OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Mloletno	Din 40"— polletno		 Din 20'— posamezna številka . . Din 1'—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le * navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 19. septembra 1930.	Štev. 38.
Veličasten zbor obrtništva iz šaleške doline v Šoštanju.
Obrtništvo gospodarsko propada. — Glasne pritožbe proti prehudi obdačbi.
V	nedeljo 14. septembra t. 1. se je "vršil v prijavnem Šoštanju v dvorani hotela Union velik zbor obrtništva iz
cele šaleške doline. Precej prostorna dvorana je bila nabito polna, a tudi v stranskih prostorih je bilo mnogo zborovalcev. Prihiteli so obrtniki in tudi trgovci nele samo iz Šoštanja in bližnje okolice, prišli so tovariši iz Slovenjgradca, Velenja in Celja. Vseh zborovalcev je bilo preko 300.
Zbor je otvoril ob desetih dopoldne Predsednik Obrtnega društva v Šoštanju, sivolasi in za obrtniško in narodno probudo velezaslužni krojaški mojster g. Jakob V ot k, ki je uvodoma predlagal brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju in njegovemu domu, dalje gospodu ministrskemu predsedniku generalu Živkovicu in ministru za trgovino in industrijo g. J. Demetrovi-&u. Ta predlog so zborovalci z navdušeno aklamacijo sprejeli. Dalje je pozdravil navzočega zastopnika banske uprave zadružnega komisarja gosp. Igpaca Založnika, zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnerja, vse zastopnike obrtniških organizacij, predsednika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josipa Rebeka, predsednika Zveze obrtnih društev dravske banovine g. Jerneja Gol-čerja, kakor tudi tajnika Zveze gosp. Drago Žabkarja in zaslužnega obrtniškega voditelja g. Ivana Rebeka iz Celja. Zahvalil se je vsem navzočim za obilen obisk, s katerim so dokazali, da se zavedajo velike važnosti stanovskih organizacij.
G. Volk je nato razvil program zborovanja* katerega glavna točka je velika davčna preobremenitev obrtništva in trgovstva v šoštanjskem okraju. V našem okraju je obrtnik največji revež, kajti dela primanjkuje na vseh koncih in krajih in to vsled tega, ker je vsled slabe hmeljske kampanje odpovedala kupna moč tukajšnjega prebivalstva. Ge pa tudi ima obrtnik delo, je to tako slabo plačano, da ne zadostuje niti za preživljanje družine, še manj pa za kakršnokoli investicijo ali celo prihranke. V največjem pomanjkanju živijo obrtniške družine, njih hranilci nimajo stalnih dohodkov, da, v nobeni primeri se ne more primerjati njih dohodke z dohodki nastavljencev in delavcev. To obrtništvo je pričakovalo, da se bo njih prekaren položaj upošteval pri odmeri davkov in so vsled tega pravično predložili svoje napovedi. Davčna uprava je večini šaleškega obrtništva naložila davke, ki presegajo tri-do štirikratno napoved. Znano je, da je šaleški okraj eden najbolj obdavčenih v dravski banovini. Obrtništvo je obupalo nad svojim že itak slabim stanjem, sedaj pa je prišla še ta šiba oz. breme in si ne ve na noben način pomagati. V hišo prihajajo rubežni, oče si tare glavo, kje naj vzame denar, da poravna predpisani davek, a si ne ve pomagati. Danes moramo dvigniti naš glas in zaprositi vsa merodajna
mesta, da nam pomagajo in da naročijo revizijo davčne odmere. Obrnili smo se na po zakonu predpisano pot in vložili rekurze, ki pa so bili odbiti, največkrat vsled pomanjkljivosti. Ne moremo si najemati strokovnjakov, ki naj bi nam izdelovali te rekurze, pričakovali smo, da bodo oni faktorji, na katere so bili naslovljeni, upoštevali težko stališče prošnjikov in pritožnikov. Tovariši, danes moramo dvigniti naš glas im poslati prošnje tja na višja mesta, ki naj preskrbijo, da se nam storjena krivica popravi.
Nato je dobil besedo gosp. Josip Rebek, kijev svojem poročilu orisal težek položaj obrtništva v splošnem, njegove naloge v bodočnosti in nepobitno zahtevo po filijalki Zamat-ske banke v Ljubljani. U ver jen je, da bodo merodajne oblasti priskočile težko prizadetemu obrtništvu v šaleški dolini na pomoč in odpravile storjeno mu krivico.
V daljšem govoru je slikal zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. P n e t n e r položaj obrtništva, dal nasvete, kako naj si obrtništvo pomaga, da bo prišlo do boljše bodočnosti. Zagotovil je, da bo Zbornica šla z vsemi silami prizadetemu obrtništvu na roko in skušala doseči revizijo davčne odmere.
Zadružni komisar g. Ignac Založnik je v imenu banske uprave v Ljubljani obljubil, da bo pri banski upravi tolmačil težak položaj obrtništva v šaleški dolini, in je nadalje v daljšem govoru dajal spodbudo, da se naj obrtniki oklenejo svojih stanovskih organizacij, v katerih je njihova bodočnost.
G. Ivan Rebek iz Celja je pokazal v kratkem in jedrnatem govoru pot, ki vodi do boljšega položaja obrtništva in to v pridobitnih zadrugah.
Kot zadnji govornik je podal gosp. Drago Ž a b k a r, zvezni tajnik iz Celja, dolžnosti obrtnih organizacij, katere se imajo v veliki meri pečati z davčnimi vprašanji. Za obrtnika naj se uvede zopet eksistenčni minimum, ki naj prepreči take krivice. Obrtništvo, ako hoče, da se ga bo upoštevalo, si mora zgraditi močne organizacije, katerih naloga je, da ga usposobi in vzgoji za samostojnega pobornika svojih pravic. Teh organizacij naj se obrtništvo oprime, potem bo njegova beseda veliko več zalegla in krivice se bodo odpravile. Oklene naj se pa tudi svojega stanovskega glasila* »Obrtnega Vestnika«, v katerem naj da duška svoji volji in svoji želji.
