LETO XII ST 131

GLASILO KOLEKTIVA PODfETfA »GRADI S«
ZANIMANJE ZA PERSPEKTIVNI PROGRAM RAZVOJA PODJETJA
Osnutek programa sicer še ni v javni razpravi
Čeprav osnutek perspektivnega programa razvoja podjetja še ni v javni razpravi, smo prejeli že vrsto pripomb. To dokazuje, da se kolektiv le zanima za jutrišnji dan. Objavljamo nekatera mnenja in predloge o novem osnutku perspektivnega programa.
»Festina lente«
Inž. Jože Uršič je med drugim dejal: Pri sestavljanju dolgoročnega Plana velja latinski izrek »festina lente« — »hiti počasi«. To velja tudi Za naš perspektivni program. Pred leti smo začeli s tezami, ki jih je takratna komisija sprejela, potem pa Je vse skupaj zaspalo. Nisem za centralizem v podjetju, sem pa za tak asortiman prevzetih del, ki bo zahteval, da podjetje v večji meri posluje kot celota.
Verjetno so za majhna dela, majhna podjetja primernejša in cenejša. Gre se torej za bistveno spremembo a^ortimana del. To pa seveda ni odvisno od nas, temveč v veliki meri °d politike investiranja v državnem uierilu. Zadnje čase gremo v to siner, samo to se tako počasi spreminja, da je res težko biti »komerci-nlno korajžen«. Kljub temu pa se rni zdi, da bo morala naša komerciala postaviti vse na širšo bazo, za katero pa mora stati vse jedro našega podjetja. Zdi se mi, da ima naša komerciala premalo kompetenc m zaslombe v enotah podjetja.
Tudi razvojna dejavnost je bila Y našem podjetju že organizirana pa Je zasoala. Mislim, da je organizacija razvojnega dela bila takrat pravilno Postavljena, žal pa preozka in brez Posebej organizirane koordinacijske službe.
® Mnogo idej je že bilo uzakonjeno v našem statutu
Berto Praprotnik, Celje: Mislim, da je mnogo idej v programu že napisanih v našem statutu. Potrebno bi jih bilo le dosledno izpolnjevati. Mnogokrat je sklicevanje na uspešnost izvajanja našega uzakonjenega Programa samo izgovor ali bolje rečeno beg pred odgovornostjo. Postavljati reorganizacijo podjetja, kot edini izhod iz vseh težav, kj so v veliki meri zunaj podjetja, je zelo nevarna igra. Pri tem pa sem seveda za vsako sodobno organizacijo ali reorganizacijo, ki bo kakorkoli v Prid celotnega podjetja,
• Potrebna bodo večja vlaganja v raziskovalno delo
Polde Ilovar, predsednik upravnega odbora podjetja: Teze za perspektivni program in razvoj podjetja »Gradis« so dokaj deklarativne, Preveč posplošene in bi mogle veljati 2a katero koli dejavnost ali podjet-Je- V celoti sta pri naštevanju osnovnih poslovnih ciljev zanemarjeni ekonomska plat in rentabilnost. To hi morali prav gotovo posebej poudariti.
Za boljše poslovne rezultate so Prav gotovo potrebne razne organi-zacijske spremembe v samih poslovnih enotah, zlasti pa na centrali Podjetja. V ta namen bodo potrebna yečja vlaganja v študijsko in raziskovalno delo in v proučevanje tržišča, tako doma kot v tujini.
Program razvoja podjetja mora zagotavljati nenehno rast in razvoj v mejah slovenskega poprečja v gradbeništvu.
® Program mora zagotoviti podjetju večjo materialno osnovo
Iko Ravnikar:	Osnovni namen
Perspektivnega programa razvoja Podjetja je prav gotove doseči čim-višjo raven najsodobnejših proizvodnih metod, sredstev in organizacije, Predvsem pa zagotoviti podjetju cirnvečjo materialno osnovo.
Perspektivni program bi morali tud; vpeljati oddajanja del po poslovnih enotah po planskih cenah. S tem bi prišlo bolj do izraza nagrajevanje po delu.
Perspektivni program bi moral tudi uvesti pokalkulacije, analize stroškov in finančnega uspeha za vse posamezne objekte.
• Smo za vse, kar je napredno
Ing, Janez Gričar: Naša skupina (ing. Gričar, ing. Bleivveis, Polak in Božič) je teze temeljito predelala. Mislim, da bo potrebno za mnoge predvidene naloge najti strokovno ustrezne in to snov obvladajoče kadre — pri delu za inozemstvo pa še veliko znanja tujih jezikov. Tudi jaz sem za realizacijo sklepov. Tako je npr. že bilo več sklepov upravnega odbora, da je potrebno oddelek za kalkulacije na centrali okrepiti s kalkulanti, ki imajo dovolj prakse na gradbišču. Prav tako smatram, da bi moral imeti tehnični kader v operativi mnogo več smisla za ekonomične zgraditve, pravilno kompletno obračunavanje itd., kar vse vpliva na uspeh podjetja.
Marsikaj se da tudi poenostaviti. Tako bi bilo npr. možno mesečne situacije prenesti na mehanografske stroje če bodo sektorji in gradbišča res ažurno in pregledno vodili gradbene kniige.
Tudi interna banka je potreben nujen in spodbuden ukrep. Predlogov je seveda, dovolj, zato čim-pre.i začnimo realizirati konkreten program!
manj kij ivosti. Premalo pa je predlogov, da bi lahko dosegli zaželene cilje prespektivnega programa. Seveda pa je potrebno izhajati iz obstoječega stanja.
