njih številno premoč in onemogočil vohunstvo. Vojska v Galiciji postaja vedno bolj malo vojska. V Petrogradu se temeljito pečajo z osebo velikega kneza Nikolaja. Širijo se o njegovem stališču, zdravju in o njegovih načrtih najrazličnejše govorice. Z«lo razpravljajo o njegovi izjavi, da v vojski sentimentalnost ničesar ne pomenja in da se čuvstva naroda ne smejo upoštevati bolj, kakor strategičnih ozirov. »Birževija Vjedomosti« izjavlja, da se mora pripisovati bojem v baltiškem ozemlju resna važnost, osobito že zato, ker Nemci neprestano uvrščajo nove sile. V prostoru pri Osovjecu Nemci po daljšem odmoru zopet živahno delujejo. Zavezniki prodirajo zdaj proti Lvovu, vsled česar zbirajo v trikotu Przemysl—Jaroslav—Lubaczovvka silovite moči. Petrograjska brzojavna agentura objavlja, da zakrije kolikor mogoče položaj na bojišču, dolgo poročilo, po katerem sodijo vojaški strokovnjaki, da so boji v Galiciji končani. Sedanji spopadi niso več nadaljevanje dosedanje bitke. Uradna poročila potrjujejo, kako občudovanja vredno so se branili Rusi proti mogočnim sovražnim napadom! K BOJEM V PROSTORU PRI KROSNU. Krakov, 13. junija, »Nowa Reforma« poroča: Okraj Krosno je moral tekom vojne trikrat prenašati rusko invazijo. Mesto Krosno je veliko trpelo, nasprotno so pa ostali vsi številni naftini vrelci in petrolej-s'ke čistilnice v okolici nedotaknjeni ter so že zopet v polnem obratu, Začasa zadnjih bojev je bilo ubitih v Krosnu 20 oseb, med njimi 13, ki so se bili pred kroglami skrili v klet židovskega templa. Večino pohištva so Rusi odvlekli na Rusko. Lesene hiše so porušili in les porabili za kurjavo, V mesto je udarilo do 600 granat. Kolodvor je pogorel. Po svojem odhodu iz Krosna, so doživeli Rusi pri Korczynu velike izgube; imeli so do 600 mrtvih. Tudi V Korczynu je bilo ubitih 20 prebivalcev In upepeljenih 73 hiš. V Jablonici Poljski je zgorelo 58 in v Haczowu 46 hiš. Tudi mnogo drugih' krajev je užgal in opustošil artiljerijski ogenj. NA DARDANELE NAMENJENE RUSKE ČETE ODPOSLANE V GALICIJO. Sofija. Iz Bukarešta poročajo zasebno: Tisti ruski oddelki, ki so jih Rusi ob Črnem morju pripravili, da jih izkrcajo pred Carigradom, so odposlani v Galicijo, da ojačijo, tam Ruse. POBITOST V RUSIJI. Dombrowo. »Gazeta Polska« poroča preko Skandinavske: V Rusiji in osobito v Petrogradu so radi poročil iz Galicije zelo pobiti, ker so vse za Galicijo doprinešene žrtve ostale brezuspešne. Čete se bijejo, ne da bi upale na zmago in nočejo ubogati in se tudi puntajo. Napadajo le vsled groženj. V, Rusiji razsajajo nalezljive bolezni; v Petrogradu leži na kozah do 5000 oseb, na legarju pa še več. V južni Rusiji razsaja kuga. V Petrogradu in v Moskvi primanjkuje živil in premoga, kar pro-vzroča pobune. ,Vse pričakuje po vojski revolucije. VOLHINIJA OGROŽENA. Stockholm. »Tageblatt« poroča iz Petrograda: »Novo Vreme« poroča: Gu-bernijo .Volhinijo je podredila vlada vojaški oblasti. Kijev in Zitomir morajo v štirih dneh zapustiti vsi judje. List sklepa, da je Volhinija kot guber-nija, ki meji na Galicijo, v nevarnosti. DESET DNI V OGNJU PONOČI IN PODNEVI. Kodanj. Iz Petrograda se poroča; No-co Vreme opisuje strašne ovire, ki so jih morali premagati Rusi, ko so se umaknili čez reko San. Častniki in vojaki so se morali vojskovati podnevi in ponoči, ne da bi bili mogli počivati. Posrečilo se jim je, da so odbili napade, ko so se umikali in da so celo izkopali 18 km dolgi strelski jarek. Nemci so medtem pripeljali z avtomobili veliko težkih topov. Pričelo se je tisto obstreljevanje, ki mu ga ni zgleda v sedanjih mesecih vojske. Povodenj razstrelilnih krogel je poplavljala vse naše obrambne postojanke, krogle so razpokale v sredi di-vizijskih generalnih štabov in v resni nevarnosti so se nahajali celo naši transporti zadaj. Ognjen dež je koristil Nemcem tudi s tem, da nismo videli njih strelskih jarkov. Ni bilo mogoče, da bi bili rešili svoje topove. V tem peklu so se držali naši polki toliko časa, da je mogel večji del naših Žet p.rekoračiti reko., / NA AVTOMOBILIH ZA RUSI. Dombrovva. Vojni poročevalec Ga-zete Polske« poroča z gališkega bojišča: Naše čete so potem, ko so zavzele Sanok, zasledovale s 500 avtomobili Ruse, da se niso mogli zopet zbrati in da so zopet porazile Puse. RUSIJA SE NE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJSKO POZIMI. Bukarešt. Ruski zunanji minister Sa-zonov je izjavil poročevalcu lista »Rječ«; Rusija se ne pripravlja na novo vojsko pozimi, ker bo po njegovi sodbi vojska veliko prej končana. Kdaj da se vojska konča, ni izjavil, a vladne odredbe kažejo, da Rusija iz notranjih razlogov vojsko kmalu konča. POMANJKANJE MUNICIJE NA RUSKEM. Budimpešta, 15. junija. »A Nap« poroča iz Genfa: »Journal de Geneve« trdi, da se morajo Rusi boriti s pomanjkanjem municije in ne morejo svojih rezervnih zalog spraviti iz trdnjav Ivangoroda, Varšave in Brest-Litowskega. Nasproti ruskim poročilom o ruski ofenzivi, trdi list, da bo Osovjec kmalu padel. MARŠAL NADVOJVODA FRIDERIK ŠLEZIJSKEMU DEŽELNEMU ZBORU. Vratislava, 16. junija. (K. u.) Na brzojavko, ki jo je doposlal šlezijski deželni zbor, se je zahvalili nadvojvoda Friderik z brzojavko, s katero se domoljubnim pozdravom deželnega zbora armadam najtoplejše zahvaljuje in izvaja: Z božjo pomočjo se bo posrečilo četam, ki se vojskujejo ramo ob rami, da pribore zvesto zvezanim narodom časten in blagodejen mir, SMRTNE OBSODBE, Krakov, 13. junija. »Nowa Reforma« poroča iz Tarnowa: Po lepakih se razglaša: Vojno sodišče IV. etapnega poveljstva je radi zločina veleizdajstva obsodilo na smrt na vešalih sledeče osebe: učitcljiščni profesor L a z a r s k i, železniški kurjač Pasiecznik, trgovec Fast, kamnosek Mu si al, trgovec Witalis, pek P 1 o n k a , čevljar W e i s s , in služkinja Vytkowna; zadnjim trem se je smrtna kazen milostnim potom izpremenila v 10 do 20letno težko ječo, ostale so takoj usmrtili. V RUSKO - POLJSKIH MESTIH. Dombrowa. »Gazeta Polska« poroča iz Varšave: Vrhovni poveljnik je ukazal, da se sme potovati v Varšavo, Lublin, Helm, Siedlce in v Ivangorod lc s posebnim gubernatorjevim dovoljenjem. S KURSKEGA IZGANJAJO JUDE. Riga. Vojaške oblasti so izgnale s Kurskoga vso jude. ZASEDANJE RUSKE DUME. Curih. Petrograjska > Borsenzeitung -poroča: Vlada skliče koncem junija dumo k daljšemu zasedanju. RUSIJA IŠČE ZOPET POSOJILA. Kodanj. »Tidende« poroča iz Petrograda: Ruski ministrski svet je sklenil, da najame novo posojilo 2 in pol milijarde rubljev. Finančni minister odpotuje v sredo v London in v Pariz. PROTI DRAGINJI V RUSIJI. Petrograd, 16. junija. (K. u.) »Rusko Slovo« poroča: Združilo se je sedem gu-bernij za skupen nastop proti draginji živil. V Guberniji Smolensk primanjkuje popolnoma sladkorja. RUSI SE NE DRŽE ALKOHOLNE PREPOVEDI. Krakov, 13. junija. Varšavski listi poročajo, da se na Ruskem kljub vsem prepovedim vedno bolj širi pijanstvo. Poslužujejo se vseh mogočih zvijač, da se izognejo postavi. Tako se mnogokje zaračuna žganje kot »telefonski pogovor«. Neki v Varšavo dospeli tujec je v restavraciji pred kosilom zahteval žganja. Natakar ga je glasno in ogorčeno zavrnil, če ne ve, da je v Rusiji alkohol prepovedan. Kmalo pa je prišel natakar nazaj k tujcu in mu rekel, da ga nekdo kliče k telefonu, Začuden, kdo bi ga neki tu utegnil klicati, je odšel v telefonsko celico in — se kmalo zadovoljen vrnil. Vprašal je natakarja, če bi mogel dobiti še en tak telefonski pogovor« in res ga je prišel natakar kmalo zopet klicati »k telefonu«. V računu je potem stala postavka: »Dva telefonska pogovora 1 ru-bel«. V resnici pa sta bila to dva kozarčka žganja, ki so mu jih bili dali skozi skrita vratica v telefonski celici. Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Brezuspešni poizkusi Italijanov pri Tolminu in Plavah. — Boji na koroški meji. — Naša orožniška straža ujela 58 Italijanov. Dunaj, 15. junija. Uradno razglašajo: Novi poizkusi Italijanov, priti do naših pozicij pri Tolminu in Plaveh, so ostali zopet brez uspeha. Včeraj je bil na posameznih oddelkih soške fronte mir. Neka po italijanskih parlamen-terjih izročena prošnja radi pokopa mrtvih ogenj ustaviti, je bila iz voja-ških vzrokov odklonjena. Na koroški meji so štajerski črnovojniki vzeli mali Pal vzhodno prelaza Pldcken ter so odbili tri italijanske protinapade na to obmejno goro. Na tirolskem obmejnem ozemlju napravlja nasprotnik poizkuse, priti na naše pozicije in vzdržuje brezuspešni artiljerijski boj. Na neki obmejni točki je prisilila neka orožniška straža brez lastnih izgub neko laško stotnijo, da se je umaknila ter je ujela 58 Lahov. Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml. XXX General Danki o vojski z Italijo. Vojnega poročevalca »Grazer Tag-blatta« je zaslišal branitelj tirolske meje general konjenice Danki. General, ki se je, kakor znano, na Ruskem-Poljskem zelo izkazal, je o položaju izjavil: Prilika za velike bitke se še zdaj ni nudila, a upati je, da se odbije tudi novi sovražnik, ki je zavratno napadel Avstrijo. Zazdaj moramo biti potrpežljivi. »Zelo težka« je naloga Italijanov. Dunajska Reichspost« ima 15. junija te-le vesti: V Italiji so zelo pobiti zaradi porazov ob Soči, čeprav jih Cadorna tolaži s slabim vremenom in neugodnim terenom. Milansko hujskaško časopisje je že precej potihnilo in prikrito napada vodstvo armade. »Sera<- piše: »Žal stojimo še vedno tam, kjer smo stali pred tremi tedni, toda naloga ie zelo težka1«. Italia piše: Cel svet je trdil, da bosta Avstrija in Nemčija umrli lakote, sedaj pa odkriva Avstrija tako nezaslišano odporno silo, ki nas stavi na najtežjo poizkušnjo. Boji ob Soči. Berlin. Deutsche Tageszeitung objavlja iz Nizozemske sledeče poročilo iz Milana. Bitka ob srednji Soči se je razce- ; pila v celo vrsto manjših bojev, ki so pa skrajno ljuti. Italijanska armada je zadela na utrdbe, ki so zgrajene kakor trdnjave in ki razpolagajo s silovitimi obrambnimi sredstvi. Italijanski generalni štab je pričakoval, da naleti na navadne, hitro izkopane poljske utrdbe. Velike težave povzroča, da te utrdbe premagajo. Italijani so morali pritegniti nova ojačenja in so se lotili težavne naloge. Izgube Italijanov do zdaj niso neprimerno velike. Gorica — južna železnica — Trident. Dunaj, 15. junija. »Morgen« piše: Iz poročil našega generalnega štaba izhaja, da gre pri italijanski akciji za tri velike napadalne smeri, od katerih gresta dve proti dvema političnima glavnima mestoma, med tem ko je cilj tretje, da sc prodre železniška proga Maribor — Franzensfeste. Pri akciji proti Tridentu pridejo v poštev boji v Judikariji, pri Ali in na planoti Lavarone. Prodiralni poizkusi v srednji pu-sterski dolini proti južni železnici so provzročili boje pri Cortini d'Ampezzo in Landru, med tem ko bi osvojitev Gorice tvorila plačilo za prekoračenje Soče. Tu so Italijani očividno zastavili najmočnejše sile, ali tu so tudi imeli največje izgube. Dosedaj se jim še ni nikjer posrečilo, da bi se približali naši obrambni črti, tem manj da bi vdrli vanjo, niti pri Tržiču, na edini točki, kjer so se mogli približati našim posto-kan, ne da bi jih pa prestopili niti z eno nogo. Nevarnost šrapnelov v gorovju. Boji v gorovju so zelo nevarni, posebno nevarni so pa šrapneli. V Galiciji, kjer so ruski šrapneli zelo pogosto udarili na mehka tla, če niso bile čete ravno blizu, niso napravile nobene znatne škode, ni bilo tako kakor je na našem goratem ozemlju ob laški meji. Tu zadenejo šrapneli zelo pogosto skale in učinek je potem dvojno nevaren. Mnogo vojakov je ranjenih od drobcev skal; ali naši vrli fantje in možje, ki zaslužijo podporo in dobrohotnost od vseh strani, so vzdržali. Naša ljubezen, naša hvaležnost in naše radodarne roke naj veljajo njim. Naši orožniki v obmejnem boju. »Reichspost*: poroča iz Inomosta z dne li. junija: V bojih z Italijani pripada velika vloga tudi žanclarmeriji, ki pozna kraje. Ob različnih prilikah so se orožniki žc izredno izkazali in so se izdala prva odlikovanja za pogum in hrabrost. Podstražmojstroma Haasu in Lohbichlerju sta sc podelili hrab-rostni svetinji za izvanredno delo v boju proti Italijanom. Žandarmorijski rit mojster ,JviJjj Jagodic je bil za izvrstno službovanje na bojišču odlikovan s signum laudis na traku hrab-rostne svetinjo. Naši letalci obstreljujejo Južno Italijo. Lugano, 13. junija. »Agenzia Štefani« razglaša: 12. junija okoli poldne sta dva sovražna letalca metala bombe na Mola di Bari, nato na Polignano, kjer je bila ena žena ubita, ena pa ra-njena; tudi v Monpoli je bila lahko ranjena ena ženska. Prebivalstvo je bilo povsod mirno. — Zasebna poročila do-« stavljajo: Na Mola di Bari je bilo vrženih sedem bomb; v Polignano sta dve bombe zgrešili kolodvor, pač pa zadeli sosednjo hišo. j Kako poročajo Italijani. Budimpešta, 15. junija. »A Nap« pOi roča iz Genfa: Švicarsko časopisje se norčuje s poročili italijanskega vrhovnega poveljnika, ki je prve praske izpremenil v velike odločilne boje. Italijani poročajo o velikih naskokih in bojih, priznajo pa vedno le največ štiri mrtve na italijanski strani. »Journal de Geneve« pripominja ironično, da so morali biti res strašni boji, v katerih so bili le eden do štiri mrtvi. »La Suisse« opozarja italijansko časopisje, naj bo zmerno, ker Avstrijci in Nemci niso Tripolitanci, kjer se, kakor znano, italijansko orožje ni posebno izkazalo. Italijanske izgube. »Reichspost« ima iz Berna 11. t. m>? Zadnje dni so pripeljali v Milan zopet okoli 2000 ranjencev. Skoro vsi so alpini in ii-* nančni stražniki. Angleži menda precej debro poznajo! število italijanskih izgub, ker si dajo milanski listi nasvetovali iz Londona, da naj italijanski častniki in vojaki ne upajo prer več v avstrijski ogenj. Previdnost naj umiri njihov izredni pogum. »Avstrijski vojaki iz lepenke.