V nadaljni debati so podali gg. Blatnik, Klančn ik in Š t ram-b a prav drastične slučaje o davčnem predpisu. Najdrastičnejši pač je slučaj 60odstotnegt vojnega invalida, malega obrtnika, g. Plešnika, kateremu je bil predpisan davek v viso-čini 5000 Din. Iz cele debate je biilo
razvidno ,da je klic šaleškega obrtništva po nujni pomoči upravičen in pravilen.
Končno so bile sprejete predlagane resolucije, v katerih izraža obrtništvo svoj klic po reviziji davčnih predpisov, uvedbi eksistenčnega minimuma,
pavšalizacijo za malega obrtnika in zahtevi po zakonitem starostnem in bolniškem zavarovanju.
Po sprejetju resolucij je predsednik zaključil ta res veličasten in dostojen obrtniški zbor s pozivom na skupno delo v skupnih organizacijah.
Urbančič Slavko, kovaški mojster:
O produktivni zadrugi.
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!
Polemikam, ki so bile priobčene v »Obrtnem Vestniku«, se pridružujem š par besedami, katere naj bi imele zaželjen uspeh in našle mnogo odmeva in razumevanja pri zainteresiranih krogih.
Edina rešitev problema nekaterih strok je v združenju in to je v »Produktivnih zadrugah«. Kajti danes se vse modernizira in napreduje. S tem se tudi množi produkcija. Ker pa moremo več producirati nego moremo sami spraviti v promet, nam preti zastoj v naši stroki.
Da se rešimo te hibe, ki nam nevarno preti in nas že tako rekoč tlači, treba ukreniti ter se prijeti edine
rešilne bilke, ki je dosegljiva, da se rešimo. Ta bilka je edino to, da ustanovimo produktivno zadrugo, kjer bomo združevali delo, kapital, nakup in prodajo. Kaj bi bila naloga produktivne zadruge, nam je že opisal g. J. Rebek iz Celja v »Obrtnem Vestniku z dne 20. junija t. 1. Ustanovitev take zadruge in njeno poslovanje sicer ne bosta tako enostavna, toda z združenimi močmi in dobro voljo je že veliko doseženega. Torej, tovariši, neustrašeno na delo za nas in za naše naslednike.
(Op. uredništva: Priobčujemo te zanimive vrstice obrtnika dz ljubljanske okolice, ki kažejo, da je poziv g. Rebeka iz Celja našel odziv. Naj se oglasijo Se drugi!)
Protestno zborovanje čevljarjev Dravske banovine proti Bat’i.
V	nedeljo se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani občni zbor Zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljana. Občni zbor je imel namen, da protestira proti osnovanju Bafovega podjetja v Jugoslaviji.
Zbor je otvoril zadružni načelnik g. Jernej Perdan, ki je pozdravil zastopnika Zbornice TOI, Zveze obrtnih zadrug, zastopnike čevljarskih organizacij iz Beograda, Maribora, Tržiča, Ribnice, Zagorja ob Savi in Zirov.
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo o kongresu avstrijskih čevljarjev v Celovcu, ki se je vršil avgusta letos. Podal je poročilo načelnik Zadruge čevljarjev iz Maribora g. Anton Krajcer, ki je zlasti poudarjal, da so razmere čevljarske obrti v Avstriji še težavnejše kakor pri nas, čeprav imajo tam dobro izvedeno čevljarsko organizacijo. Zalem je poročal g. Krajcer o davčnih olajšavah. Davek je za malega obrtnika huda zadeva, ker je slaba konjunktura. Malo je dela, šušmar-stvo se širi vedno bolj, a davki se rajši večajo, nego manjšajo. Zato se bodo odjave obrti množile in šušmarstva bo vedno več. Ni za obrtnika pri pridob-ninskem davku dosti olajšav, a še te ne pridejo do veljave. Tako bi mogli podeželski čevljarji, ki hodijo v štiro in ki ne delajo vse leto, plačevati po zakonu znatno manjše davke, kar pa sc v praksi ne dogaja. Invalidom, vojnim kakor drugim, pa bi se po zakonu mogel ta davek sploh črtati. Cesto tudi oblastva povišajo navedbe čistega dohodka ter se davek predpiše na podlagi tega poviška. V takih primerih naj se napravi priziv. Ako nisi napravil davčne prijave ali pa ne pravilno, je vsak priziv brezpredmeten. Važno je zaradi tega, kako napraviš prijavo, t važno je tudi, da ti tako prijavo, če je sam ne znaš napraviti, naredi kak Ivo;
iovariš, ne pa kdorkoli drug, ki ne zna tvojih težav. Nazadnje je poročevalec še omenil, da spadajo mali obrtniki po davčnem zakonu v U. davčri , kategorijo b, in poudarjal, da se pri rubežni obrtniku ne smejo zarubili sivo ji, ki jih potrebuje za izvrševanje poklica. Če se komu kaj takega zgodi, naj takoj prijavi svoji zadrugi.
Zastopnik Zveze obrtnih zadrug gosp. Franc Iglič je pozdravil številne zborovalce in grajal dejstvo, da ni na občnem zboru tudi zastopnikov naše industrije čevljev, ki je prav tako prizadeta v zadevi, da se ne dovoli gradba Ba-fove tvornice v državi. Nato je g. Iglič govoril o pomanjkanju samozavesti med tovariši, čevljarska organizacija se mora postaviti na višji nivo in ponosen mora biti vsak obrtnik na svoj poklic. Mi tudi radi plačujemo davke, ki jih mora pobirati vsaka država v korist nas vseh, seveda pa morajo biti davki pravilno odmerjeni. Nadalje je g. Iglič govoril o Bati, češkoslovaškem tvorniškem podjetju za izdelovanje čevljev, ki namerava tudi pri nas zgraditi svojo tvornico. Prečital je spomenico Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani na ministrstvo za trgovino in industrijo proti taki nameri in izjavil, da bi z zgradbo te tvornice brezposelnost v čevljarski stroki, ki je že itak siromašna, še bolj narasla in bi bilo v vsej državi prizadetih nad 20.000 čevljarjev, čevljarskih pomočnikov in njihovih svojcev.