Posebej bi kazalo razmisliti, ali je pravilna zahteva, ki jo navaja predlog perspektivnega programa, da se ustanov; interna banka in to z glavnim pomenom, da bi sredstva enot vJ"ačala 23 Potrebe drugih enot (najbrže, kadar bi bile v izgubi, ali verjetno, kadar bi potrebovale več obratnih sredstev).
(Nadaljevanje na 3. strani)
ODGOVORNOST NA PRAVO MESTO
Letna skupščina sindikalnega odbora podjetja »Gradis«
Letni skupščini sindikalnega odbora podjetja »Gradis« je prisostvovalo 42 delegatov. Od povabljenih so se skupščine udeležili še: predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije Lojze Capuder, član mestnega odbora sindikata Ljubljana ing. Milan Drev, tajnik mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev Mile Elakovnič, glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan in drugi gostje. V razpravi so sodelovali: Lojze Capuder, Tone Zaletelj, Alfred Brank, Lojze Cepuš, Rajko Zupančič, Franc Škrabelj, Jože Lorenčič, Stane Uhan, Roman Markuš, ing. Franc Marinčič in Božo Lukač. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Tone Zaletelj.
'I'
Ali bo lahko kljuboval vsem viharjem?
Interna banka?
Rajko Zupančič: Teze napovedujejo določene reorganizacije. Če se bodo pa izvedle, bo po mojem mnenju potrebno predvideti tudi druge reorganizacije, ki so posledica prve. Pravilna je zahteva po ustanovitvi posebne službe, ki se bo ukvarjala z razvojno dejavnostjo in organizacijskimi vprašanji za oblikovanje poslovnih ciljev, Teze sicer ne postavljajo jasnih stališč, v katero smer naj se gibljejo posegi v zvezi z organizacijskimi vprašanji. Znano je že dejstvo, da je uspešnost dela v podjetju odvisna od pravilno postavljene organizacije poslovnega procesa, v katerega spada nabava, poslovnih elementov, preoblikovanje in končno tudi preskrba finančnih sredstev za nabavo poslovnih elementov, Sedanja organizacija ne ustreza povsem zahtevam in so delno v tezah tudi nakazane nekatere po-
V	obširnem poročilu predsednika Toneta Zaletelja je opisana vrsta uspehov, k; so bili doseženi v preteklem obdobju. Ko je govoril o samoupravljanju, je med drugim dejal : Samoupravna družba ne more obstajati, če ni istočasno svobodna skupnost, v kateri je zavest odgovornosti na prvem mestu. Prav tako mora biti naša skupnost »Gradisa« demokratična, ki bazira na samoupravnem dogovarjanju. Vse skupaj pa mora bti povezano v neločljivo celoto.«
V	nadaljevanju svojeg govora je nanizal nekaj konkretnih nalog, ki so bile izvršene v preteklem obdobju:
—	sprejet je pravilnik o delu sindikalnih organzacij v našem podjetju;
—	potrjen je bil predlog sindikalnega odbora glede razporeditve delovnega časa in plačevanja polurnega odmora;
—	utrdila in izboljšala se je povezava in sodelovanje med višjimi in nižjmi forumi;
—	napravljena je bila analiza gospodarjenja in poslovanja v podjetju, v katerih je sindikalni odbor nakazal vrsto konkretnih predlogov za spremembo poslovanja;
—	napravljena je bila analiza, kako se hranijo in kje stanujejo naši delavci, da se stanje izboljša;
—	število včlanjenih v sindikat se je od 79 %> pred dvema letoma, dvignilo na 98 °/o organiziranih;
—	po sklepu sindikata je posebna delegacija obiskala delavce v Nemčiji ter se zanimala za njihovo življenje in pogoje dela;
—	organiziran je bil poseben tečaj za izobraževanje sindikalnih kadrov;
—	organizirane so bile letne in zimske športne igre itd.
Po poročilu se je razvila živahna razprava, iz katere posnemamo le nekaj bistvenih pripomb.
Alfred Brank je govoril o odhajanju delavcev v tujino, o izboljšanju skrbi za delavce. Posebno pa je naglasil nepravilnosti pri pobiranju sindikalne članarine. Članarina se

:	f I fl i : : 1
!UIS!ilII,g!IIi!l*f« •««’«
DELOVNI USPEH — Nedavno tega so slovesno odprli novo pekarno v Kopru Delo je bilo hitro in kvalitetno opravljeno. Kapaciteta pekarne je 24.000 kg kruha na dan, ali vsako uro eno tono. Pekarno je zgradila naša enota v Kopru
pobira iz osebnih dohodkov. Ko pride nov delavec k podjetju, ga ob vstopu nihče ne vpraša ali želi biti član sindikata ali ne, članarno pa mu takoj odtegnejo. Smatra, da bi morali sindikalni funkcionarji z novo sprejetim; delavci več razpravljati in jih zavestno Vključevati v sindikalne organzacije.
Rajke Zupančič je razpravljal o rekreaciji, letnem dopustu in p upravljanju naših počitniških doy mov. Med drugim je poudaril, da so obiskovalci počitniških domov v glavnem kvalificirani in visokokvalificirani delavci, medtem ko je nekvalificiranih zelo malo. Predlaga, da bi prihodnje leto sredstva, ki so na razpolago še bolj smotrno razdelili, oziroma da se da več kot to delajo nekatera druga podjetja. Glede samskih domov pa je menil, da so ti postavljeni že po vseh naših enotah, le v Ljubljani bo treba razmišljati o postopni ukinitvi lesenih pro-vizorijev v Tomačevem naselju.
