: \r:; SLOVENSKA BGELA.
Odgovorni vrednik: Ant. Jane/.lc.
St. 49. V četvertek 2. decembra 1852. III. leto
Povabilo na nnrocbo :
..Slovenske B è e 1 e."
Bavno bo tretje leto minulo, kar je naša »Bčelica« pervie svoje perut-ničice poskusila in brenčljaje slovenske gorice in doline oblétati jela. Ce je ravno letos nekaj casa hirala in pešala, ker je jej potrebne hrane in podpore pomanjkovalo, bo vendar v novem lelu z novo močjo svojo pòt sopet nastopila. Nevtrudljivo bo letala od cveta do cveta sladke medice v svoje predalčke spravljat in z nabranim blagom svojim prijateljem in znancem v grenkih urah tega življenja kratek čas delat in njih serca z novim upom za prihodnost navdajat. Onà bo prava Slovenka, ki bo mlačne sinove inalere Slave za taisto vnemah» in nje krepke delavce in podpo'rnike v njih žlahtnem prizadetju podpirala in krepčala. — Dona-šala bode:
1.	Poštene pesmice (narodne in umetno zložene)
2.	Povesti, posebno zgodovinske (izvirne in iz druzih slav. narečij prestavljene) in druge manjše pripovedke razun tako imenovanih »torij.
3.	Živlenjopise imenitnih Slovanov.
4.	Popise navad in običajev posameznih narodov.
5.	Posebno veliko podučivnih sostavkov iz zgodovine, literature, narodopisa, basnoslovja, naravoslovja, krajopisja itd.
6.	Pod nadpisom: »Slovstvo in umetnost« kratke kritike posebno jugoslavenskih spisov in naznanila vsih iinenitniših prikazni na polju slavj. literature in umetnosti.
7.	Pod nadpisom »Slavenske novice" imenilniše nepolitične slavj. prigodbe; verh tega krajše zgodovinske čertice in mno-goverstne kratkočasnice, narodne pregovore in zastavice, kakor ludi naznanila družtva sv. Mohora.
Ker si je »Bčela« posebno med častito duhovšino in učenci največ prijateljev pridobila, bo gotovo vsim popolnoma vstregla, če ne bo samo kratkočasnih temoč tudi več podučivnih sostavkov donašala. Jezik bo popolnoma slovenski in lahkorazumljivz oblikami der ž a v-nega zakonika; vendar tudi nikomur ne bomo branili, se v svojem spisu tako imenovanih starih oblik (iga, imu, am) poslužili. Skerbno bo vse izodločeno, kar bi proti nravnosti merilo, da se bo »Bčela« tudi vsakemu otroku v roke podati zamogla. Prav veliko povesti in druzih važnih sostavkov smo si za novo leto že poskerbeli. Ob enem pa tudi poprosimo vse slovenske pisatelje, kterim je na poYzdigi mile Slovenije mar, nam prav obilno na pomoč priteči.
Izhajala bo »Bčela« kakor doslej vsak četertek in velja: brez pošle	po pošti prejemana
za celo leto 2 gld. 24 kr. sr.	za celo leto 3 gld. — kr. sr.
za pol leta 1 „ 12
za pol leta I » 30
Naročila prosimo v frankiranih listih pod nadpisom »na slovensko Bčelo v Celovcu (Klagenfurt.)" Kakor doslej bo Bčeli tudi prihodnje leto naslov, zavitek in imenik cast. g.g. naročnikov in podpornikov Bčele pridjan.
Kdor nam sedem naročnikov pošlje, dobi osmi iztis Bcele zastonj. Gimnazialnim učencem naročnino nekaj zlajšati, jim bomo Bčelo, če se 10 učencov na enkrat naroči, na leto mesto 30 gld. za 24 gld. sr. in na pol lela za 12 gld. dajali.
Vsim g.g. naročnikom „Bčele" ponudijo g. M. Majar vge svoje knjige za pol cene, če gotove denarje poslati hočejo. Tako morejo dobiti: »Pravila" mesto 45 kr. za 24 kr. „slovnico« mesto 10 kr. za 5 kr. in »Cirilskoslavenske predpise" za 10 kr. mesto 20 kr.