K točki o protestu proti zidanju Ba-fove tvornice v Jugoslaviji je govoril nato gospod Anton Krajcer. 2e šušmar-stvo uničuje čevljarski stan, ker oblastva premalo zatirajo šušmarje. Poleg vseh drugih težav pa se nam obeta sedaj še Bafova tvornica. Čim bo Bafa zgradil pri nas svojo tovarno, bo postal domače podjetje z vsemi pravicami domačega podjetja in bo postavil v vsa-
Štev. 38.
hrombi
kem kraju svojo trgovino, s čemer bo uničen naš zadnji čevljar. Mi smo sami zmožni, da krijemo vso potrebo po obuvalu v državi, zato skupno s Srbi in Hrvati protestiramo proti temu, da se nam odvzame kruh. Govornik je še omenil, da se bo podala v zadevi v Beograd k g. ministru za trgovino in industrijo posebna deputacija, nato je pozval še druge čevljarske zadruge, naj skličejo podobne protestne občne zbore, nakar je prečital resolucijo:
»Na izrednem občnem zboru Zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljano, ki se je vršil 14. septembra t. 1. v Mestnem domu v svrho protesta proti ustanovitvi in zidavi tovarne čevljev tvrdke Bata v naši državi, je bila sprejeta naslednja
resolucija:
Navzoči in spodaj podpisani člani zadruge se obračajo na visoko ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo v Beogradu in kralj, bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani s prošnjo, da se ustanovitev in zidava tovarne čevljev g. Bafe v naši državi ne dovoli.
Obračamo se tudi na Zbornico za TOl v Ljubljani, da nam v boju za naš zadnji košček kruha priskoči na pomoč ter pomaga naše razloge pri kraljevi vladi in drugih oblastvih podpret; in dokazati.
Za naš upravičeni protest navajamo naslednje razloge:
1. V delokrogu Dravske banovine se preživlja s čevljarsko stroko okoli 3500 čevljarskih mojstrov, ki zaposlujejo prav toliko število pomočnikov; če računamo še število družinskih članov mojstrov in pomočnikov, ostane po ustanovitvi tovarne Bafe približno 20 tisoč ljudi brez zaslužka in brez kruha.
2. Tvrdka Bata bo postala v trenutku, ko ofvori tovarno v Jugoslaviji, domače podjetje ter bo dobila pravico otvar-jati v vseh krajih nele trgovine, temveč tudi popravljalnice, s čemer bo odvzela slehernemu čevljarju, tudi v najoddaljenejšem kraju, zadnji zaslužek.
3. Po dosedanjih obljubah hoče tovarna Bafa zaposliti 5000 delavcev, medtem ko bo v vsej državi ostalo brez kruha in zaslužka še preko 50.000 mojstrov in pomočnikov, ki si bodo na stara leta morali iskati v tujih krajih ali v tujih podjetjih in službah svoj kruh, v kolikor se jim bo to posrečilo, vsi ostali pa bodo padli v breme občinam in državi.
4. Država bo izgubila na dosedanjem dohodku, tako na carini, ki jo je do-sedaj plačevala tvrdka Bafa za uvožene čevlje, vrhu tega pa ne sme računati več z onimi davki, ki so jih do-sedaj placenti domači čevljarji.
5. čevljarji Dravske banovine niso nasprotni napredku, zato tudi ne industri-jalizaciji obrti, zaradi tega smo tudi že pripravljeni in hočemo takoj, ko nam kraljevska banska uprava Dravske banovine ugodno reši naša, že vložena pravila za ustanovitev zveze čevljarskih zadrug, začeti delati na ustanovitvi velike in moderne tovarne čevljev v Dravski banovini ter bomo to idejo razširili med naše tovariše v vsej državi, tako da lahko nastane v petih letih v naši državi najmanj pet modernih tovarn za čevlje, ki pa bodo tako v ceni kakor v kakovosti materijala nadomestovale tovarno Bafo. Na ta podjetja pa bodo lahko ponosni tako državljani kakor država, ker bodo domača ter bodo v korist in dobrobit vsem domačim čevljarjem.
li koncu izražamo našo vdanost in zaupanje v Nj. Vel. kralja in kralj, vlado ter verujemo, da vlada ne bo zaradi tujega podjetja zavrgla četrt milijona zvestih domačinov in državljanov.«
Resolucija, ki so jo podpisali vsi navzoči, se izroči Zbornici za TOl, ministrstvu za trgovino in industrijo ter kraljevski banski upravi.
K besedi se je priglasil nato predsednik beograjskega Udruženja obučara g. Vlada Vasic, ki je burno pozdravljen izjavil, da so v zadevi Bafe solidarni s slovenskimi čevljarji vsi srbski čevljarji od Gjevgjelije do Beograda ter da beograjska organizacija vodi borbo proti Bafi že več let. Tudi beograjski čevljarji nimajo ničesar proti industri-jalizaciji obrti, vendar pa se morajo zaposliti domače moči in industrializacija naj se vrši z domačim kapitalom. Raz-
vijal je tudi misli o izpolnjenju čevljarski organizacije v državi.
V	imenu Zbornice za TOl je pozdravil zborovalce g. Jurij Koce, ki je izjavil, da bo zbornica podpirala predlog proti Bafi, kolikor bo v njenih močeh.
Oglasil se je ponovno k besedi še g. Krajcer, ki je grajal malo zanimanje nekaterih članov zadruge za skupne težave, govoril o zboljšanju organizacije in ponovno opozarjal navzoče zastopnike izvenljubljanskih zadrug, da store svojo dolžnost. Ko je'govoril še g. Jože Breskvar o nevarnosti Bafove tvornice v državi za čevljarski stan, je načelnik g. Perdan zaključil ob pol 1. lepo uspeli zbor.
Adolf Dolak, strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani.
Nekaj misli o politiranju in polituri.
(Iz prakse za prakso.)
Bela politura.
Politura iz oranž-šelaka, ki se običajno imenuje rujava politura«, spreminja barvo svetlih lesov, daje pri kritju rumenkasti odtenek. To spremembo barve moramo upoštevati pri svetlih lesovih in zelo nežnih barvah ter luženju lesa itd. — Za občutljive ' barve, nadalje za vse svetle lesove, j kakor razne vrste javorja, jesena se uporablja belo polituro.