Franc Škrabelj meni, da je potreba bolj skrbeti za delavce, predvsem pa urediti sistem nagrajevanja kvalificiranega kadra, ker bomo le tako omejili neorganizirane odhode v tujino.
Jože Lorenčič je razpravljal o poškodbah pri delu, ki jih je od lanskega leta občutno več. Vzrokov za to je veliko. V mnogih primerih pa so delavci krivi sami, ker se ne držijo predpisov, po drugi strani pa tudi premalo skrbimo za varnostno službo.
Lojze Capuder je menil, da se poslovne enote in sindikalne podružnice preveč zapirajo vase. Premalo se pred očmi vseh članov sindikata kaže cilj Gradisa kot celote. Tu bo morala prav sindikalna organizacija odigrati svojo vlogo, kajti nepravilno je, če dela vsak po svoje in še vsak hoče nekaj svojega, V današnjih integracijskih procesih je potrebno tudi to upoštevati.
Pozdravil je sodelovanje štirih gradbenh podjetij, to so: Tehno-Sradnje Maribor, Primorje Ajdovščina, Sovenija ceste Ljubljana in Gradis Ljubljana. Prav tu je potrebno napraviti določen korak naprej, ker te osnove ne smejo ostati samo pri pogodbi, temveč je treba razvijati za trg ter razmišljati o notranji delitvj dela, o skupnih naložbah in raziskavah tržišča.
Ko je govoril o delitvi dohodka, je omenil, da je zlasti pomembno pridobivanje dohodka, prav tako je potrebno postopoma uskladiti probleme okrog delitve osebnega dohodka, skratka, od besed j e potrebno preiti v. konkretno akcijo.
ing. Franc Marinčič je menil, da je akordiranje administrativnega kadra in nagrajevanje organizatorjev proizvodnje premalo učinkovito in spodbudno. Dejal je tudi, da bi morali biti tisti, ki so najbolj prizadevni, tudi primerno nagrajeni.
Roman Markuž pa je dejal, da bi moralo biti na kandidatni listi več kandidatov in ne samo toliko kolikor se jih voli. Govoril je tudi o kvalitetni prehrani in delitvi toplih obrokov, katere naj bi podjetje po možnost regresiralo.
L. Cepuš
tuaino Delavski svet je razpravljal
HhHBHI
HHHI

Kaj pravijo sindikati o gibanju gospodarstva v Sloveniji
Na nedavni seji republiškega sveta sindikatov Slovenije so med drugim govorili o ekonomski politiki za leto 1969. Naše gospodarstvo je lete 1968 relativno dobro končalo,
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva po stalnih cenah je narastel skoraj za 7 %, v družbenem sektorju še nekoliko več. Fizični obseg industrijske proizvodnje je narastel za 8 %, izvoz blaga in storitev se je povečal za 6%. Produktivnost dela v družbenem sektorju se je povečala za 7,5 %, nekoliko pa je narastla zaposlenost — za okrog 0,4%, medtem ko smo imeli prejšnji dve leti kompletno stagnacijo.
Osebna potrošnja po stalnih cenah je narasla za približno 5%, nominalni osebni dohodki so se povečali za 8,2 %. Življenjski stroški so narasli za 4,5%, realni osebni dohodki pa so bili letos za 3,6% večji kot v lanskem letu. Zanimiv je podatek, da so naložbe v osnovna sredstva — po stalnih cenah — narasle za več kot 13 %. Gre za nov pojav, saj smo imeli zadnja leta stalno upadanje investicij. Na izboljšanje situacije kažejo tudi zaloge v gospodarstvu. Zaloge so letos narasle v primerjavi z lanskim letom za 2 %, s tem ko so lani narasle v primerjavi z letom 1966 za 10%. Lani so zaloge hitreje naraščale kot proizvodnja, medtem ko je letos obratna situacija: zaloge so bistveno počasneje naraščale kot proizvodnja,
• In kakšne so naloge ekonomske politike v letu 1969?
Iz analiz republiškega sveta sindikatov Slovenije in seveda ob vsem kvalitetno novem, ki se poraja in uevljavlja, pa je še vrsta problemov, ki jih bo treba pospešeno reševati, če hočemo uspešno nadaljevati začeto pot gospodarske in družbene preobrazbe, zagotoviti stalen in dovolj hiter vzpon gospodarstva in s tem zagotovili tudi stalne in dovolj široke osnove za povečanje obsega in družbenega standarda.
Vse omenjene probleme, ki predstavljajo obenem naloge ekonomske politike v letu 1969, bi mogli razvrstiti takole:
—	pospešiti modernizacijo gospodarstva, ki se ne odvija dovolj hitro;
—	sanirati del slovenskega gospodarstva, ki je v težkem položaju zaradi raznih vzrokov (nizka produktivnost, nesodobna tehnologija, neprilagojenost potrebam domačega in tujega trga, neustrezne politike investiranja v preteklosti itd.);
—	povečati možnosti za zaposlovanje;
—	nadaljevati z reševanjem nekaterih ključnih problemov v infra strukturi (energetika, prometne povezave);
—	reševati nekatera osnovna neskladja, ki so nastala v šolstvu pri pokojninah, na področju socialnega skrbstva (predvsem skrbi za borce), v kulturi in v osebnih dohodkih milice; prav tako bo treba reševati nekatere naloge s področja teritorialne obrambe zaradi že znanih okoliščin;
—	zagotoviti večjo stimulativnost za ustvarjanje večjega dohodka z ustreznim obsegom in politiko oblikovanja ter politiko delitve osebnih dohodkov;
—	ob vsem povedanem povečati akumulativno sposobnost gospodarstva, da bo vedno bolj lahko samo in na višji ravni sposobno reševati probleme reprodukcije.