Pri podpisanem vredniku in izdatelju se morejo še vsi trije pervi zvezki „Bčele" — a po 40 kr. dobiti: namreč Bčela za lelo 1850, potem za pervo polletje 1851 in za drugo polletje 1851. Tudi „Bčela" celega tekočega lela je pri podpisanem za 1 gld. 30 kr. dobili.
Vsim g.g. slov. pisateljem, ki so Bčelo s svojimi sostavki podpirati volje, ponudimo Bčelo ludi v prihodnjem letu zastonj. — Naslednje ponovimo še enkrat na vse slav. domorodce našo priserčno prošnjo, da bi nas v vredovanju in izdavanjn „slovenske Bčele" po moči podpirali blagovolili. Naj so zagotovljeni, da smo od naše strane vse poskerbeli, da se bo „Bčela" svojim prijateljem v novem letu gotovo prikupila.
Bratje! seziino si v roke; gre za povzdigo našega domačega slovstva. Z Bogom.	Anton Janežič
vrednik in izdatelj.
G o 1 o 1) i c a.
(Starogerška dogodba. )
IN i še popolnoma razgnala rumena zarja ponočnih tmin zmed Atenskih zidin. Vendar mladi Kriton se je že sprehajal po mramornem predvorju, kjer mu blage juterne sapice v obličje pihlajo in ž njegovimi dolzimi kodrastimi lasmi igrajo. Neka ljubezniva podoba mu je igrala po glavi, in v duhu se je čudil nje nepopisljivej krasoti- Kar se mu je pred nedavnim zornolična dek ica njegovim očem prikazala ter mu iz svojega jerbaščika tlagodišečo kitico cvetličic podala, mu je strelica ljubezni pervie njegovo serce presunila. Ni mu doslej še bilo znano ime te ljubeznive prikazni. Pa vendar jo že v svojej domišlii svojo ljubo ženico imenuje. Kako koperni mu nepokojno serce, jo vkratkem spet viditi in brez prenehanja gledati ! Misli in premišljuje srečo prihodnosti, si stavi in zida zlate gradove — in se sopet zamisli-
„Kaj, ako že koga druzega ljubi? Oj, tedaj je slokrat bolje, da me zgrabite tmine groznega brezna, ali pa mi vi, dobri duhovi, iz pameti zbrišete trenutje, ko sim jo pervičzagledal." — Joka, bled», sanja. Vroče pritisne na pol velo kitico, ki mu jo je ona padala, k sercu in
jame spet dalej: »Povej mi kitica, ki te je vezala nje nježna ročica, povej mi, ljubi li ona koga druzega? Ali jej ni podajal kak ljubimec cvetiic, da te je tako krasno spletla? O povej, ali je prosto nje sercé obljub in zavez ljubezni ? Ali jo bo ganila moja čista ljubezen, ali se bo vsmilila mene sladko ranjenega?"
V tacih sanjarijah je hodil semtertje po predvorju in čakal belega dnii, da bi se mu sopet podoba njegove ljubezni prikazala. Njegovi tovarši so že odšli v svoje delavnice. Tudi on položi roko na že začet kip (štaluo) lepe Karitke; ali zastonj, nevčaklivost mu zaduši vse misli umetniške.
Solnce je stalo že visoko na nebu, ali željno pričakovane device še ni bilo nič vidili. — Poslednjič vendar pride s košarnico polno zalih kilic in krasnih venčikov v predvorje veselo klicaje: »Kupite, kupite lepega cvetja."
Ko bi trenul, pusti Kriton dleto pasli. Priskoči k deklici ter prosi, da mu sama kitico izbere. Dolgo prebera in premetuje kitice in vence. Naslednje mu izbere čuda krasno kitico polno pomenljivih barv, ga pogleda s temnomodrim očesom, kakor bi mu hotla razjasniti, kar so mu že barve izbrane kitice naznanovale. Že hoče Kriton svoje goreče čutje deklici naznaniti. Ali zastonj; trepeče listnice mu ne dajo ne besedice pregovorili. Kupijo tudi drugi njegovi tovarši vsaki svojo kitico in poleni odide deklica. — Za lerdno zapriseže Kriton, jutre devici svojo ljubezen odkrili.