Za belo polituro se uporablja beli šelak. Ta je radi procesa (beljenja) in po uplivu k temu uporabljenih snovi občutljivejši, (mora se hraniti pred direktnim uplivom zraka — v vodi) in je tudi deloma težje raztop-ljiv v navadnem špiritu, kakor oranž-šelak. Najbolje je, ako se drobno stolčeni beli šelak raztopi v mali količini vinskega cveta (dobi se' v vsaki drogeriji) in potem še le razredči z navadnim špiritom na potrebno gostoto. Taka politura je brezbarvna, zato pa prihaja slikovitost strukture lesa v poštev posebno pri javorju, ki se ponaša s slonovi kosti slično, nežno belino.
A kaj, ko ni na tem svetu nič stalnega! Imel sem mnogokrat priliko na raznih razstavah, in pred izložbenimi okni slišati obenem hvalo in grajo publike; nekateri hvalijo gori omenjeno belino, medtem ko drugi na vse pretege zabavljajo, da je ta barva samo za oči in da ni trajna, ker se v enem ali dveh letih prevrže v zelo neugledno rumeno barvo.
Ob takih prilikah sem moral dati obema prav. Ker pa nočem, da bi oni nezadovoljni kritiki imeli zadnjo inr kakor si domišljajo tudi odločilno besedo, hočem tu v kratkem pojasniti vzroke porumenjenja belo politiranega pohištva.
Glavni vzrok je uporaba lanenega olja pri politiranju z belo polituro!
Laneno olje je sušilno olje in ima lastnost, da se spaja s kisikom. Pri tem se strjuje in dobiva polagoma temnejšo (rumenkasto) barvo, katera upliva ne samo na prevlak, temveč tudi na lakna lesa in je toliko močnejša, kolikor več je prišlo olja naravnost v površino lesa. Zato se sme pri beli polituri uporabljati le nesoljena svinjska mast ali parafinovo olje. Ponekod se uporablja tudi petrolej.
Pri uporabi svinjske masti se čuti učinek še le, ko se ploskev nekoliko segreje. Iz početka si domišljamo, da blazinica ne »teže« prav gladko. To je pojav, ki prav rad zapelje k preobilni uporabi maščobe. S petrolejem se zopet »trdo« politira. Ta lastnost ter neprijetni duh izhlapelega petroleja je vzrok, da se ga poslužujemo le v skrajni sili. Parafinovo olje je nesušilno olje, pridobljeno pri destilaciji zemeljskega olja. Najčešče se se nudi pod imenom »polirno olje«.
Za ohranitev naravne beline lesa je nadalje neobhodno potrebno, da se napravi osnova brez vsake maščobe; torej se mora kolikor je le mogoče spraviti polituro v pore lesa, predno se uporabi maščoba.
S tem se prepreči direktni spoj maščobe z lesom in tako tudi neizogibne pege.
V mnogih slučajih se želi ojačiti belino lesa (posebno javorja). V to svrho se pri napojiitvi lesa ali drugače rečeno pri pripravljanju osnove primeša na blazinico na prah zdrobljeno »kremško belo«. To je svinčena barva, ki je v špiritu lahko raztop-ljiva in se lahko sprime na lesni površini ter znatno ojači naravno belino lesa. Blazinico, kateri smo primešali prah kremške bele, smemo uporabljati samo za napojitev in pa brez vsake maščobe. Za politiranje moramo imeti drugo blazinico brez »kremške bele«, sticer izpade politura neenakomerno!
Lahka in popolna raztopljivost »kremške bele« v špiritu in izredna možnost kritja omogoča, da se pri večjem dodatku »kremške bele« (k polituri) pokrije les z neprozornim, belim, emajlu sličnim prevlakom.
S	tem je zaključena razprava o polituri in politiranju, ki je bila podana zgolj z namenom, opozoriti na nedo-statke in napake pri delu, oziroma ravnanju s polituro. Za zaključek naj bode še enkrat navedeno kratko in važno opozorilo: »Olje je pač dober pomočnik, a slab gospodar!«
Nova risalna tehnika.
Civ. arh. Vladimir Šubic prinaša v T. 1. zanimiv članek o novi risalni tehniki. Njegova izvajanja, ki bodo inte-resirala tudi obrtnike, prinašamo v naslednjem:
Za korespondenco, za knjigovodstvo in druga pisarniška opravila so že precej časa v uporabi tehnični pripomočki, ki poenostavljajo in pospešujejo poslovanje.
V trgovskem, oziroma vobče poslovnem svetu je torej racionalizacija dela že polno uveljavljena, a vedno še išče iin najde novih smeri, da se uveljavi. Tehnika sama pa, ki je toliko delovnih pripomočkov dobavila raznim strokam v trgovini, industriji in gospodarstvu, je do zadnjega časa morala se zadovoljiti s komaj opaznimi izboljšavami svojega delov, orodja.
Pa se je naenkrat pojavil^ priprava, idejno zasnovana onostran oceana, ki je po par letih svojega postanka in izpopolnjevanja zavojevala že ves zunanji tehnični svet. Po zanimanju, ki ga upravičeno vzbuja nov risalni stroj »Isis , moremo soditi, da bodo skoraj potisnjene v stran: priložnice s trikotniki, kotomeri, pa tudi radirke itd. povsod tam, kjer se nujno uveljavlja zahteva po hitrem, preciznem in snažnem tehničnem delu. Da niti ne imenujem ugodnosti, ki jih za zbranost duha in fizično vstraj-nost pri konstrukcijskem in drugem risalnem delu zaposlenih nudi upo-rabljenje imenovanega risalnega stroja, posebnih koristi pri črtežih z mnogimi koti, dalje pri cestnih načrtih, železnih in drugih konstrukcijah. Uporabljati se morejo normalna in razna redukciska merila.
Kako izgleda: Posebno konstruirana risalna miza ima prosto premikajočo se risalno desko, momentano uporabljivo v vseh poljubnih položajih. Risalni stroj nima nikakih vzmetov. Sestoji iz dveh, medsebojno v kroglji-častih tečajih spojenih paralelogramov, kojih jeden nosi risalni globus z ravnili in merili. Risalni globus se prosto suče in se da fiksirati v vsakem kotu. V dotičnem kotu se potem premika preko risalne deske in omogoči, da se kjerkoli takoj lahko zarišejo paralele v smereh osnovnega kota.