Vsi ti problemi in iz njih izvirajoče naloge so taki. da jih ni mogoče zanemariti ali njihove reševanje odlagati brez škode za normalen gospodarski in družbeni razvoj, pa tudi za politično raz-polozenje m politično stabilnost. To pomeni, da jih moramo vse nkrati postaviti kot cilje in naloge ekonomske politike in tudi hkrati reševati.
S Predlogi sindikatov so bili v glavnem upoštevani
Tudi v razpravi, ki se je nanašala na konkretne zakonske predpise, je ugotovila, da so bili predlogi sindikata v glavnem zasedeni. Predlagale! novih predpisov so delali pod pritiskom dejstva da je treba zbrati v letu 1969 za reševanje problemov splošne potrošnje za skoraj 16 % več sredstev kot v letu 1968, čeprav bo družbeni proizvod predvidoma porastel nominalno za okrog 10%. Torej, gre za očitno prerazdelitev družbenega proizvoda med posameznimi oblikami potrošnje, ki pa je vedno izredno občutljiva in težavna.
V splošnem pa ugotavljamo, da so bila v glavnem sprejeta bistvena načela, ki jih je predlagal sindikat, in to so:
„ L Ne Povečati obremenitve gospodarstva, pri tem pa zmanjšati skupno prispevno stopnjo iz osebnih dohodkov,
2.	Bremena, ki naj jih nosijo občani, naj se porazdeli bolj ena-kemerno za vse kategorije prebivalstva (delavci v združenem delu, področje zasebnih storitev’, kmetje, intelektualne storitve itd.).
3.	Tisti, ki več dobivajo, naj tudi več prisoevajo za skupna družbene potrebe, vendar tako, da ne bi ogrozili stimuliranje poslovnosti in zavzetosti za večjo produktivnost in za doseganje večjega dohodka.
rt ?a,VČne °^.a'®ave na3 prispevajo tako k omejitvi socialnih d^jn''n trt'1" ^UC*' ^ usmerjanju razvoja ali pospeševanja določenih
Da so bila stališča sindikata nravilna, so pozneje tudi v raz-prav! potrdili ta dejstva. Vsi so bili enotnega mnenia, da je nujno zmanjšat: obremenitve gospodarstva in ne večati, ža 'pokritje sp.osne porabe pa bomo morali prvenstveno upoštevati sposobnost m možnost gospodarstva, ki jim nam daje njegova krepitev in njegovo povečanje poslovnosti.

Gradivo, ki so ga obravnavali člani delavskega sveta na seji dne 23, januarja 1969, je vsebovalo predlog o organizaciji poslovanja strojnoprometnega obrata, investicijske nabave za to leto in povečane stopnje amortizacije osnovnih sredstev ter predlog začasnega pravilnika o merilih za podeljevanje pohval in nagrad za uspehe na področju varstva pri delu.
Novembra lani je naročil delavski svet, naj strokovne službe izdelajo osnutek organizacije poslovanja strojnoprometnega obrata v zvezi z medsebojnimi ekonomskimi razmerji. Posebna strokovna komisija je predlog izdelala in ga je obravnaval upravni odbor na seji 26. decembra 1968. Upravni odbor ga je sprejel in predložil v obravnavo kolektivom v enotah.
Osnova za sestavo osnutka organizacije poslovanja omenjenega obrata so bili naslednja vprašanja:
Namembnost sredstev, tj. stroškov in transportnih sredstev, stroški, katere naj neposredno pokriva obrat in stroški, na katere kolektiv obrata ne more vplivati, odnosi v zvezi z investicijskim vzdrževanjem strojev, dispozicija strojev uporabnikom in nabava rezervnih delov
Navedena vprašanja so nastala v sedanjem načinu poslovanja strojnoprometnega obrata, ko se je leta 1966 postavilo načelo, da mora SPO poslovati samo z ekonomskimi najemninami za obratovalno uro, kjer so v strukturi cene vključeni poleg direktnih stroškov pogona strojev in stroškov dela (osebni dohodki zaposlenih v obratu) tudi stroški amortizacije osnovnih sredstev, katere upravlja ta obrat. Sem sodijo tudi obresti od teh sredstev in zavarovalnih premij za vsa omenjena sredstva, s katerimi upravlja kolektiv SPO.
V takem načinu poslovanja so nastala določena nesoglasja in niso uskladeni interesi med enotami v podjetju z interesi poslovne politike podjetja kot celote ter interesi strojnoprometnega obrata.
Nesporna je ugotovitev, da so bili stroji in avtomobili nabavljeni iz ustvarjenih sredstev vseh delavcev podjetja in jih upravlja kolektiv strojnoprometnega obrata.
Za opravljene storitve enotam v podjetju zaračunava SPO obratoval ne ure po ceni, ki jo predpiše uprav ni odbor podjetja. Iz te cene form'-ra svoj dohodek, katerega deli po enakih principih kot druge proizvodne enote v podjetju, ki neposredno nastopajo na tržišču s svojimi storitvami, se prav; po ceni, ki se formira po načelu ponudbe in povpraševanja.