« Lugauo, 13. junija. Vednobolj zanimiva poročila, kako hočejo »zviti Avstrijci« zadrževati zmaigoviti pohod Italijanov«. Avstrijci so v gozdovih drevje oblekli v avstrijske uniforme«, Italijani se niso dali premotiti. Avstrijci pa iz lepenke napravijo um.;tne vojake in jih postavljajo pred laške jarke. Italijani so bili presenečeni, ko so zadeli na ccle vrste lakih »papirnatih vojakov-'. — Izmišljati si Italijani znajo, Rešenci italijanskega podmorskega čolna »Meduse« v Gradcu. Iz Gradca poročajo: Včeraj so došli v Gradec en častnik in trije možje rešene posadke potopljenega italijanskega podmorskega čolna »Meduse«. Ujetniki pripovedujejo, da je avstrijski torpedo zadel slučajno ravno v torpedno cev »Meduse« in zadel lam dva za strel pripravljena torpeda, ki sla vsled tega eksplodirala, ' Princ Louis Napoleon v italijanski armadi« Basel. »Stampa- poroča. Princu Louis Napoleonu so dovolili, da sme slediti ope-racijam italijanske armade. Princ je odpo.r toval v Italijo. Nosi rusko uniformo. T Bojev med Italijani in Švicarji ni bilo. 'x Bern. Švicarski brzojavni urad poroča: Poročilo, da so prekoračile italijanske čete švicarsko mejo in da so streljali švicarski in italijanski vojaki, ni resnično. ; Italija ne pošilja živil v Švico. !t\ Berlin. Iz Lugana se poroča: V Chias» su so ustavili vsa Švici namenjena živila/ Blagovni promet iz Italije v Švico ustavljen. Curih, 14. junija. Blagovni promet med Italijo in Švico jo ustavljen. Ita-i li ja zahteva glede prevoza ali izvoza iz Švico jamstvo, katerega Švica no more dati. Švicarsko časopisje je zelo ogor* čeno., ' - j Hujskanje proti Avstrijcem v ItalijL Lugano, »Popolo d' Italia« nadaljuj« svoje hujskanje proti Avstriji: Neka dama iz Ale je pisala uredništvu: Avstrijski orožniki so otrokom, ki so se držali svojih' na progon obsojenih staršev, s sabljami od-sekavali roke. Cenzura je poročilo dopu-stila, komentar pa črtala. Imena Avstrij. cev, tudi tistih, ki jim je dovolila policija, da smejo ostati, objavlja časopisje, da huj-ska proti njim. »Popolo d' Italia« je denun-ciral nekega mornariškega častnika, ker je obdržal v službi nemško pestunjo. »Se-colo« zahteva, naj se izženejo češki ravnatelji sladkornih tvornic v Ceseni ln v Legnagu in sicer Krucina, Drbolav, Potu-ček, Vindis in inženir Miiller. Stolnici v Milanu in Benetkah. Lugano, 13. junija. »Secolo« predlaga, da naj sc povabi nevtralne časnikarje, da se prepričajo o nemških lažeh, kakor da sta stolnici v Milanu in v Benetkah zasedeni od vojaštva. Drugi pa predlagajo, naj na stiehah obeh stolnic nastanijo avstrijske ujetnike in s tem zabranijo obstreljevanje stolnic. -Corrieru« pa je ljubše, da se stolnici obstreljuje, kakor da ju bi ujetniki onečastili. V Rimu ni požrtvovalnosti. Lugano, 13. junija. »Messagero« sramoti Rimljane, ker so dali aamo 121.000 lir za vojaške podpore. Druga mesta so zbrala milijone ali vsaj nekaj stotisočev. Podporni zaklad Ima že sedaj 200.000 lir primanjkljaja. V Rimu pa plemiči, bankirji, meščani in ljudstvo zapravljajo denar po zabavali in gostilnah. »Avanti« pa ironično pravi, da je Rim dokazal svoj patriotizem že z Več demonstracijami in tedaj ni treba dajati še denarja. List se čudi, zakaj »Messaggero« ne pozove 40.000 rimskih uradnikov, ki so bili najbolj odlični vojni hujskači, da odstopijo svojo plačo nekaterih dni. Prvi bi bili ministri. XXX Stare sanje naših sovražnikov. »Grazer Volksblatt« poroča iz Genfa: General Lacroise piše v »Tempsu« o Ca-dorni, da mora zasledovati dvoje smoter. Napraviti si mora pot na Dunaj in v Budimpešto, in sicer s prodiranjem proti Beljaku in proti Celovcu. Zasesti mora tudi Istro in vzeti Trst, da doseže zvezo s Srbijo in s Črnogoro. Prezgodnje italijansko veselje. Lugano. Znano je, da so italijanske /efe zasedle 27, m. m. Alo, ki so jo Avstrijci zapustili. To junaštvo je poslanca Barzelaja tako navdušilo, da je brzojavno čestital min. preds. Salandri, ki je v svojem odgovoru izrazil svoje zadoščenje, da je mesto na italijanski zemlji zdaj zopet končno združeno z domovino. »Secolo« poroča, da so glavno cesto v Ali »Via Nuova- prekrstili v cesto >27. majnika«. To nedolžno veselje Italijanom privoščimo. Podobno so postopali tudi Rusi v vzhodni Pruski in v Galiciji, a njih veselje je bilo le kratko. Kako veseli so »odrešenci«, nam dokazuje senator Molmenti, ki piše v »Corriere della Sera«: Prebivalstvo za vse večne čase rešenih pokrajin je žal bolj prestrašeno in zmedeno po italijanskem vpadu kakor razveseljeno. Dolgo avstrijsko vladavstvo je zatemnilo njih duh. Upaimo, da to izpremeni dobrota italijanskih vojakov.« Tirolci prosijo, da bi branile Tirolsko tirolske čete. Dunaj, 16. junija. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Odkar nam je napovedala Italija vojsko, dohajajo raznim višjim vojaškim poveljstvom in oblastim ginljive prošnje, ki dokazujejo staro preizkušeno domoljubje Tirolcev, naj se obramba Tirolske prepusti domačim četam. Tirolsko ljudstvo naj bo prepričano, da vojno vodstvo v polni meri upošteva čuvstva, ki povzročajo te želje in da kmalu napoči tisti čas, da bodo hrabre tirolske čete, ki se bijejo zdaj še na severnih bojiščih, nastopile proti sovražnemu dednemu sovražniku in ga bodo premagale. Italijani, ki so prišli v štirih dneh v Trident. Inomost. Tisti italijanski ujetniki, ki smo jih ujeli v prelazu Tonale, so izpovedali, da so izjavili njih častniki, da pridejo Italijani v štirih ali petih dneh v Trident. Napoved se je pripovedovalcem res uresničila, a drugače, kakor so pričakovali. Vznemirjeni italijanski vojaški krogi. Berlin. Vojaški dopisnik »Timesa« poroča, da so vodilni italijanski krogi radi dogodkov na italijanskem bojišču nekoliko nemirni. Poučeni namreč niso o načrtih in o moči Avstrijcev. Ugiba, kateri polki na italijanski bojni črti so se bojevali v Galiciji in v Karpatih in tolaži Italijane, da Avstrija na italijansko mejo pač ni odposlala najizurjenejših čet. XXX Ujetniške barake na cerkveni strehi. Curih, 15. junija. »Corriere della Sera« predlaga, naj se na strehi milanske stolnico napravijo barake za avstrijsko ujetnike, da se tako stolnice obranijo pred napadi sovražnih letalcev. Avstrijce nastanijo v Sardiniji. Berlin. Vossische Zeitung« poroča iz oenta: Rimski policijski ravnatelj naznanja, da bodo od 12. t. m. nadalje vse prijete avstrijske državljane stare nad 18 let nastaniti v koncentracijskih taborih na Sardiniji. Ženske smejo iti z moškimi. Italijani zaplenijo sovražne ladje. Lugano. Italijanski uradni list objavlja dekret, po katerem zaplenijo vse sovražne trgovske ladje, ki so se nahajale 30. majnika v italijanskih pristaniščih. Italijani nameravajo izkrcati čete v Črnigori? Stockhoim, 15. junija. >/Hječ« izve od dobro poučenih petrograjskfh krogov, da nameravajo Italijani izkrcati svoje čete na črnogorski obali, da s Črnogorci in Srbi pripravijo -kupne akcije proti Avstriji. Italija v Albaniji. Berlin. Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: Italijani so nastopili pri Sv. Ivanu Meduanskem zato. da ooozore Srbijo, da ne opusti Italija svojih stremljenj glede na Albanijo. Grška in Italija. Atene. Listi se pečajo z izjavami italijanskega časopisja, ki dokazuje, da med Italijo in Grško ni nasprotstev. Grško časopisje sodi drugače in naglaša, da obstajajo v severnem Epiru na-sprotstva med grško in italijansko politiko. Papež dobi letošnjo — mirovno nagrado. Rotterdam, 13. junija, -Daily Mail< poroča iz Rima, da bo letošnjo Noblovo mirovno nagrado dobil sv. Oče za svoje prizadevanje za mir in vojne ujetnike. Volni ciili nasprotnih si držav. Štokholmski »Aftenposten« od 4. junija piše: »Ententa boleha na eni veliki slabosti: na razliki vojnih ciljev posameznih držav, Francija nosi največje breme. Ne le, da je velik del države od sovražnika zaseden, ampak Francozi so vpostavili vgc, kar imajo, kri in denar. To pa zato, ker pravijo: sedaj ali pa nikolil Število francoskega prebivalstva nazaduje. Francoski državniki morajo računati z dejstvom, da popušča uporna sila države leto za letom. Upati pa ne morejo, da se še kedaj rodi tako lepa državna konstelacija. Če zmaga Nemčija, bo imela v prihodnji vojski vaa tiste države na svoji strani, katerim nemška sila imponira. Torej: če Francija izgubljenih dežel ne osvoji sedaj, jih nt bo nikdar več. Položaj Anglije je drugačen. Anglija ne bo trpela zaradi izgube prebivalstva. A ravno tako kakor Francozi si morajo reči Angleži, da se bo težko kedaj zopet pojavila tako ugodna grupacija sil. Če bodo sedaj premagani, ne bodo zlepa našli zaveznikov za bodočnost. Tak izid vojske bi tudi silno vplival na angleške kolonije. Čisto drugačen je položaj Rusije. Ruski državniki dobro vedo, da se za vsakega Nemca rode trije Rusi. Zato pravijo, da to ne pomeni veliko, če sedaj zmagajo ali pa ne. Vojska se začne lahko zopet v 10. 20 ali 30 letih in takrat bo Rusija močnejša nego danes. Ruska diplomacija računa z daljnimi cilji. Po zemlji Rusi ne hrepene, celo Galicija ne igra v tem oziru velike uloge. Ruski glavni cilj so Darda-. nele. Če jih ne dobe sedaj, jih bodo dobili pa pozneje.« Položaj trosporazuma skrajno kritičen. Rotterdam. »The Britisch Weeklyx objavlja: Bodoči trije meseci bodo za tro-sporazum skrajno kritični. Nemčiji se nudi druga velika prilika. Porazi Rusije orno-gočujejo, da bo en milijon najboljših nemških vojakov prostih za prodiranje na zahodu. Našo slabost tvori pomanjkanje krogel j. Trije meseci po naši sodbi minejo, predno se sporazum s krogljami dobro preskrbi. 6 ml povzročilo sedanjo vojsko. Fronkobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča?: V »Labour Leader« piše Ramsay Macdonald pod naslovom: »Zakaj se voji-skujejo?« Odgovornost sira« Edvarda Greya: To je vojska diplomatov. 6 mož je spravilo Evropo na rob propada in Evropa se je prekucnila vanj, ne da bi si bila mogla pomagati. In zakaj: Ker je zadnjih osem let vodil sir Edvard Grey našo zunanjo politiko in se mora vse pripisavati njegovi kratkovidnosti in njegovim napakam. Na Balkanu. NAPAD NA KRAGUJEVAC Srbsko poročilo. Bukarešt, 12. junija. Po nekem srbskem poročilu je bilo ob priliki bombardiranja Kragujevaca iz avstrijskih aeropla-nov ubitih 10, ranjenih pa 6 oseb. ODGOVOR RUMUNIJE RUSIJI. Bukarešt. Na zadnjo rusko noto odgovori Rumunija tudi pismeno. »Dimineaca« poroča, da namerava rumunska vlada vztrajati pri svojih prejšnjih zahtevah. ŽELEZNIŠKI PROMET PREKO RUMUNIJE IZ ROLGARIJE ZOPET OTVORJEN. Budimpešta. Tranzitni promet iz Bolgarije preko Rumunije v Avstrijo je zopet dovoljen. BOLGARIJA OSTANE NEVTRALNA. — GRŠKI LIST O* ITALIJANIH. Sofija, 15. junija. Vlada je najnovejše predloge entente odklonila, pa tudi ponudbo trozvezo zaenkrat posta vila na stran; odločila se je ohraniti popolno nevtralnost. To odobrava večina bolgarske inteligence, enako tudi večji del političnih strank. Bolgarske koristi vsled tega ob sedanjem položaju v Evropi gotovo ne bodo trpele. BoIkui- sko časopisje obsoja nastop Italije na ta način, da brez komentarja prinaša vse težke očitke inozemskih listov. Neki v Solunu izhajajoči list piše: »Ta država se je prej postavila nasproti francoskim interesom v Tunisu, med tem ko je držala z Avstrijo in Nemčijo. Na enak način plačuje sedaj ta nehvaležna država svojim dosedanjim zaveznikom, ko je na izdajalski način dvignila svoje orožje proti njima, ne glede na vse dobrote, ki jih je doslej prejela od te strani. Vprašamo: Kaj morejo od takega nehvaležnega naroda pričakovati prijatelji Italije? Kaj imajo od te črne nehvaležnosti pričakovati Italijani sami? Grki so bili dolgo časa odkriti prijatelji Italijanov; ko so pa prišla na dan njih roparska stremljenja in odkar so dokazani njih sovražni nameni proti helenizmu, se ne bo našel Grk, ki ne bo smatral Italijane za največje krivoprisežnike in za sovražnike Grške. Vsak Grk se bo iz srca veselil porazov Italijanov. Taki porazi bodo kmalu prišli, kajti Italijani so se nepremišljeno vrgli v vojsko in dokazujejo s tem le grdo nehvaležnost in svoje roparske namene proti bivšim zaveznikom.« GRŠKA PREKINILA POGAJANJA S SPORAZUMOM. Sofija. »Ruske Vjedomosti« poročajo: Pogajanja Grške s sporazumom so se kot brezuspešna odgodila na negotov čas. VOLITVE NA GRŠKEM. Berlin. (Kor. ur.) Wolff poroča: Vladi je zagotovljenih že 130 poslani-ških mest. V Solunu je bilo izvoljenih vseh 32 vladnih kandidatov. V Atiki sc drži Venizelosova stranka z vsenii 32 poslaniškimi mesti. VENIZELOS ZOPET V ATENAH. Atene. Venizelos se je nenadoma vrnil v Atene. Podal se je v kraljev grad, kjer je vprašal, kako da se počuti kralj. Gunaris je na velikem ljudskem shodu razpravljal o nesporazumljenjih med krono in Venizelosom in je naglašal, da bi pričela Grška vojsko le za lastne in ne za tuje koristi. Srednja Albanija se proglasita za re- Skader, 13. junija. Srbi so po vročih bojih zasedli Progrados, Starovo in Elba-san. V teh bojih je bilo nekaj vasi popolnoma uničenih. Srbski oddelek, pomešan s Črnogorci, je zasedel višine miriditskih gora in misli udreti v dolino Zadrine in Ales-sija. Srbska vojska je odšla iz Elbasana v Tirano .odkoder bo nadaljevala svojo akcijo proti Draču. Esad paša je brzojavil zastopstvu v Skader, naj bi se na reki Matji organiziral močan odpor proti upornikom, ki prodirajo severno od Tirane. Pri Svetem Ivanu Meduanskem so bombardirale laške topničarke dne 10. t. m. Rodom in Silinzo, kjer so imeli uporniki preskrbljevalne postaje. Uničenih je bilo več hiš. Mustafa Effendi se je proglasil za predsednika republike centralne Albanije ter je razvil živahno delovanje ustašev. Boji na zahoda. Nemško uradno poročilo. Nov francoski