Opisani, absolutno precizni risalni stroj bo nedvomno skoraj tudi pri nas našel potrebnega upoštevanja za smotreno izrabo teh delavnih sil.
Naročnikom!
Uprava »Obrtnega Vest-tiika« naproša vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnino za l. 1930., da to čimpreje store.
Pristopajte k Obrtniški Samopomoči!
Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, pritličje.
KAJ JE NOVEGA.
Borze. Tuje valute so v teku tedna stale v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-45, Budimpešta (madžarski pen-go) 988, Čurih (švicarski frank) 1096, Dunaj (avstr, šiling) 7 93, London (angleški funt) 274-64, Newyork (dolar) 56 37, Pariz (francoski frank) 2'22, Praga (čehoslovaška krona) 168, Trst (italijanska lira) 2-94.
Vrhovni zakonodajni svet je imel 17. t. m. sejo, na kateri je poleg drugih zakonskih predlogov razpravljal tudi o gradbenem zakonu.
Zakon o državni skrbi za zdravje učencev osnovnih, srednjih, strokovnih, visokih in sorodnih šol, ki je bil te dni objavljen v Službenih Novinah, se nanaša na zdravstveno nadzorstvo učencev, telesno in higijensko vzgojo mla-ne in skrb za obolelo, rekonva-lescentno in slabotno šolsko mladino.
Ministrstvo prosvete je izdelalo načrt zakona o umetniških šolah, po tem načrtu so strokovne šole prosvetne ustanove za strokovno izobrazbo in stoje pod nadzorstvom ministrstva prosveta.
Brezposelnost povsod stalno narašča, zlasti v Ameriki, Angliji, Nemčiji, pa tudi v Italiji, kjer je brezposelpost v enem mesecu narastla za 33.455 oseb in okrog 400.000 oseb.
Največja tobačna tovarna v državi je bila dne 15. f. m. na svečan način posvečena, obenem je bil odkrit spomenik Nj. Vel. kralju Aleksandru.
V ministrstvu za zgradbe razpravljajo o vpostavitvi novih telefonskih zvez po celi državi, da se zadosti naraščajočim potrebam. Več telefonskih prog se že gradi.
V nedeljo je bil oivorjen peti mednarodni veleseim v Solunu, na katerem vzbuja lastni paviljon naše države po svoji sijajni umetniški opremi splošno občudovanje.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je te dni izdal propagandne brošure v sedmih jezikih. V teh brošurah je opisana gospodarska moč naše države.
Češki listi poročajo, da je Bafa prevzel znano tvornico emajlirane posode v Budjevicah, ki že dalj časa ni več v obratu, v tovarniških prostorih hoče Bafa izdelovati kolesa.
Denarni zavodi in zavarovalne družbe proslavijo koncem oktobra letošnjega leta 10-letnico obstoja svojega udruženja, ki izda ob tej priliki spomenico.
Zakonski načrt o avtoriziranih inži-nerjih vseh strok, ki je bil v gradbenem ministrstvu izdelan, je bil poslan vsem ministrstvom, kjer so zaposleni inžinerji, da dajo pripombe.
Po poročilih nemških listov namerava neka nemška finančna skupina zgraditi v okolici Mostarja veliko tovarno aluminija.
Prvo redno vožnjo med našimi lukami in Španijo otvori dne 20. t. m. parnik »Morava«, ki odplove iz Sušaka.
Mednarodni obrtniški kongres se bo vršil v dnevih od 20. do 24. t. m. To je prvi mednarodni vseobrtniški kongres, ki so ga sklicale federacije francoskih, belgijskih, španskih in italijanskih obrtnikov in povabile na sodelovanje na tem kongresu zastopnike obrtniških organizacij vsega sveta. Savez obrtniških udruženj v Beogradu je bil povabljen na udeležbo na tem kongresu in je določil kot svoje zastopnike Krsto Cinoviča, predsednika saveza, Stojadina Andjelkoviča, podpredsednika saveza, dr. Časlava Nikoroviča, direktorja »Zanatlije«. Imenovani so odpotovali v Rim dne 17. t. m.
Kongres čehoslovaških obrtnikov se
vrši v dneh od 19. do 21. t. m. v Pragi. Savez obrtniških in pomočniških udruženj se skupno z upravo beograjske trgovske zbornice po zastopnikih udeleži kongresa.
Anketa o novem voznem redu. V direkciji državnih železnic v Zagrebu se je pričela 15. septembra anketa o novem voznem redu. Anketi predseduje direktor inž. Senjanovič, prisostvujejo pa ji delegati dravske, savske, vrbaske in primorske banovine ter zastopniki mnogih mest, trgovinskih zbornic, Jadranske plovitbe itd. Anketa razpravlja o izboljšanju lokalnega in mednarodnega železniškega prometa.
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko * spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
MEDIC-ZANKL
tvornlce olja, flrneža, lakov in barv (boja)
d. 5s o. ss.
Centrala v Ljubljani * Lastili«: Franjo Medič Tovarne: tjubljana-Medvode - Domžale Podružnice in skladišča: Maribor. Novisad
Sestanek ljubljanskih obrtnih vajencev.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je razmotrivala v zadnjih sejah načelstva o vajeniškem vprašanju in uvidela nujno potrebo po prirejanju vajeniških sestankov. Na teh sestankih naj bi vajencem predavali obrtniški mojstri o potrebni vzgoji, o lepem obnašanju v delavnici in izven nje, o potrebi duševne in strokovne naobrazbe, ki jo bo potreboval kot pomočnik in pozneje kot mojster, o vseh obrtniških vprašanjih, o posledicah poseta slabih družb in društev itd. ter tako moralno dvignili mlado dušo vajenčevo, ki se v sedanji povojni dobi prav lahko izpridi. Prirejala naj bi se pa tudi strokovna in šolska predavanja in končno tudi družabni ali zabavni sestanki. Na ta način bi se odvrnilo vajenca od slabih družb in pohajkovanja ter ga pritegnilo že v mladosti obrtniškemu življenju in spopolnilo v duševni in pa strokovni naobrazbi.