Od dosežene višine dohodka se potem odvisni tudi osebni dohodki delavcev obrata. Interes obrata je, da dobi priznanih čimveč obratovalnih ur. S ceno za eno obratovalno uro mora pokrivati obrat vse stroške: za gorivo in mazivo ter druge stroške, ko stroj obratuje, vključno s stroški dela (osebni dohodek strojnika), pa tudi stalne stroške, ki ostajajo, čeprav stroj ne obratuje. Stroški amortizacije stroja, zavarovalnina, obresti od poslovnega sklada in del režijskih stroškov se namreč ne zmanjšujejo in tečejo tudi takrat, kadar stroj ne obratuje bodšsi zaradi slabega vremena, ko je stroj v okvarj ali če čaka na razporeditev v drug kraj in podobno. Po podatkih obračuna storitev obrata znašajo stalni stroški pri težki mehanizaciji približno toliko, kot znašajo stroški, kadar stroj obratuje. V kalkulaciji cene so bile sicer plansko predvidene ure zastoiev in upoštevani predvideni stroški v ceni za obratovalno uro stroja. Deiansko nastajajo razlike od predvidevanja, zlasti kar zadeva čas, ko je stroj v popravilih in ni mogoče takoj dobiti rezervnih delov, ali kadar zaradi objektivnih zunanjih vzrokov ni mogoče polno zaposliti strojne kapacitete.
Kolektiv strojnoprometnega obrata nima nobenega neposrednega vpliva, da bi zmanjšal stalne stroške oz. jih uskladil s predvidenimi, ki naj bj bili pokriti s ceno za eno obratovalno uro, predstavljajo pa dejansko, kot je bilo že prej omenjeno, polovico cene za obratovalno uro strojev težke mehanizacije
Vrednost mehanizacije, s katero upravlja kolektiv strojno prometnega obrata, predstavlja tri četrtine vseh delovnih priprav, ki jih ima podjetje. To je pravzaprav celotna
strojna kapaciteta podjetja, razen lahke in srednje mehanizacije in strojne opreme, ki jo imajo instalirani drugi stalni obrati (lesni, kovinski, OGP). Ker je prvenstveni interes strojnoprometnega obrata, da doseže zadostni dohodek, niso bili vedno upoštevani tudi interesi celotnega podjetja glede na razporeditve strojev gradbenim enotam, ki se moralo prilagajati izključno pogoiem tržišča pri izvedb; gradbenih del, katere brez mehanizacije y sedanjih pogojih ni mogoče opraviti.
Redna investicijska vzdrževanja strojev (tako imenovana generalna popravila) se ne smejo zavlačevati, saj potem občutno porasteio stroški popravil in mehanizacija daljši čas ni v obratovanju.
Tudi tukaj se interes obrata ni mogel usk'aditi s splošnim interesom, in to ne po krivdi kolektiva te enote. Vsrka izgubljena ura obratovanja. ko bi moral biti stroj v generalnem popravilu, vpliva na doho-
IZ VAJENIŠKE SOLE:	»Stopnjuj
pridevnik bolan!«
Učenec: »Bolan, hudo bolan, mrtev!«
dek oz. neposredno na višino osebnih dohodkov delavcev obrata zaradi prej omenjenih stalnih stroškov.
Vodstvo obrata si prizadeva, da bi bili pri posojanju prostih kapacitet strojne mehanizacije drugim naročnikom izven podjetja v prvi vrsti upoštevanj poslovni interesi podjetja in da ne bi npr. drugo gradbeno podjetje zaradi pri nas izposojene težke mehanizacije (zlasti specialne) izpodbijalo naše podjetje na gradbenem tržišču. Za to mehanizacijo pa se kolektiv Gradisa vsako leto odpoveduje delu zaslužka, da jo nabavi in da jo ima pripravljeno za predvidena dela. Tuji najemnik našega stroja plača dejansko samo stroške obratovanja stroja po dogovorjeni ceni, izgube predvidenega dobička, ki bi ga imel kolektiv našega podjetja, če bi dobili delo, pa ne nadomesti,
Prizadevanje vodstva obrata v omenjene msmislu je zelo omejeno, saj ima vedno pred očmi, da bi opravili čimveč obratovalnih ur, da bi si zagotovili dohodek.
Vse našteto je povzročilo, da so organi uprav jan j a zahtevali ustrezno rešitev.
Po predlogu upravnega odbora in po razpravi je delavski svet sprejel naslednji način organizacije poslovanja strojnoprometnega obrata:
— obrat bo ostal še nadalje samostojna obračunska enota in upravljal tista proizvajalna sredstva, ki služijo celotnemu podjetju za izpolnjevanje proizvodnih nalog, in to za opravljanje strojnega dela in prevoznih storitev za vse enote podjetja;
—	obrat bo formiral svoj dohodek po ceni, ki jo bo določil upravni odbor za interne storitve. V njej pa bodo šteti samo neposredni stroški pogona vkjlučno z osebnimi dohodki in bo tud; obremenjen samo za te neposredne stroške, na katere lahko kolektiv obrata tudi neposredno vpliva (npr. poraba goriva in maziva, odprava nepotrebnih zastojev zaradi subjektivnih vzrokov in podobno);
—	stalni stroški, to so amortizacija, investicijsko vzdrževanje, za-, varovalne premije, obresti od poslovnega sklada, ne bodo bremenili obrata, temveč se bodo direktno prenašali na uporabnike mehanizacije po enoti, ki jo bo doiočil upravni odbor podjetja;
—	disponiranje mehanizacije bo v neposredni dolžnosti in skrbi tehnčne službe podietja. kar bo uskladeno s potrebam; gradbene eperalive;
—	investicijska popravila se bodo izvajala preko stremo inventarnega parka, katerega naloga bo pravočasna nabava rezervnih delov, naročanje popravil po vnaprej določenem planu in kontrola med izvedbo popravil
V	predlogu so nadalje našteti tudi principi, po katerih je potrebno uvesti stimulaiivnej.št nagrajevanje neposrednih upravljavcev mehanizacije ter drugih udeležencev pri poslovanju z mehe .izacijo.