Zarano pride drugi dan zala prodajavka z novimi kiticami, z novimi dragocenostmi. Kriton si kupi danes lepo rožico in to je bilo vse. Devica odide. Poln jeze in serda nad svojo nestanovitostjo in boječosljo, si vzeme serčnost in hiti za deklico. »Počaj," zakliče »počaj, krasna deklica! krasna kakor sama boginja, klere darove semkaj donašaš!" — Tli spet zastane beseda sramožljivemu mladenču. Nočemo nju daljnega ijubezni polnega razgovora poslušati; — ampak samo to hočemo opomniti, da sta obadva z ravno tistim čutom nepolnjena po kratkem pogovoru odločila dan in mesto, kje da se hočeta sniditi.
Bilje prekrasen dan, ko se napoti Krilon proti odločenemu kraju, blizo pirejskega pristana, da vidi svojo milo, ki je tü v inali čedni hišici, vsred lepega vertiča, v samoti z drago svojo materjo prebivala. Najde Sofronisko med cvetečimi gredicami, kjer je ravno cvetlice ravnala in vezala, ter jo radostnega serca objame. Mati, ki se je spomnila svojih mladih let, jima ni ne samo čistega veselja branila, timveč je bila po njenem jasnem obrazu soditi silno vesela. In tako preide naglo ura za uro. Že se je solnce za gore nagnilo ko se Kriton, stisnuvši devici bela ročico, od hčere in matere poslovi. Veselega serca gre v mesto nazaj.
Pogosto je dohajal Kriton v ti dragi vertič. Pomagal je ljubici ali cvetlice zalivati, ali pa jej v sladkih razgovorih nabrano cvetje vredovati. Tako je prejšlo več srečnih dni. S časoma jej odkrije, da ni Alika njegova domovina, temoč otok Delos, kterega je kot siromašen deček zapustil in se v Atene podal, kjer se je jako koristnega slikarstva izučil.
»Tudi jaz, mili moj!« jame deklica, nisem Atenjanka. Moja domovina mora dalječ, dalječ za morjem ležali. Kolikor pomnim, sem bila mala dekličiea, menda okol štirih let, ko so me divjaki na morskih valovih odpeljali od le krasne zemlje, kjer sem se rodila. Na prodaj izpostavljena pridem v roke te dobre mamice, ktera me sirolico tako ljubi in miluje, da bi za lastno dete bolje skerbeti ne mogla, kakor se za
mene vbogo deklico trudi in skerbi. -» „Ah! vendar tjč, tj« jaz vbog» nikdar več ne bodem prišla," pridene z žalostnim zdihlejem.
Tako preživita v cisti ljubezni celo spomlad. Nekega dne odkrije Kriton vpričo dobre mamice svoje želje, da bi se namreč rad v svojo domovino povernul, kjer je obilno imetje od svojih starišev podedoval. Prosi in prosi staro mamko, mu Sofronisko za ženo dati; saj bi jo rad iz sužnosti odkupil, kolikor bi za njo tirjala.