poraz na črti Lievin—Arras. — Francoski letalci metali bombe v Karls-ruhe, Berlin, 15, junija. Uradno se poroča: Francozi so doživeli včeraj nov poraz. Kljub velikim izgubam dne 13. t. m, so trdovratno nadaljevali s prodiralnim poskusom na fronti Lievin—Arras, Z velikansko municijsko vporabo pripravljeni in z gostimi vrstami izvedeni francoski napadi so se vnovič brez izjeme zrušili v ognju naših vrlih čet z najtežjimi izgubami za sovražnika. Včeraj je sovražni letalski oddelek metal bombe na odprto mesto Karlsruhe, ki ni v nikaki zvezi z bojiščem in nima niti najmanjše utrdbe. Kolikor je doslej znano, je bilo ubitih 11 meščanov, 6 pa ranjenih. Eno sovražno letalo smo sestrelili. Posadka je mrtva. Neko drugo letalo smo pri Schirmecku prisilili, da se je spustilo na tla. Najvišje vojno vodstvo. francosko uradno poročilo. Pariz, 12. junija. Ob 3. uri popoldne: K včerajšnjemu poročilu bi se dalo še omeniti napredovanje naših čet pri Buvalu severno od Loretta in pri labiritu. Severno od Arrasa je ležala danes zjutraj gosta megla. — Ponoči: Severno od Arrasa, posebno na planoti Loretto, ljut artiljerijski ogenj. V celem odseku (Aix-Noulctte-Ecu-rie) je sovražnik z nepretrganim obstreljevanjem skušal ovirali organizacijo postojank, katero smo si osvojili. Naša artiljerija je odgovarjala nemškim baterijam in jarkom. Pri pristavi Touvent (južnovzhod-,io od Hebuterna) je sovražnik dopoldne napravil protinapad katerega smo z lahkoto zavrnili. Iz ostale fronte se da poročati le o precej živahneon artiljerijskem streljanju pri Reimsu in na fronti Perthes— Beau-Sejour, Belgijsko uradno poročilo. Le Havre. Belgijsko uradno poročilo 10. junija se glasi: V noči od 9. na 10. so naše naprej potisnjene prednje straže streljale. Na celi fronti ljuta kanonada. Dne 10. junija je sovražna artiljerija obstreljevala razne točke naše fronte severno od Dixmuidena in pri Nieuve Chapelle, Naša artiljerija je pogosto obstreljevala sovražne baterije in jarke. Napad letalcev na Karlsruhe. Karlsruhe, 16. junija. (K. u.) Letalci so ob svojem napadu na Karlsruhe ubili 19 oseb, 14 jih je bilo nevarno, veliko pa lahko ranjenih. Od tričetrt na 7 do tričetrt na 8 so letala sovražna letala v veliki visoči-ni nad Karlsruhem. Bombe so padale osobito v tiste mestne dele, ki leže blizu gradu. Na nekaterih cestah so povzročile veliko škodo. Na Erbprinzenstrasse so bile ubite 4 osebe. Vojaške škode bombe niso povzročile. Ne more se odkloniti sum, da' so nameravali napasti grad velikega vojvode, v katerem stanuje zdaj švedska kraljica. Palačo mejnega grofa je zadela neka bomba. Izgube Francozov na višini Loretto. Haag. Londonski listi poročajo: V zadnjih bojih pri Neuville—Carency in za vrh Loretto so izgubili Francozi najmanj 18.000 mož. i ''■ Na Angleškem se sme razpravljati o miru. London, 12. junija. V zbornici je sir Ginnel vprašal Asquitha, ali se sme v javnosti razpravljati o sklepu miru in če te razprave morda niso v škodo brambi dežele. Večina angleških žena želi, da jenja sedanje uničevanje človeškega življenja in ker si same ne morejo izvoliti zborničnih članov, tedaj naj Asquith sprejme odposlanstvo žena in tako da možnost, da pridejo v zbornici na razgovor nade o miru. Asquith je odgovoril, da zakon o brambi dežeie ne prepoveduje razgovorov o miru in vsakdo in vsi sloji, brez ozira na spol mora želeti, ds re skoro sklene trajen in resen mir. Zato se ne upira Ginnclovemu predlogu. Angleški ministri z?bc?vajo nove volitve. Kodanj. »Lond. News< poročajo: V ministrskem svetu je zahtevalo dvanajst angleških ministrov, naj se razpišejo nove volitve. Asquith se je uprl, a najbrže se izvedejo nove volitve že septembra. Vojni stroški Anglije. Kodanj. Politični krogi pjičakujo jo, da vlada zahteva bodot i leden zopet 5000 milijonov za vojsko. S tem zneskom bi dosegli vojni . "oški Anglije 17.240 milijonov mark. Izgube Angležev. London, 16. junija. (Kor. ur.) Zadnii seznam izgub obsega imena 1?7 častnikov in 3837 mož. Požar v londonskem pristanišču, London, 16. junija, (Kor. ur.) V londonskem pristanišču je izbruhnil požar, ki je uničil 50 ton blaga. Bij za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 16. junija. (K. u.) »Agence telegrafique Milli« poroča iz glavnega stana: Na kavkaški bojni črti je popustil sovražnik postojanke, ki smo jih potem mi zasedli. Na dardanelski bojni črti sta včeraj dopoldne izstrelili dve sovražni bojni ladji 90 krogel na naše postojanke pri Ari-burnu in Sedil Bahru, a niso nič zadele. Na suhem je bil le slaboten artiljerijski in pehotni ogenj. Z neke angleške križarke sc je dvignilo 24. m. m. pri Mollchu ob Rdečem morju letalo, ki je bilo po našem ognju zadeto in je padlo v morje. Boji na Kavkazu. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 12. junija. Generalni štab poroča 11. junija: Dne 9. junija se je v smeri primorja zopet začelo streljanje topov in pušk, V smeri na 01ty smo pritiskali na Turke pri Askinu in Sevričkatak. V smeri na Wan so sc nam udali Kurdi pod vodstvom Kalil bega. Na morju. POROČILO NEMŠKEGA MORNARIŠKE-GA ŠTABA. Berlin, 16. junija. (K. u.) Wolff poročam Prvi lord admiralitete je poročal poslaniški zbornici, da so Angleži potopili začetkom junija nek nemški podmorski čoln in da so ujeli vso posadko. Gre za »U 14«. ki se do zdaj še ni vrnil in ki se mora smatrati, da je izgubljen. Namestni načelnik admiralnega štaba: Behnke. POTOP »HOPEMOUNTA«. London, 16. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča: Ob potopu »Hopemounta« je podmorski čoln trikrat ustrelil. Na poveljniškem mostu je bil ranjen kapitan in 4 možje. Po tretjem strelu so dovolili izpustiti čolne. London, 16. junija. (Kor. ur.) Ribiška parnika »King James« in > James Sey-mann« je potopil v soboto nek podmorski čoln, Odensee, 16. junija. (Kor. ur.) Parnik »Hengest« je pripeljal kapitana, krmarja in 5 mož ladje »Salvator« ki jo je neki nemški podmorski čoln zažgal na Severnem morju. K TORPEDIRANJU DVEH ANGLEŠKIH TORPEDOVK. Rotterdam, 13. junija. Iz Londona se poroča: Glasom nekega poročila v »Daily Newsu« je o priliki potopitve dveh angleških torpedovk, ki ju je torpediral nemški podmorski čoln, utonilo krog 30 mož, 41 so jih rešili. TORPEDIRANA LADJA. Ipswich, 13. junija .