Z uresničenjem navedenih ukrepov pri organizaciji poslovanja z delovnimi sredstvi podjetja bodo vsekakor odpravljena nesoglasja, ki so bila prej našteta, in v veliki meri uskladeni interesi. S len: bi dosegli osnovni cilj poslovne politike podjetja. da se povečuje tehnična sposobnost in izboljša mehancoprem-ljenost za čim bolj uspešno nastopanje na gradbenem tržišču.
V	nadaljevanju seje je delavski svet sprejel program novih nabav strojev in strojne opreme. Nabave so v pretežni večini zaradi nadomestitve dotrajane mehanizacije. Sredstva za predlagane nabave se bodo črpala iz amortizacije, delno pa bodo uporabljeni tudi skladi, ustvarjeni po zaključnem računu iz proizvodnje v lanskem letu
Zaradi hitrejše nadomestitve iz rabljene mehanizacije je sprejel delavski svet za letošnje leto povišane stopnje amortizacije osnovnih sredstev za določene stopnje, katerih izraba je hitrejša, kot pa je upoštevana pri normalnih stopnjah odpisa (amortizacije).
Na isti seji je sprejel delavski svet začasna merila za podeljevanje pohval in nagrad za uspehe na področju varstva pri delu. Namen tega je. da bi nagradili tiste delavce, ki prispevajo s svojim prizadevanjem, dejanji in organizacijskimi ukrepi k izboljšanju varstva pri delu. Da bo mogoče ugotoviti, kdo je k izboljšanju prispeval in v kakšni obliki, so določena posebna merila, po katerih bodo posamezniki ocenjeni iz varstva pri delu.
Komisija za zdravstveno in tehnično varstvo, ki je predlog meril sestavila, je mnenja, da bomo tako dosegli veliko večji interes za izboljšanje ukrepov za varstvo pri delu, kar bo prineslo koristi podjetju, celotni družbeni skupnosti in posamezniku.
16 let blagajne vzajemne pomoči
Namesto uvoda naj navedem nekaj podatkov blagajne vzajemne pomoči v KO Ljubljana V 16 letih so za člane koletkiva nabavili ca 25.000 m:l drv, 600 ton krompirja, 100 ton fižola, čez 300.000 kg jabolk, skoraj milijon jajc, čez 5000 metrov blaga itd.
To so velike količine, ki so jih člani blagajne vzajemne pomoči prejeli na obročno plačevanje.
Blagajna vzajemne pomoči šteje 200 članov. Vsak. ki želi postati član. mora vložiti v blagajno 10.000 S din Dela je torej bilo dovolj in tudj ljudje so zadovoljni. Zalo lahko odboru vzajemne pomoči pod vodstvom tov, Požarja smo čestitamo.
Gradisa v ve sinili
»Gradisov vestnik« izdaje delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
t najbolj iskani stroji
Na j več je povpraševanje je po avtodvigalih znamke Lorain
Naše podjetje iina dve avtodvigali znamke LORAIN. Dvigali pozna že večina članov našega kolektiva, posebno pa tisti, ki so jih
stregli pri raznih montažah.
Prvo dvigalo je bilo nabavljeno pred štirimi leti, drugo pa spomladi lanskega leta. Nosilnost obeh je ista. Dvigalo je zelo prikladno za dviganje različnih bremen, ki niso vezana na horizontalni transport, Je zelo mobilno kljub tež; 25 ton, tako da ga je moč prepeljati v enem dnevu v najbolj oddaljen kraj naše republike in še montirati ročico, Precejšnja ovira je majhna nosilnost mostov na nekaterih glavnih cestah.
Lansko leto je bilo zelo pestro glede dela s temi dvigali. Nemalokrat si ju lahko videl na cesti ob obali morja ali na severnem delu meje. Opravljali so razne usluge doma in pri tujih naročnikih Doma smo z njimi montirali več industrijskih hal (Luka Koper, Mojstrana, Celje, Maribor, Ljubljana). Pri tujih naročnikih pa je šlo predvsem za dviganje in pretovarjanje strojev, strojnih delov in drugih elementov, predvsem pa raznih cistern za goriva in druge tekočine. Ni bilo
malo primerov, ko sta morali dvigali na pot sredi noči na pomoč ponesrečenim tovornjakom in avtobusom. Za taka reševanja je bila mnogokrat potrebna zelo hitra intervencija, ker so bila v nevarnosti tudi človeška življenja.
Na te stroje smo vsi ponosni, posebno pa posadka, ki ju upravlja. Morda bi bilo prav, če jih predstavim.
Dvigalo LORAIN ima dvočlansko posadko. Eden izmed njiju mora biti poklicni šofer z višjo kategorijo, drugi mora biti pa kvalificiran strojnik — žerjavar.