»Kako le moreš tako bedasto govoriti4 mladeneč! — reče starka, „moje dete mi ni po nobenem na prodaj. Neizmeroega ljubim in sreča njegova mi je globoko pri sercu. V dokaz tega naj ti služi, da ti jo hočem zastonj, brez plačila, ako ravno s bridkim sercem, za nevesto dati; ker vidim, da je prava čisto ljubezen vaju serdca zvezala/' Radosti zajoče pri tih besedah Krilon in Sofroniska. Določijo venčanje na tretji veselo dan. Koj ko se beli dan napoči, se poda Kriton k Sofroniski, Najde že devico zalo in nježno opravljeno z dvema golobičema v rokah, ktera je bila doma izredila, goloba in golobico; in vzemši prekrasni blagodišeči venec, odideta v hram boginje Afrodite. Sofroniska ovije venec okrog podnožja boginje, in Kriton zadavi goloba, da se boginji v žertvo sožge. Hoče tudi golobico, ki je straha trepetala, boginji na žertvenik položiti; alj milega in žalega pogleda svoje milotice ginjen pusti golobico živo, ter pade z drago zaročiiicu pred boginjo na kolena in sledeče moli: „O primi zadovoljno, boginja najkrasniša in najsilniša! najino tebi posvečeno žertvo. Nikar se ne serdi, premogočna ! ker sva ti samo golobiča darovala; ampak blagoslovi naju, ki te čistega serca kličeva, velekrasna Afrogeneia!« Dokončavši pobožne obrede v hramu Himenovein, se rajske radosti navdana spet na doin dobre mamice verneta. Tu jima v solzah dobra starka pove, da je ravno ena ladja v pristanu, ki bode vkratkem proti Delosu odplavala. Naglo vzemeta od dobrolnice slovó, in poljubivši jo gresta zadovoljna iu vesela prot pristanu z golobico nedarovano, ktero je Sofroniska na roki nesla in kakor iz oltara vzeti dar v veliki časti in spoštovanju deržala.
Stopita v ladjo. Odrinejo in jadrajo s pogodnim vetrom celi dan noter do večera. Rahel hesperos (zapadni veter) potnike hladi in rahlo z valovi igra; tik za njimi pa že sledi tiha in blaga noč. Vse oinolkne, edini glasneji govor mornarjev je bil čuti in veseli glasi radosti, ker se čeznavadno urno zaželjeneinu bregu bližajo. Samša sedita Kriton in Sofroniska na kraja ladje, in se razgovarjata in spominjati presrečnih dni vesela prihodnosti.	(Konec sledi.)
T i t i r.
Ilelibej — Tittr.
(Konec.)	?
Melibéj.
foraj sim djàl, kaj zdihala si Amarilida k bogom, Svoja viseti koiiui pustila si jabelka v drevju! Titira ni b'Io doma; Lej, tebe so, Titire, pinje, Tebe studžnec je vsak, ciò ti so te klicali germi.
T i t i r.
Kaj je storiti biló? Smel v sužnosti nisim nikamor, TeP nikjèr bogóv spoznali takó pričujočih; Tamkej, o Melibèj, sim vidil mladenča, ki dvakrat Vsako se leto kade mu po .šest dni naši oltarji, On mi je dal najpréd prosečemu tale odgovor, Pàsile kakor dozdaj goveda i bike redite. Melibej.
Srečni ti sivček! tedaj poljane ostanejo tvoje, Zate prostorne dovolj, ak ravno na pašnicih kamnja Gologa dosto dobó i močvirja se z blatnalim tersljem. Brejih ne bò motila govéd nenavàjena paša, Škodovala ne nalést jim kužna sosedove čede. Oj ti srečni sivór! tu sred mej znanimi toki, Sred posvečenih vodic boš hlad osenčeni vžival. Tukej, kàkor dozdàj svetà sosédnoga meja,
V	kleri bučele beró hiblajske verhovo cvetje, Bo te vabila sladko zaspati prijetno mermraje ; Doli pod višo čeri bo lisljar k nebu prepeval ; Divji golobje med tem hripävci, ki tvoja so radost, Gerlica ne preneha gergólati z zračnoga bersta. Pred naj toraj paso se berzi jeleni po zraku,
Ter morjé popusti pred gole naj ribe na produ, 1'reblodivši obéh meje v pregnanstvu naj pije. Arare Part vodó pred, al Germania Tigro, Kakor da zgine obràz njegóv še meni iz serca. Melibej.
Nas pak nekaj pojdè, kjer žejni prebivajo Afri,
Nekaj bo k Scitoin prišlo, i k Qaksu derečemu v Kreti
Ter k odločenim od svetà popolno Brilanom.
Al bom tlak domovinskih dežel pač kdčj čez kej časa.
Ter krov revne iz rušin uktip nanošene koče
Vidil, i earstvo zalim pač svoje, malinko to klasja ?
Al riepobožen vojak bo imèl tak čedno novino.
Ali barbar lo posév? Lej. kam pripeljal uboge,
,le deržavljane razpòr! Lei, kini obsejali sino njive.