(Kor. ur.) »East Anglian Daily Times« poročajo, da je bila pred nekaj dnevi ladja, 'ki je bila naložena s kosovnim blagom, ob suffolški vzhodni obali torpedirana po sovražnem podmorskem čolnu. Ladja je obsegala 3—4000 ton in je prihajala iz Buenos Airesa. Neko drugo poročilo pravi, da gre za ladjo »Leuctra« s 3027 tonami. Ameriška nota Nemčiji. V najnovejši ameriški noti, ki se je s tako napetostjo pričakovala in katere vsebina se je objavila v nedeljo dne 13. junija, je razločevati med obliko in vsebino. Z ozirom na obliko je prinesla nota najpri-jetnejše presenečenje, ker ne vsebuje ni-kake grožnje in ne napoveduje nikakih nasilnih sredstev, pač pa izraža pripravljenost, da sprejme nove dokaze o prevažanju municije in oborožbe na »Lusitaniji«. O kakem ultimatu nobene sledi. Iz vseh besed diha uljudnost in spravljivost. In vsebina? Tudi njej daje svoj zrak oblika, in četudi ne prinaša rešitve z ozirom na zadnjo nemško noto, vendar je prosta vsake n> batosti, ki jih je bilo še najti v majevi noti, ter je tako spravljiva, da se da sklepati na končno mirno poravnavo. Načelna nasprotja med Ameriko in Nemčijo kulmini-rajo v slučaju > Lusitanija«. Načelno stoji ameriška nota na stališču, da se tudi v vojnem pasu življenja nekombatantov po zakonu in pravici ne sme spravljati v nevarnost in se ne sme uničiti ladje, ki se ne brani. V slučaju »Lusitanije« se pa postavlja ameriška nota na stališče, da je bila to izključno trgovska ladja, ki se ni branila. Kot dokaz se navaja, da je dala ameriška vlada pred odhodom ladje po svojih uradnikih dognati legalni značaj »Lusitanije« kot navadne trgovske ladje. Temu nasproti zastopa tudi Nemčija svoje načelno stališče in posebej še glede »Lusitanije«. V zadnjem oziru nemška vlada zanikuje značaj > Lusitanije« kot trgovske ladje, ker da je bila pomožna križarka, je imela topove in tonniško moštvo in vrhu tega je vozila municijo. Sedaj gre torej za to, da nemška vlada doprinese dokaz, da so se ameriške oblasti glede značaja »Lusitanije« motile. Za zedinjenje na podlagi dokaznega mate-rijala bi tu ne bilo nobenih ovir. Drugače je z načelnim stališčem: Nemška vlada je mnenja, da je v usiljeni ji brambi proti angleški zaporni in izstra-dalni politiki opravična, da v vojnem pasu torpedira in potopi vsako angleško in vsako nevtralno ladjo brez ozira na nekom-batante, Načelno stališče ameriške note pa zastopa mnenje, da se sme taka ladja torpedirati šele po predidočem pozivu, oziroma svarilu in šele tedaj, če bi ne hotela ubogati in bi se skušala upirati. Če se torej Nemčiji posreči dokazati oborožbo »Lusitanije«, njen značaj kot vojne ladje, nad čemur ni dvomiti, potem ostane še vedno načelno stališče. Ako se pri tem ne bo upoštevalo angleškega načina pomorskega vojevanja, se bo komaj moglo najti temelj za spravo. Kajti če je Anglija prevrnila normalno pomorsko vo-jevanje, ne gre, da bi se iz tega sledeče posledice obravnavale same zase izključno na račun Nemčije. Tudi v tem oziru otvar-ja ameriška nota izh«de, ker se ponuja kot posredovalka, da se med Anglijo in Nemčijo dosežejo dogovori glede pomorskega vojevanja. Torej tudi v tem oziru velik korak naprej na potu sporazuma. Kar se tiče v noti naglašenega jamstva za varnost ameriških državljanov, se more razumeti le v okviru gornjih izvajanj. Če nota končno pogin tolikih ljudi kakor pa »Lusitaniji« dviga s temelja golega pravnega vprašanja v kraljestvo človečnosti, potem je to gotovo idealno stališče, ki bi se pa moralo brezpogojno obrniti tudi na metodo angleške izstradalne vojne in ameriških orožnih dobav. Enaka pravica in enaka idealna načela za vse. Tega nazira-nja je bil, kakor se zdi, zlasti tudi Bryan, ki oznanja zaplembo orožnih dobav na ladjah. Sicer pa tudi v tem oziru ni izključen sporazum, ki mu pripravlja pot izpre-memba v mišljenju velikega dela ameriškega prebivalstva. BRYJANOVE IZJAVE. Washington. (Kor. ur.) V oklicu nemškim Amerikancem izvaja Bryan: Naravno je, da se nahajajo Vaše simpatije v sporu vaše domovine z drugimi evropskimi narodi na strani vaše rojstne dežele. Nihče vam tega ne zameri in če bi ne bilo tako, bi vas grajali. Odstopišvi državni tajnik ameriških Združenih držav Bryan. Rožna poročila. nili vojakov dobe isto podporo kot svojci padlih ali umrlih vojakov. Podpore se izplačujejo v mesečnih obrokih, in sicer naprej. Dnevne novice. -f Telesna izobrazba mladine. C. kr, korespondenčni urad poroča: V ministrstvu so se večkrat posvetovali, kako bi razširili in posplošili mladinsko telesno vzgojo, ki bi ji omogočilo, da svoječasno ložje prenese brambno dolžnost. Mladeničem bi to koristilo, ker bi lažje prej postali podčastniki. Ministrstvo deželne brambe opozarja z oklicem prebivalstvo na nameravano telesno pripravo mladine. Oblasti dobe primerna navodila. Naučno ministrstvo je glede na dosedanje izkušnje izdalo vsem deželnim šolskim oblastim odlok, po katerem se izpopolnijo že obstoječe naprave tako, da bodo odgovarjale vojaškim pripravam. Odlok poziva nadalje deželne šolske oblasti, naj se v letošnjih počitnicah, v katerih bo zaradi vojne bivanje na deželi komaj mogoče, sporazumno s starši in učitelji prirejajo dnevni izleti učencev v zvezi s predavanji. -f- Rdečemu križu je, kakor poroča c. kr. kor. urad., Njegovo Veličanstvo cesar zopet daroval 100.000 kron iz cesarjevih zasebnih sredstev. -j- Zbirke v inozemstvu naši vojni preskrbi. PoHtična korespondenca poroča, da povsod v inozemstvu in osobito v Ameriki prirejajo zbirke naši vojni preskrbi. Vsote, doposlane raznim zavodom, so velikanske. Vojnemu preskrbovalnemu uradu so nakazali že 1,791.000 K, avstrijskemu Rdečemu križu 471.400, ogrskemu 456 900. hrvatskemu 1165 kron itd. SPORAZUM ŠTIRIH USTANAVLJA CARINSKO ZVEZO. Bern. »Journal« poroča: Sporazum štirih pripravlja carinsko zvezo, ki jo nameravajo ustanoviti po vojski, da bi ovirali industrijski napredek Nemčije. »ZAŠČITNIK MALIH NARODOV«, Stockholm, 14. junija. (Kor. ur.) Pod naslovom »Zaščitnik malih narodov« je prinesel list »Tidningen« o priliki angleškega krivičnega vmešavanja v švedsko pošto, kakor tudi o priliki poskusa, da bi se vplivalo na švedsko časopisje in je podkupilo, oster uvoden članek proti Angleški, v katerem izjavlja, da se bo v slučaju, če se angleško vmešavanje v tuje pravice potrdi, javno mnenje na Švedskem enoglasno dvignilo proti temu. Takega ponižanja si ne moremo kar tiho pustiti dopasti. Švedska je ena izmed dežel, katere so po stalnih izjavah angleških državnikov predmet poniževalne zaščite od strani angleškega svetovnega gospodstva. Mi od svoje strani nismo zahtevali nobene posebne zaščite in se zadovoljimo s skromno zahtevo, da ta zaščitnik malih narodov preošabno ne tepta z nogami naše pravice. VOLITVE NA PORTUGALSKEM. Lizbona. Zadnje volitve so zagotovile demokratom večino. Za invalide in svojce padlih in umrlih vojakov ier invalidov. Na podlagi odredbe ministrstva za deželno brambo dobe invalidi, katerih delazmožnost se je zmanjšala za najmanj 20% do 50%, 60 kron letno, invalidi, katerih delazmožnost se je zmanjšala od 50% do 100%, 120 K, invalidi, ki so za delo popolnoma nesposobni, pa 180 K letno. podpore po 60, oziroma 120 K, po 36 K, vsak otrok invalida, ki dobiva po 180 Svojci invalidov dobe: Žena invalida, ki dobiva podporo ne glede na višino, dobi 60 K, vsak zakonski ali nezakonski otrok invalida, ki dobiva kron, pa po 60 K. Po 60 K dobi zakonski oče ali stari oče ali nezakonska mati