V	ta namen je sklicala Zveza prvi sestanek vseh ljubljanskih vajencev 'dne 15. sept. t. 1. v prostorih državne realke pod vodstvom zvezinega pod-načelnika g. Milko Krapeža, ki si je ta sestanek zamislil in na čigar ini-cijativo se je tudi vršil.
Sestanek je pokazal, da je vladalo za to prireditev veliko zanimanje in kako ne,obhodno potrebna je bila ta zvczina akcija. Sestanka se je udeležil zvezni načelnik g. Rebek, podna-čelnik g. Krapež, zvezini odborniki gg. Iglic, Mihelčič, Vidmar, Perdan, Dorčec in dr., podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ogrin, veliko obrtnih mojstrov in nad 500 obrtnih vajencev, tako, da je bila obširna risalna dvorana mnogo premajhna.
Zvezin podnačelnik g. Krapež je imel na vajence krasno in obširno predavanje, v katerem je omenjal pomen tega sestanka ter med drugim poudarjal nujno potrebo po dobri vzgoji in naobrazbi vajenca kot bodočega pomočnika in samostojnega mojstra, kateremu so odprta vsa življenjska pota in ki bo dosegel razna važna in častna mesta v zasebnem in javnem življenju, če bo priden ter pošten obrtnik in dober državljan. Zato bodi vsak vajenec ponosen na svoj obrt in poklic, ki ima še vedno zlata tla, če bo svojo učno in pomočniško dobo res pravilno in vestno iz-
rabil in izkoristil ter pustil v nemar slabe družbe in kvarljiva zabavišča, ki ga vodijo v pogubo in v armado izgubljencev. Dalje je izvajal, da je obrtniku poleg strokovne izobrazbe v delavnici potrebna tudi šolska izobrazba. Ta je potrebna še posebno dandanes, ko vse napreduje. Stroji delajo konkurenco ročnemu delu. — Zato mora rokodelec svoje delo izpopolniti, dvigniti kvaliteto izdelka, da bo mogel konkurirati s tovarniškim izdelkom. Vajenec mora imeti do svojega mojstra in do pomočnikov spoštovanje ter mu biti vdan. V šoli in izven šole se mora obnašati resno in dostojno, kakor se spodobi za človeka, ki dela in ki hoče biti nekoč spoštovan mojster. Ponos na svoj stan je glavno, kar more čutiti vajenec. Ponosen mora biti na našo državo, ki je velika in mogočna. Ljubiti mora svojo domovino, ki je tako lepa, in biti zvest in vdan svojemu slavnemu kralju, ki je tako ljudomil napram delavnemu ljudstvu. Svoje lepe besede je g. Krapež zaključil s pozivom, da se vajenci še v bodoče radi odzovejo pozivu na take sestanke, ker bode to le njim v korist.
Lepe nagovore na vajence pa sta imela tudi gg. zvezin načelnik Rebek in odbornik Iglič, ki sta vajence navduševala za njih poklic ter jih spodbujala k lepemu vedenju, ljubezni in pokorščine do starišev, mojstrov in učiteljev, ker le potem lahko postanejo ugledni mojstri in dobri člani človeške družbe ter zvesti sinovi na-* še mile domovine. Obširen nagovor na vajence je imel tudi g. Ogrin. Vsi predavatelji so želi burno odobravanje.
Sestanek je res krasno uspel in vsi vajenci so odnesli najlepše vtise in polno navdušenja z željo, da se taki sestanki večkrat prirode. — K tako ogromni udeležbi na sestanku moramo priznati zahvalo obrtnim zadrugam in in obrtniškim mojstrom, ki so pripomogli do tako častnega uspeha. Čuji smo, da je nekdo — ki mu naj-brže ta sestanek ni bil po volji — motil mir pred vhodom v dvorano, kar naj pa v bodoče opusti.
Revizija socialnega zavarovanja.
O	delu za revizijo socialnega zako-nodajstva je javnost dostikrat krivo obveščena, kar je že povzročilo velike zmede v krogih gospodarstvenikov in
interesentov. Zato se je centrala industrijskih korporacij obrnila po točne podatke na pristojna mesta v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in je dobila tele informacije:	V najkrajšem času namerava
minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Preka vzeti v proučevanje načrt zakona o zavarovanju delavcev. Šele po njegovih opazkah bo načrt poslan vsem zainteresiranim delavskim in gospodarskim korporacijam, da ga prouče. Nato se bo vršila širša anketa o tem vprašanju. Temeljna načela v načrtu zakona za zavarovanje delavcev se niso izpremenila in je zato ostalo tudi zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. V nasprotju s starimi načrti zakonov bo temelj novega zavarovanja delavcev zmernejša finančna podlaga.
IZ ORGANIZACIJ.
Organiziranje pletilcev Dravske banovine.
Dne 3. t. m. se je v Ljubljani vršilo prvo zborovanje pletilcev Dravske banovine, na katerem je bilo zastopanih nad 60 podjetij. Zborovalce je kot predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani pozdravil gosp. Ivan Samec iz Ljubljane. Zborovanje samo pa je vodil stanovski tovariš gosp. Henrik Franzi iz Ljubljane. Overovatelja zapisnika sta bila gospod Lojze Kristan iz Zapuš in Anton Adamič iz Kranja.
Gospod Franzi je pozdravil zborovalce in se zahvalil za častno udeležbo, orisal pa je tudi težave, s katerimi se imajo pletilci boriti in jih je zato pozval, da se za enkrat organizirajo v okvirju Društva industrijcev in veletrgovcev, kjer se je že ustanovila sekcija pletilcev.
Na zborovanju, v katerega so posamezniki z zanimanjem posegli z nasveti in predlogi, so bili sprejeti sledeči sklepi:
1. Ukrene naj se potrebno, da se pletilska obrt v novem obrtnem zakonu, ki je menda v osnutku že gotov, prizna za samostojno obrt, ki naj bo vezana na strokovno predizo-brazbo.