Prvo dvigalo, ki je pri podjetju že štirj leta, upravljata Anton Lesjak kot voznik in Stanko Stumber-ger kot upravljač dvižne naprave žerjava. Lesjak je pri podjetju že več kot 20 let. Delal je na vseh večjih gradbiščih ter na vseh strojih, razen pri vibromaksu. Štumber-ger je pri podjetju 14 let. Preden je prišel na to dvigalo, je delal pri kompresorjih, buldožerjih in stolp-
nih žerjavih. Delal je na mnogih gradbiščih v Mariboru, na Jesenicah in v Kidričevem.
Drugo dvigalo, ki je novejše, saj še ni eno leto pri podjetju, pa upravljata Pavle Peternel kot voznik ter Lojze Kobal kot žerjavar. Peternel je pri podjetju že čez dvajset let. Delal je na gradbiščih v Mostah, na Ravnah, Jesenicah, v Medvodah in še drugje. Upravljal je tudi že skoraj vse težke gradbene stroje.
Njegova desna roka Lojze Kobal pa je še starejši član kolektiva kot Pavle. Tudi Lojze je bil na nekaj naših največjih gradbiščih v Mostah, Litostroju, Ljubljani, Delal je pri kompresorjih in gradbenih žerjavih.
Iz tega življenjepisa je moč povzeti, da so ti ljudje res vsestranski strokovnjaki in je prav, če so jim zaupalj upravljanje zahtevnih in dragih strojev. Fantje oziroma možje so res ponosni na te stroje. In ne samo ponosni, tudi sposobni so, saj so dostikrat rešili zelo kritično situacijo. Ponosni pa niso na nekaj, čemur pravimo — plača. Ker ustvarijo zelo lep dohodek podjetju, bi bilo prav. če bj bili ti ljudje le bolje stimulirani za trud in prizadevnost. Ne bi smel trditi, da so izjema, nekaj bi se še dalo najti njim podobnih med strojniki in šoferji.
L. S.
- \
r *•
DOLINA SMRTI — Letos bo deset let, odkar je naša poslovna enota na Ravnah zgradila odvodne jaške in dimnike za strupene pline, ki jih odvajajo iz pražarne svinca mežiškega rudnika na Žerjavu. Od takrat je v tem kotu izginilo vse življenje, izselilo ali odmrlo je sleherno živo bitje. Zato imenujejo domačini ta predel Dolina smrti
Nadaljevanja s prve strani * nadaljevanja s prve strani
■ ■ n
(Nadaljevanje s 1. strani)
Gre torej za nekako medsebojno Posojanje denarja in če imenujemo to banka, poleni prav gotovo z obrestmi.
Dinamičnost gradbenega tržišča je Precejšnja in je obseg del na določenem območju, kjer deluje neka gradbena enota, skoraj v celoti od-yisen od finančnih sredstev, ki jih imajo tamkajšnji investitorji. Volja kolektiva enote, pa naj bo še tako velika, ne pomaga pri tem veliko in mora v takem primeru nastopiti Podjetje kot celota.
Mislim, da bomo z uveljavitvijo interne banke umetno ustvarili notranja nasprotja. Enota namreč, ki bo imela slučajno več dela na svojem območju ne bo odstopila dela drugi, če bo interes posojilnih obresti močnejši in ta se bo vsekakor Pojavil. Ne vem, če bo mogoče uresničevati težnje zakona o delitvi dohodka, da bi na podlagi samoupravnih dogovorov med organizacijami
združenega dela na področju pridobivanja in delitve dohodka ustvarjali takšna mesebojna razmerja, ki bodo pripomogla k mobilnosti podjetja, kar je tudii poudarjeno kot zahteva v tezah.
® Bolj moramo upoštevati naše obrate
Ivan Lovec, KO Maribor: Pozdravljam zamisel podjetja, da programsko razvija organzacijo podjetja,
Glede srednjeročnega programa Pa smatram, da bi moral biti vsakoletni gospodarski načrt podjetja sprejet že do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. April ali celo julij, kot je bilo v lanskem letu, je zelo pozen.
Program naj zajema tudi določilo, po katerem bi moralo podjetje bolj načrtno zaposlovati naše obrate pri izvajanju obrtniških del na objektih, ki jih gradi podjetje.
© Racionalnejše zaposlovanje kadrov
Inž. Dragc.van Sever: Perspektivni program podjetja med drugim obravnava večjo mobilnost podjetja. S tem se kadrovska služba v celoti strinja. Toda to ni odvisno samo od nas, temveč tudi od vodilnih kadrov podjetja. Posebno tu bi morali veljati samoupravni dogovori. Ce npr. delavski svet podjetja, konferenca šefov ali strokovni kolegij sklenejo, da je v interesu podjetja, da se ta ali oni strokovnjak premesti v podjetju na bolj ustrezno delovno me-
sto, bi moral biti premestitveni dekret direktorja kadrovske službe dokončen. Ce bomo v perspektivnem programu rešili vsa kadrovska vprašanja, bo mobilnost podjetja v vsakem primeru elastičnejša kot doslej.
Tudi letni gospodarski načrt podjetja ne predvideva plana kadrov, čeprav smatram, da je ta plan prav tako pomemben kot osnovni material, mehanizacija itd. Ne moremo več planirati na pamet Isto velja za izobraževanje. Sestava dolgoročnega programa bazira na stabilni organizaciji podjetja oz. na bazi dolgoročnega plana izobraževanja, kajti vzgoja kadrov je še vedno dolgoročna investicija.
Racionalizacijo bi lahko zvedli tudi, če bi združili vse kadrovske oddelke, ki delujejo na ljubljanskem poročju.