in stara mati, nadalje zakonski oče nezakonske matere invalida, ki vleče podporo, vendar ne sme vsota podpor vseh svojcev presegati 120 K. Svojci padlih ali umrlih vojakov dobe: Vdova 120 K; po 12 K vsak zakonski ali legitimiran otrok brez očeta; po 36 K, če je en sam otrok, po 30 K, če sta dva, po 24 K, če so trije, po 18 K, če so štirje ali več otrok brez očeta in matere. Po 60 K dobi vsaka nezakonska sirota, če vleče vdova podporo, po 108 Iv vsaka nezakonska sirota, katero je padli ali umrli preskrboval, če je samo ena; če sta dve pa 102 K, če tri pa 96 K, če štiri ali več, po 90 K. — Po 60 K dobi zakonski oče ali stari oče, zakonska ali nezakonska mati in stara mati, nadalje zakonski oče nezakonske matere s pripombo, da vsota vseh ostalih ne sme presegati 120 K. Pri tem pridejo v prvi vrsti vpoštev stariši, v drugi vrsti pa stari očetje, oziroma stare matere, in sicer po rodovniku. Dečki dobivajo podporo do 16. leta, deklice pa do 14. leta. Svojci oonrreša- — Pisarne »Volne Myšlenki« v Pragi zaprte. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Pragi je zapečatilo pisarne »Svobodne misli«. — Oglas goriških županstev. Goriški »Novi Čas« poroča: Za morebiten Sovražen upad v našo deželo so izdala okoličanska županstva oglas na prebivalce, naj se v tem slučaju vedejo napram sovražnikom mirno in dostojno. Nikdo ne sme napraviti kakega dejanja, ki spada samo pod vojaško oblast, ker bi sicer posledice bile grozne in uničujoče za vse prebivalstvo. Zatrdno upamo sicer, da se sovražniku ne posreči udreti v naše kraje, a potrebno je, da se naši ljudje tudi v tem slučaju vedejo mirno in z brezmiselnimi dejanji nc škodujejo sebi in vsem svojim sovaščanom. — Slovensko ljudstvo. Iz Litije. (Rdeči križ.) Usmiljenje in darežljivost slovenskega ljudstva ste znani. Zato je naš narod podal najlepše dokazje v tej vojni. Od malega, komaj šolo pohajajočega otroka, pa do sivega starčka in ženice, vse tekmuje, da lajša gorje, ki je prihrulo nad človeštvo. Ne moremo podajati vseh dokazov usmiljenja obširno, omejimo se le na najgan-ljivejši slučaj. Vsem enako pa veljal naša topla zahvala! — Ob jutranji zori, komaj so se odprla vrata bolnice, že stojite ob njih dve deklici komaj 7letni Pavla Jurica in Pavla Tomažič iz Jablanice, ki ste prinesli za ranjence salate in fižola. Oči se jlttia blesketajo gorečnosti in navdušenja in njeno lepo obnašanje ter.umevanje človeka globoko gai>3. Naj ostanete obe blagi deklici i nadalje blagi in dobri, potem bodo njuni dobri roditelji dočakali ž njima šc mnogo veselja- Našemu narodu pa daj Bog še mnogo takih slovenskih deklet! — Zglaševanje črnovojnikov na Štajerskem. Vsi črnovojniki letnikov 1865— !872 se morajo zglasiti pri občini svojega bivališča in sicer letniki 1869. do 1874. do 18. junija, letniki 1865. do 1868. pa od 19. do najkasneje 23. junija. Kdor se ne bo zglasil, bo strogo kaznovan. — Smrtna kosa. V Babiticih pri Ljutomeru je umrla najstarejša oseba v tamošnji župniji, gosp. Jožef Karba, oče župnika v Zrečah, star dobrih 93 let. Vrlemu možu svetila večna luč! — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Vilko Senica, uradnik Savinskc podružnice, Fr. Omejc iz Št. Vida pri Ljubljani. V ruskem ujetništvu se nahaja že 7 mesecev pogrešani Janez Leviec od Sv. Ane občina Log, korporal 27. doniobr, polka. Bil je zajet 14. novembra 1. 1. Kraj ujet. ni naznanjen. — Nova ureditev pogodb za vojaške dobave. Ravnokar izišla cesarska naredba radikalno ureja deločbe glede pogodb za vojaške dobave. Najvažnješa določba novega strogega zakona ja, da ima erar pravico v slučaju nezadostne izpolnitve po- godbe lahko zahteva, da s* pogodba izpolni ali pa odstopi od pogodbe. Jamčenje za povrnitev škode odpade le takrat, če zavezanec dokaže, da ni njegova krivda, ako ne more izpolniti pogodbe. Zopet eden. V Budimpešti so zaprli veletržca Maksa Vermesa, bivšega ravnatelja neke odlične banke. Vermes jc poskušal na škodo erarja goljufati pri dobavi krompirja. — Tudi pri najvišjih sodiščih letos ne bo dopustov. Zeit« poroča: Glede na vojsko se letos ne bodo podeljevali dopusti sednikom in uradnikom najvišjih sodišč (upravno sodišče, državno sodišče itd.). — Na poti k soprogu smrtno ponesrečila. Iz Beljaka poročajo: gospa Franke, soproga telovadnega učitelja, je hotela te dni obiskali svojega soproga, ki služi kot nadporočnik. Pri vožnji čez Podkoreno so se splašili konji in gospa sc je smrtno ponesrečila. Njeno truplo so prepeljali v Kranjsko goro in od tam v Beljak. — Prosta mesta v c. kr. vojaških vzgajališčih c. kr. deželne brambe. C. kr. brambno ministrstvo je ustanovilo začetkom bodočega šolskega leta na c. kr. vojaški spodnji realki v Brucku ob Litvi veliko prostih mest, nacjalje je več prostih mest na c. kr. višji vojaški realki na Dunaju in na c. kr. Franc Jožefovi vojaški akademiji na Dunaju- Cela ali polovična prosta mesta- sc podeljujejo ne le v prvi vrsti sinovom na bojišču padlih častnikov, vojaških uradnikov in podčastnikov po poklicu, marveč tudi sinovom dvornih in civilnih državnih uradnikov, uradnikov c. kr, drž. železnic, zdravnikov in uradnikov dunajskih c. kr. bolnišnic in / dekretom nastavljenih poštarjev. Sinovopi drugih avstrijskih državljanov se podele prosta mesta izjemoma le, če se izkažejo z odličnimi ali vsaj prav dobrimi izpričevali. Prošnje se morajo vložiti do 30. junija. — Zanimiv slučaj trajnega spanja. Inomost, 13. junija. Na zadnjem zdravniškem zborovanju je profesor Mayer predstavil vojaka, ki že ocl srede marca meseca neprestano spi. Bolnik je Bošnjak; sredi marca so ga spečega pripeljali z bojišča najprej v Bolcan, kasneje pa v Inomost. Mož je padel v svoje brezčutno stanje najbrže vsled strahu ob eksploziji težke granate. Hranili ga morajo umetno in je močno shujšal. Z elektriziranjem so ga zdravniki spravili tako daleč, da tedaj, kadar mu vlivajo hrano, nehote pregiba usta, da srka. Za zbadanje s šivanko v nos, roke, prste in zlasti v hrbel je popolnoma neobčuten. Zdravniki upajo, da bodo bolnika v nepredalnem času iztrgali iz sedanjega stanja. Ljufjljaoske novice. lj Vojnega posojila podpiše ljubljanska mestna občina 400.000 kron in ne, kakor je bilo včeraj pomotoma postavljeno ioO.OOO kron. Ij Umrla je na Glincah gospa Pavla T r i b u č rojena Z d e š a r. lj Šunka in jezik se ob torkih in petkih nc sme prodajati. Na to se opozarjajo zlasti gostilničarji in prodajalci delikates, da ne zapadejo kazni. lj Koruzen krub plesni ter zolo rad postane star. Vsjled tega je umestno, da ljudje lie pečejo'večjih miložin koruznega kruha in le toliko, da ga imajo za. sproti. Zlasti je paziti ob vročih poletnih dneh, da se' kruh vslecl ležanja ne pokvari. V treh dneh je koruzni kruh navadno že slab in ne popolnoma užiten. Danes v sredo in jutri v četrtek niva najnovejša filma, ki sta te dni na dunajskih in graških kinematograličnih gledališčih vzbujale veliko pozornost v v deželnem gledališču: Honvedski huzar patrijotična dramatska slika po resničnem dogodku, in Podi krinko Družabni igrokaz. Spored izpopolnjujejo „Eiko" in Mesterjevi nai novejši kinematogrufični vojni posnetki. " Komična slika. Začetek predstav ob 4., i/26, uri po-poldne ter ob 7. in i/29. uri zvečer. V petek: V senci krivde ganljiva urama iz življenja v treh dejanjih. Vojaške zadeve. + Odlikovanja. Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil podpolkovnik Karel vitez Karnitschnigg. Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 7. pp. Ludvik Hautzmayer, nadporočnik 27. pp. Viktor Nowy pl. Wallersberg in poročnik 4. bos.-herc. pp. Josip Trtnik. Bronasto hrabrostno-svetinjo so dobili: poddesetnik 87. pp. Pulilin Ivan; narednika Sepič Ernest in Zadkovič Anton, četovodje Breme Josip, Kristan Josip, Prodan Matej in Zuzzi Ivan, desetniki Kovačič Josip, Krajnc Josip in Loser Martin, poddesetnik Mizzan Franc, infanteristi Barič Josip, Fabris Ivan. Fifak Emil, Goleč Rudolf, Jelen Josip, Komel Alojzij, Markuša Josip, Rohreger Karel, Rupp Rudolf, Saksider Alojzij, Trampuš Pavel, Bock Franc in Urbancio Alojzij, vseh 23 pri 97. pp.;. podlovec Kumar Rok, patruljni vodji Koblar Peter in Krušič Ivan, lovca Verbič Sebastijan in Zvagen Peter, vseh pet pri 7. lov. bat.; praporščak Schoberl Franc, kadeti Hub Bohuslav, Korsak Peter in Ko\valski Ladislav, podlovec Gries Avgust, patruljni vodje Bizjak Josip, Boršnak Ivan, Ostrožnik Franc in VVellan Franc, lovci Horvat Peter, Lavrič Franc, Vampotič Josip, Založnik Matej in Pitanec Alfonz, vseh 14 pri 20. polj. lov. bat. Oificia propria sanctorum dioecesis Labacensis v obliki 48" za mali brevir v štirih zvezkih (potna demantna izdaja). Cena K 1.— je ravnokar izšel tudi v tej obliki v zalogi Katoliške Bukvarne, Novi ljubljanski proprij je torej sedaj na razpolago za vse tri velikosti novega reformiranega bre-\irja. Katoliška Bukvama v Ljubljani ima kljub velikim težkočam, ki so se pojavile vsled vojne, v zalogi sedaj vse tri izdaje novega reformiranega brevirja v štirih zvezkih vezane v najfinejši šagrin z zlato obrezo. Cena malemu brevirju 48" znaša K 45.16, srednjemu v 18" K 54.40, velikemu v 12" pa K 71.—. Proprij za obe večji obliki pa velja K 1.80. Č. gg., ki naroče brevir pri nas proprija posebej ne računamo, temveč ga brevirju brezplačno privežemo. Kosi: Vojaške narodne pesmi. Cena Ki.— založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zbirka obsega 26 pesmi, katere je za dvo- oziroma triglasno petje priredil šolski ravnatelj Anton Kosi. Namenjene so za šolo in dom. Nemščina brez učitelja. I. del nemška slovnica, II. del slovensko-nemški razgovori. Vsak del za se broširan K 1.20, oba dela skupaj vezana K 2.80. Vsem, ki so poklicani v vojno službo in niso vešči nemškega jezika bo ta knjiga prav dobro služila. II. del obsega posebno poglavje za vojaške novince. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju. 3. natis. Cena 20 vin. Ohranjenje nedolžnosti, razsvetljenje pri volitvi stanu, ljubezen do Marije, obilen blagoslov pri učenju so krasni sadovi te pobožnosti, ki se je mladini sam ob sebi priljubila. Dobi sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani, Zemljevid Evrope v slovenskem jeziku, cena K 2.40; nad 1 m širok in 86 cm visok, zelo pregleden in natančen se dobi v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani in jc tembolj priporočljiv, ker nudi enoten pregled vseh bojišč, - Kupujte srečke za loterijo - — »Slovenske straže"! — Vssbuje nevBtfeno mnolino leleu. JJ» ŠtžBIZNATO mOSKIHO, Klehmiji PICCOLI-ja H »Ljubljani ragi naznanja vljudno svojim cenj. zavarovancem, « da se je p?es®8š>a njena Sržaslka po- | Qi?is3rsšcn začasno V KnafSova ulica S, v pritličju na desno, kjer uraduje normalno in sprejema plačila zavarovalnin. 1251 izurjena v šivanju, spretna in urna, sprejme se v trajno službo za takojšnji nastop v modni trgovini Pavel Magdič, 1217 Ljubljana. Več vrst naravnega, pristnega ima v zalogi Ivan Ogrin, p. Laverca pri Ljubljani. 1222 Brez vsakega posebnega obvestila. Tupe prepolnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša predraga, mila mati oziroma stara mati in sestra, tašča, gospa Franfa Sartory roj. Eriavšek po kratki, mukepolni bolezni, v 58. letu starosti, previdena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 7. uri zjutraj v Gospodu preminula. Pogreb ljubljene, nepozabne pokojnice bode v četrtek dne 17. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Rožni ulici št. 39 na mirodvor k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in pri preč. 00. kapucinih v Celovcu. Ljubljana, dne 16. junija 1915. Heda Tory, roj. Sartory, hčer. P. Valerijan, O. C., 1 Emil, j Maks, ' Teo, Miroslav, sinovi. Maksimilijana Erjavšek, t Karolina Bougnalia, J sesm Ek}sinahi- Rihard Tory, zet. Boris, Marijan, vnuka. Brez posebnega naznanila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni brat, svak in stric, gospod dne 15. t. m. ob 1. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni, providen s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 17, t. m. ob pol 6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Nepozabnega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 15. junija 1915. Žalujoča rodbina Slapniear. 1232 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. iz temnega lesa, prav dobro ohranjena, obstoječa iz kredence z marmorn. ploščo, velik, zrcala z marmor, ploščo, mize, ki se da raztegniti, 6 stolov, prevlečenih s pristnim govej. usnjem, dekorac. divana, pisalne mize in klub. stola, mizice za čaj, rujavih zastorov za 2 okna in na-mizn. prta se takoj ceno proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št.: 1230. Išče se (abiturient) s posebno matematičnim, a tudi dobrim znanjem v latinščini in grščini. Učni jezik večinoma nemški. Nastopi lahko takoj službo, drugače najpozneje s 15. julijem 1.1., katera je zvezana s prostim stanovanjem, hrano in primernim plačilom. Ponudbe na upravo »SLOV.« pod: Marljiv 1233. Povečane si do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 3409 3409 prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uliua 34a. Sprejmeta se takoj 1221 ki sta vojaščine prosta. Plača po dogovoru, Več pri: IVAN OGRIN. Laverca p, Ljubljani. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1913....................................K 170,217.149 — Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 13,124.196'17 V leta 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232'66 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 2171 U-ST Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. ~SSQ 9efer 9Cotina & %. Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno v £ju6ljani, dŽreg nasproti sv. <šafic6a mostu 3187