2. Prizadeva naj se, da se za pletilstvo določi triletna učna doba in pa najdaljša pomočniška doba, ki jo bo novi obrtni zakon določil za druge obrti. Dalje naj se zahteva polaganje pomočniških in mojstriskih izpitov.
Milko Krapež, Ljubljana:
Na Triglavu!
(Nadaljevanje.)
Veselo je zaukal mesar Peter, ko se je na koncu zelene planine pokazal ponosni Aljažev dom. Včasih je bil fant od fare (in na krepkem odmevu, ki je prišel nam od skalnatega Stenarja nad Aljaževim domom, se je spoznalo, da se za ukanje ne bi smel ustrašiti še še dokaj mlajših dečkov. Pred domom smo si izbrali mizo, odkoder smo imeli lep pogled na velikane, ki obdajajo s strmimi stenami dolino Vrat ter se sklepajo proti jugu na prelazu Luknje, kjer teče meja med Jugoslavijo in Italijo. Čez tisoč metrov visoka, skoro previsna »Severna stena« Triglava se je dvigala pred nami v višine, kjer je prehajala v Triglavski ledenik, desno pa v grebene proti vrhu kralja naših planin. Peter je ob pogledu na te strmine kar nekam nemirno povpraševal, kje jih bodemo prekoračili. Na tihem mi je zaupal, da je vzel s seboj konec vrvi. »Za vsak slučaj je dobro; človek
nikdar ne ve, kdaj mu pride vrv prav, posebno če gre preko takih sten, kjer se toliko ljudi ubije«, mi je dopovedoval moj obilni tovariš z vso resnostjo. Ko se nam je približal oskrbnik Torkar ter nam zaigral na svojo slavnoznano harmoniko, ga je Peter povabil k sebi ter mu ponudil krepak požirek iz svoje čutare. Med pogovorom o tem in onem, kar se tiče hribolazcev, se je Peter tudi jako zanimal za plezalce »Severne stene«. Čital je bil, da plezajo turisti po tej steni včasih kar po več dni, preden dosežejo vrh in da prestanejo neverjetne nevarnosti. Torkar, ki je jako prijazen in zgovoren mož, je začel pripovedovati čudovite reči o plezalcih po severni triglavski steni. Opisoval je, kako se plezalci spenjajo od skale do skale, čez prepade in previsne stene, stopinjo za stopinjo, prijem za prijemom, v posebnih plezalnih čevljih, navezani na vrvi itd. Peter je ves prevzet poslušal. Naenkrat pa vpraša: »Hm, kako pa ti ljudje prenoče, kadar več dni plezajo čez taka-le severne stene? Saj v skalah
vendar ne morejo spati, pa še navezani na vrveh, nad prepadi, brez odej, na mrazu in na snegu. Kaj morebiti nič ne spe?« — »O spijo, spijo«; mu odvrne Torkar ter se pri tem hudomušno popraska za ušesi. »Ampak vejo, gospod, stvar je taka-le: Ponoči pridejo s stene sem doli v Aljažev dom spat, zjutraj pa plezajo zopet naprej.« — Vsa miza je bušila v glasen krohot. Naš Peter se je zadregljivo smehljal, rekel pa ni nič na to in tudi zameril ni. »Ali vidite kterikrat kake divje koze v tem skalovju,« sem vprašal Torkarja. »Seveda, gospod, pa še koliko,« je odvrnil. »Včasih sem jih še prav rad pasel; sedaj, kar oskrbujem planinsko kočo, pa se ne utegnem več pečati z lovom.« Začel nam je nato pripovedovati razne zabavne doživljaje iz časov, ko je bil še lovec. Seveda je pri tem mogoče kaj dodal, nič ne de, ker ga je bilo prijetno poslušati. »Nekoč se mi je pa nekaj pripetilo, kar najbrže ne boste verjeli,« je nadaljeval. »Lezem in plezam po steni in pridem na greben, za katerim je bila majhna zelena polica. 911-
3. Ukrene naj se potrebno, da se ustanovi lastna obrtna zadruga pletilcev. Pri tem naj služijo za vzgled pravila sorodnih obrtnih zadrug in vpoštevajo naj se posebne razmere v pletilstvu.
4. Ukrene naj se potrebno proti izkoriščanju malih pletilskih podjetij s strani velikih odjemalcev.
5.Dokler ne bo ustanovljena in dovoljena lastna obrtna zadruga pletilcev, bodo pletilska podjetja, v kolikor niso že redni člani Društva industrijcev in veletrgovcev, organizirana kot izredni člani v sekciji pletilcev tega društva. Za čas članstva pri sekciji se določa mesečna članarina 30 dinarjev, razen tega pa se določi za izdatke, ki bodo zavezani s predpripravami za ustanovitev zadruge enkrat za vselej ustanovnima po 50 Din.
V	pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne obrtne zadruge pletilcev so bili na to izvoljeni sledeči gospodje in gospe: za predsednika: gosp. Henrik Franzi, Ljubljana; za odbornike oz. odbornice pa: gospa Metka Lazar iz Ljubljane in sledeči gospodje:	Anton Adamič,
Kranj, Janko K o c m u t, Kranj, Jernej Kušlan, Kranj, Fran Lajovic, Litija, Martin Mahkota iz Ljubljane, Janko Novak iz Radovljice, Vekoslav S traja ar iz Novega mesta, Ciril Vajt iz Celja in Alojzij Vogelnik iz Radovljice.
Društvo industrijcev in veletrgovcev je že vsem pletilskim podjetjem, za cijih naslov je vedelo, poslalo pristopnice in bo, čim bo prejelo izpolnjene prijave, takoj sestavilo točen seznam vseh pletilcev. Stanovska dolžnost vsakega pletilskega podjetja Dravske banovine je, da brez odlašanja prijavi članstvo v sekcijo imenovanega društva. Prijava je v interesu vsakega podjetja, ker se bo sekcija naravno mogla ozirati le na želje in potrebe podjetij, ki bodo pri njej včlanjena.
Ravnatelj reparacijske banke v Beogradu. Danes prispe v Beograd ravna-elj Banke za mednarodna plačila Pier-re QuesnaY, da se bo razgovarjal z guvernerjem Narodne banke, Bajloni-jem o sodelovanju Banke za mednarodna plačila pri stabilizaciji dinarja.