Hruške le še cepljiij, Melibèj, ter gleštaj le brajde,
Pojte, le pojte kozé, kdej, srečna ti moja živina!
Jaz vas ne bom za naprej leže več v duplji zeleni
Gledal od daleč se past' viseče na geruiasti skali,
Pesem ne bom več pél. Več v varstvu mojim kožice
Mùtile ci tis cvetčč' in grenke ne bodete verbe.
Ti tir.
Tukaj z menój to noč zamogel prebiti bi lahko
V	listju zelenem leže. Imam jaz jabelka mezdne. Kostanj mehak i dovolj lud dobroga sira,
Ter tam v dalji kadé žč koč naj visi se strehe, In od visoeih gora sprostira se širniši s,enea.
Cernogora in Černogorci.
v^ernogorci so Slavjani, kakor mi in so nam po rodu in jeziku v /Jahti. Oni so zavolj svoje hrabrosti, svobodoljubnosti in druzih lastnosti povsod znani in mnogo pravlic in pripovèsti se o njih hrabrosti in običajih pripoveduje.	r
Svoje ime je povzel te korenjaški in čversti narod od Cernegore, kjer stanuje. Večidel je njih deželica s hribi in skalami posuta, z gojzdi in gorami pokrita. Leži od Skadra severno med Albanio in Hercegovino in meji se s Dabnacio in austrijanskim cesarstvom. Stanuje tu kakih 120000 ljudi v 116 seliščih. Cetinje je glavno mèsto.
Cela .zemlja je kakor lerdnjava, v ktere od nobene strani ni mogoče priti. Černogorci so, kakor smo rekli, slavjanskega plemena! Na svojih skalnatih gorah so si vselej samostalnost in svobodo ohranili. Ce so se ravno nekterokrat pod beneško, nekterokrat pod rusko varstvo podali, niso nikolj ne tim ne onim bili podložni. Sedaj so sosedi avstri-janske deržave. Cerna gora čeravno mala, zamore v vsakem trenutku 30 do 40 tisuč mož v boj postaviti. So kakor sploh južni Slavjani, hrabri in pogumni, kakor malokteri drugi narod sveta. Stoje sedaj pod knezom Danilom I. Govorijo slavjansko. Njih posebno narečje je naj bliže dalmatinskemu.
Posebno se pečajo z živinorejo. Radi gleštajo ovce, ktere jim dobro volno, meso, sir in kože donašajo Njih gore dajo jim dosti derv, da jih izvažujejo in prodajo. Cvèteée loke in doline dajo bčelam obilno hrane,v zato se tudi v obče s bčelarstvom pečajo. Kakor vsi Slavjani tudi Cernogorec polje obdèluje in kjerkoli le more skalamrkej zemljišča oteti, napravi si njivico in jo posije. Tako si pridelajo Černogorci za svoje potrebe dosti žita, turšice in sladkega vina.
Slavjani radi pojejo. Tudi po Černej gori se razlegajo po vsih ver-hih in dolinah nježne narodne pèsmice. Opevajo svojo ljubljeno domovino in svobodo ali ljubezen in želje, ali pa junaška dèla svojih dedov. Navade in običaji Černogorcev so prosti, naravni. Vino .sicer radi pijejo, vender ne tako, kakor smo naše pijance viditi navajeni. Černogorci v obče niso vbožni, temuč zamožni, pa tudi dobroserčni in zadovoljni. Njih veselice so proste; naj rajše igrajo na dude, ktere so vsim Slav-janom rznane.
Černogorci dohajajo vsak leden dvakrat na teržišče ali somenj v Kotar. Priplazijo doli po ednej žlebi, skoz ktero divja reka hrusi; vse je polno brezdnov in skal. Mislil^ bi, da ni nikakor mogoče jih preUzti in vender je to glavna cesta do Černegore.