Volilni rezultati v Nemčiji. Po dosedanjih uradnih volilnih izidih je pri nedeljskih volitvah glasovalo izmed 428
šim nekakšno žvižganje, pa gledam, gledam, kaj bi to bilo in kaj zagledam!: Na vrhu strme skale sedi divja koza na repu, sprednje noge pred seboj, zadnje pa dvignjene in parklje v gobcu. Hudiman, kaj pa je to, sem si dejal. Lezem tiho in previdno bliže, pa vidim, da je poleg koze mladič, ki sedi enako in oponaša staro. Kaj mislite, gospodje, da sta počeli kozi? Stara je učila mladiča žvižgat! Kaj takega še nisem videl in tudi ne slišal, gotovo mi tudi vi ne boste verjeli. Od jeze sem pomeril, četudi streljati ni bilo lepo. Toda ko je počilo, sem videl, da sta mi že obe kozi ušli. Dobro sta se požvižgali na-me!< Tako smo se prijetno zabavali. Toda ura odhoda je bila. Ko smo se prisrčno poslovili od Aljaževega doma, smo jo korajžno mahnili preko suhe, široke struge hudournika pod triglavsko »Severno steno« proti Pragu, preko katerega drži steza na Kredarico.
—	Kako se nam je godilo na križevi poti, ki je nikoli ne pozabim, pa vam bom povedal v prihodnji številki »Obrtnega Vestnika«.
za krojače,
čevljarje,
šivilje
in vse
SPECIALNE STROJE
milj. volilnih upravičencev 34,943.460 volilcev, med tem, ko je 1928 bilo oddanih le 30 milijonov 728.381 glasov.
'Od teh so dobili: Socialdemokratje 8,536.016 (1928 9,951.059) 142 mandatov (1928 153). Nemški nacionalci 2,458.497 (4,380.029) 41 mandatov (73). Kat. cen-trum 4,550.000 (3,711.141) 76 mandatov (62). Komunisti 4,600.000 (3,263.354) 77 mandatov (54). Nemška ljudska stranka 2,050.000 (2,678.207) 33 mandatov (45). Drž. stranka (demokrati) 1,322.608 (1,504.148) 20 mandatov (25). Gospodarska stranka 1,352.000 (1,395.684) 23 mandatov (23). Bavarska ljud. stranka (katoličani) 1,103.000 (945.304) 19 mandatov (16). Narodni socialisti 6,275.000 (809.7/ 106 mandatov (12). Landvolk 18 mandatov (13). Konservativna ljud. stranka 2 mandata (0). Nemška kmetska stranka
6	mandatov (8). Landbund 3 mandate 573 poslancev, med tem, ko jih je stari imel le 491.
Iz gornjih številk je razvidno, da so ekstremisti močno napredovali, kar je v evropskih političnih krogih povzročilo veliko razburjenje.
Za zvezo Slovenije z morjem. Dne 15. sept. se je mudila v Beogradu deputa-cija odbora za zgraditev železniške zveze z morjem. Deputacijo je vodil sušaški župan dr. Djuro Ružič, ljubljansko občino pa je zastopal dr. Riko Fuks. Deputacija se je zglasila v različnih ministrstvih in obiskala tudi ministra za šume in rude g. dr. Antona Korošca.
DOBAVE.
Dobave. Prometno komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kv. m navadnih šip in 7 kv. m. keramičnih plošč; do 22. septembra t. 1. pa glede dobave 40 kg šivalnih jermenov, 30G0 komadov toporišč, 400 komadov smrekovih drogov ter glede
dobave 700 kub. m gramoza. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 m žice iz silicium branže, 500 kg železne žice, 50 žebljev za podkve, 20 komadov žag, 500 komadov žag za kovino itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za* TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. sept. t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave 41.000 kg rebrastih plošč iz železne pločevine in 9401 komadov žebljev za iste; pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 51.045 kg rebraste pločevine; dne 29. sept. t. 1. pa glede dobave lesenega materijala; dne 29. sept. t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave barv in firneža. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 29. sept. t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina, 30.000 kg portland-oementa, 1000 kg vulkan olja, 300 m3 jamskega lesa, 10.000 komadov krajnikov in 258 m jeklene žične vrvi. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
—	Dne 30. sept. t. 1. se bo vršila pri tehničnem oddelku Sreskega načelstva na Sušaku licitacija glede dobave pohištva za železniško postajo Ba-kar. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri istem oddelku).
Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 27. sept. t. 1. pismene ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Oddaja zakupa restavracije na postaji Karlovac se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. sept. t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Prodaja lesa se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. sept. t. 1. pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	 PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Telefon it. 2S08	Račun pri poitni hranilnici v Ljubljani it. 12.031	Telefon	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospeSuJe ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij,.Izvršuje! vse bamine akcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoii račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po do
govoru primerno više
dobite najceneje
pri domači tvrdki
n m
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 6.
Naročniki tega lista dobijo na
vse stroje 7% popusta v trgovini 1
T
UJEČ EVGEN. LJUBLJANA
Smoletova ulica štev. 3
se priporoča za prodajo elektrotehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd.
Telefon 20-89	Telefon 26-89
Železnina orodje, okovjeitd.
Porcelan
Najboljši
firneži, laneno olje, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, kakor tudi kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst dobite po . nizki”ceni pri tvrdki
Alojzij Keber,
Ljubljana, Marijin trg 8.
Detaljna zaloga DUKO-lakov po tvorniSkih cenah. — Antozid barve zoper rjo. i
Steklenma
žinč
BOGDAN
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
(poleg Figovca)
Specialna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL V FULDI
1	Zastopnik:
PETER ANGELO
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4/1
Specialiteta: uizarsU ta ko-larskl stroji, posamezni in v vsaki kombinaciji s vda* lanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi stroj! za jermenski pogon
Polootraien kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
L,
z, fcoMo+rtj	Ti	ilinBir	~	T	r	Gradnik	Iran	Lombar.	—	Ttakamm	»Merkur«,	teg-^nd.	d.	d.	(psedrtavaft	0.	Mlcbdlek).	V»i	v	Ljubljani.