Kmalo smo slišali — pripoveduje neki popotovajoči vojak, kteri je od gradskega verha prihod Černogorcev viditi hotel — hrum in ropot kamenja in tužnomile glase ilirskih narodnih pesem. Ljudi pa so bili na visocih skalah viditi kakor male pikice. Vzeli smo dalekogled in zagledali karavano, ktera je od skale na skalo skakala ali lezla. Bile so žene s velicimi krošnjami na herblu, ktere so pred seboj osle in drugo živino gnale. Za njimi je prišel trop orožjenih mož. Ti so nekterokrat ostajali, se nazaj ozirali in vpili. Mislim, da so s svojim vpitjem drugim pot kazali, kje da imajo hoditi. Čuditi se moraš gibčnosti in hitrosti, s ktero čez
nebotične in Sterine skale lezejo in čez bezkončne brezdne skačejo. Ker je v$e„to še daleč od nas bilo, se ljudi niso^veči vid ili, kakor mravlje.
Sli srno zdaj dol na tergovišče, da bi Černogorce od bliža pogledali.
S časom so se ti čudni gosti od skalnate strani približali. Pri ednem mlinu, kteri je od tergovišča (pazara) za strelaj oddaljen, so možje svoje orožje odložili, in potem tam eden na straži ostal. Zakaj Cerno-gorcem ni dopuščeno, s orožjem ali brez vlastnih napovednih listov v mèsto priti. Žene morejo svobodno priti in oditi. S velikim vpitjem se je celi trop približal. Prej da smo se nadjali, smo stali v srèdi nekoliko sto Cernogorcev. Njih postava in obleka ste nas jako prevzele. Močno smo se čudili tim velikanskim junakom. Možki so večidel 6 čevljev visoki, lèpo in močno zraščeni, in bistrega pa prijaznega pogleda.
(Konec sledi.)
Z in e
s.
Rox«an«ko ln Ogergko — slovensko narečje.
(Konec.)
Ano koj un je počel od Mojzesa ano od vseh profetcu njima rispišua-še (sic!?) ito, k't' u useh pismeh od njeha pisano stoji. Ano ni (oni) so se parbližali, ta h tomu tarhu, t'u ke herdého, ma un se je delat za dej (delj) itit (iti.) Ma onadva sta ha parsilila rečoč: Ostani izdè (tu) par naju, mabej (ma, bo) zvečera to parhaja, ano din se je uže parh-nol. Ano un je ulizal ž njima. Ano to bése, itadej, k'ž njima sedeše, k'un je uzel kroh, ano ha je žehnal, ano zlomil, ano njima je dal. Ano nju oči so se odparle, ano na (ona) sta ha poznala; ano un je ubižal od nju octì. Ano onadva sta rekla dan tomu druheinu: Neke ne beše naju sardce t'u naju horko, kaj nama romonjaše ta po poti ano te pisma nama odprtiaše (odpiral)? Ano usta-la ito oro na (ona) sta se obratita na zad t'u Jeruzalem, ano na sta nalezla danajst zbranih, ano pa ite, ki ž njimi bého, rečoč, da je risno Hospud od smarti ustal, ano se je Simunu pokazal. Ano ona dua pra-vijahata to, ke beše po poli se nar-dilo (naredilo), ano kako na sta hal poznal« t'u lomienji od kroha. j
I začnovši od Mojžeša i od vsej prorokov razkladao je njim vsa ona pisma, šlera so od njega pisana. I približavali so se k mesti, v stero so šli, I on se je držav, liki da bi dale šteo (htel) idti. I pripravlata sta ga govoreča : Ostani z nami ; ar je sunce že k večeri, u den se je nagno. I notri ješou; da bi ž njima ostano. I zgoudilo se je, gda bi si doli seo ž njima, vzeo je krüh, bla-goslovo ga je, vlomo ga je i dao ga je njima. Njidva oči so se pa oudprile i poznala sta ga : i on se je nevidouči napravo pred njima. I erkla sta eden driigomi: nej je naj srce gorelo vu nama ; gda je nama gučao (u — ol) na pouti, i gda nama je razkladao pisma? I gori, stanovši vu onoj vöri, povrnola sta se v Jeružalem : i najšla sta vkup spravlene ti ednäjset, i ki so ž njimi bili. Govoreči: kaj je gori stano Gospod zaistino, i skazao se je Simoni. I oneva sta prepovidävala, štera so se na pouti zgoudila, i kak da je spoznani od njidva vu lamanji krüha.
(Tako g. V. Bl-igh, kaplan t' « Rezii mi pisa ses opazko : Injan te Rezianski jezik se ne more romonit prez tih delečnih besid.)
(Vzeto iz „Novoga zakona na stari »Slovenski jezik obrnjenoga po Stefan Kiizmicsi Šurd. F. Vu Poloni 1817.)
Slovstvene drolitinee.
* Zeinljovid „slovenske dežele in pokrajin. Zeinljovid cele Ilirije (Krajnsko, Koroško, Primorsko) slo venskih okra j ev na Štajerskem, Beneškem, Ogerskein in her vaškega pri m o rja, v bakru risan, je gotov, in se bo v veliki obliki na Dunaju (Beču) natiskoval.
Ta zeinljovid kaže meje jezika in naroda Slovenskega in njegov svet z vpisanimi Slovenskimi imeni mest, tergov, farnih in tudi manjših vasi, gora in rek i- t. d. Njemu bo pridjana kniga 5—6 pol v osmini, ki zapopade gerbe vsih slovenskih dežel, poìem mali slovenski na-rodopis, zemljopis in statistiko z obširnim imenikom vred, v kterem se beró prave imena krajev v zemljovidu zaznam anih, po slovensko in v ostalih tam navadnih jezikih.
Da bom prevdariti mogel, koliko iztisov lega dela naj se napravi, tu očitno na naročbo povabim in razglasim, da vsak, kteri za zeinljovid in njegovo prilogo do novega leta 1 853 en goldinar konv. dn. naprej plača, bo naj dalje do zadnjega dneva prosinca 1853 celo delo dobili mogel in le še en goldinar zraven plačati imel. — Po novem letu pa bo cena poskočila.
Naročnino (v pismih le, če so frankirane) sprejema v Celovcu založništvo slovenske Bčele, v Ljubljani čast. vredništvo „Novic" in podpisani stanuvajoč v Tominu na Goriškem.	P. Ko zler.
Prilike in pregovori.
Njegov jezik je vselej spredi, kakor čertalo pred lemežem. — Ga je toliko sram ko psa strah, — Božjastno gleda, ko podlesk. — Ta pomoč in pa zlomljena palica. — Je suh ko poper. — Je rudeča ko lojeva sveča.—Te imam raji ko vagan druzih. - Je jel koš nositi, ne bo dolgo zemlje tlačil. — Cepi ko mačka za pokrovom. — Ga ni blizo, ko bi mu bilo s špajkom potreseno. — Si opažen, ko bi se hotel s samorogom ruvali. — So šli čez prag, ko bi izsul grah. — Tega mi je treha, ko luknje v glavi. —
JlenJ znane besede.
Sikalca, Spritze—sika t i spritzen; k la vsiliti beissen—ali; murvi ca Maulbeerhaumfrucht; blag on i ca Vermögenserbin; cucelj, Säk-chen; presele a f. Spindelbaum; st er gulj a Schabemesser; ostan Peitsche, Geissei, Stock; rak la Pfahl, ozebek-ki Gefröre; rizati se, zärtelnd spielen (v. Kindern) otroci se rizajo; štibelca (salvaroba) Garderobe Esswaarenkämmerchen ; grampa Weinsatz; spod m le ti, untergraben (v. Wasser) voda je zid spodmlela; tromär m. Nelke; usajati, einsetzen einlegen, n. p. kruh u peč usajati; pičolad, Truthahn ; pičola Truthenne; obrajtati abrechnen, schätzen, achten; móser m Schöffchen, škafic podoben golidi za zajemati; žežel Feuerschaufel; pamtiti-metim tel sem, sich erinnern, gedenken; ž ur i ti schälen; ožuriti abschälen; brenlač kleine Butte; prešenina ausgepresster Most; žerina Schale v. Fisolen, u. Ililsenfrücht.	" Nabr. J. F ur la ni.
Ildatel in tiskar: Ferd. £1. Klein m »j r v Celovcu.