Pozdravljam zamisel o perspektivnem razvoju podjetja, toda le-ta mora stati na trdnih tleh.
O perspektivnem programu oz. osnutku perspektivnega programa so na zadnji seji razpravljali tudi komunisti ljubljanske enote in centrale podjetja ter predlagali, naj se v času, ko bo osnutek programa že imel trdnejšo obliko, skliče konferenco vseh komunistov podjetja.
C.
Z letne skupščine sindikalnega odbora podjetja. V ospredju sta predsednik sindikalnega odbora podjetja Tone Zaletelj in tajnica Mila Capuder

Nekaj posnetkov med odmorom letne skupščine sindikalnega odbora podjetja. Delegati živahno razpravljajo tudi med odmorom
: im
Iz pisarne melianografskega oddelka centrale podjetja
Meiianografija
na pohodu
Z uvajanjem nove tehnike in sodobnejših tehnoloških procesov v proizvodnji postaja vse aktualnejša tudi obdelava podatkov. V sodobni tehniki evidence in obdelave podatkov vedno bolj uporabljajo stroje, ki jih imenujemo mehanografska sredstva.
Kadar govorimo o mehanografskih sredstvih ali kratko meha-nografiji, mislimo na stroje, ki nadomeščajo ročno knjiženje, evidentiranje, obračun in zbiranje informacij. Stroji dajejo želene podatke in rezultate po mehanično-elektronski poti, v natančni, zgoščeni obliki, na hitro dosegljiv način, da jih lahko učinkovito uporabljamo za nadaljnje usmerjanje poslovanja. Toda kadar mislimo na take stroje, ki imajo vse omenjene lastnosti, predstavljajo ti stroji tako imenovano visoko mehanografijo. V resnici pa se danes z visoko mehanografijo ukvarjajo le redke delovne organizacije, ker zahteva veliko denarja, pa četudi imaš stroj le izposojen, dalje ustrezno kvalifikacijsko sestavo kadrov in skrbno organizacijo zajemanja in priprave osnovnih podatkov. Večina delovnih organizacij, ki se ukvarja z uvajanjem mehanografije. prehaja postopno z nižje prek srednje v smeri visoke mehanografije.
Glede na stopnjo sposobnosti strojev ločimo običajno srednje in visokomehanografske stroje. Nekatere literature omenjajo tudi nižje mehanografske stroje, ki so navadni električni računski, pisalni in razmnoževalni stroji, za katere pa v praksi ta izraz opuščajo.
v Srednje mehanografski stroji so knjižni, fakturirni in statistični, V Jugoslaviji se je pri srednje mehanografskih strojih najbolj uveljavila vzhodnonemška firma Ascota. ki je v dobrih desetih letih prodala čez 5000 knjižnih avtomatov. Poleg nje si uspešno utira pot na našem tržišču nekaj kvalitetnejših firm z zahoda, kol npr. Siemag. Olivetti, Log Abax itd.
Visoko mehanografski stroji so manjše ali večje elektronske naprave za obdelavo podatkov sistema luknjanih kartic. Zanimivo je, da se tudi pri teh dragih napravah z velikimi kapacitetami in sposobnosti pojavljajo v Sloveniji najrazličnejše firme. Poleg najbolj znane in razširjene IBM še General Buli Electric, Remington, Univac, Data in še kaj. Te sposobne in drage naprave, saj stane od sto milijonov pa tudi prek milijarde starih dinarjev, v marsikakšnem podjetju sprožijo vprašanje, kako izkoristiti velike kapacitete. Brzina obdelave podatkov velikih tranzistorskih naprav se običajno meri s številom izpisanih vrst v minuti, ki se lahko giblje tudi 300. 800 ali prek 1000.
Posebno poglavje v uvajanju visoke mehanografije je priprava dokumentacije (obrazcev, šifrantov) in vsesplošne reorganizacije. To dobo ocenjujejo strokovnjaki pri poprečno dobro organiziranem podjetju na dve leti. Pred vsako nabavo strojev se zato vedno vprašamo, kaj, kako in koliko ročnega dela naj opravi stroj in katere nove rezultate še lahko izkoristimo iz običajnih podatkov, ki jih pri ročnem registriranju poslovnih dogodkov sicer nismo uspeli.
Kadar govorimo o uvajanju mehanografije ne glede na stopnjo, si marsikdo predstavlja stroje, ki neusmiljeno izpodrivajo ljudi z delovnih mest in tisto delo opravijo sami. V resnici pa je precej drugače. Vsak stroj zahteva natančno pripravo podatkov. C:m višja je stopnja mehanografije, tem bolj popolno morajo biti zajeti in pripravljeni podatki, kar pa lahko opravi le človek in ne stroj. Pri postopnem prehajanju na srednjo in kasneje na visoko mehanografijo se običajno zaposleni sproti preusmerjajo v pripravo podatkov ali analiziranje rezultatov obdelave.
V našem podjetju smatramo za začetek mehanografije leto 1961, ko smo nabavili prvi elektronski knjižni avtomat znamke Siemag za potrebe finančnega knjigovodstva. Kasneje, ko smo začeli prevzemati finančna knjigovodstva poslovnih enot, so bili nabavljeni še trije stroji iste znamke, toda novejše izvedbe. Vzporedno s tem sta bila za potrebe materialnega knjigovodstva in fakturiranja nabavljeni še dve Rheinmetalovi fakturirki. Prednost strojnega knjiženja je v večji natančnosti in brizini ter neprimerno lepši obliki. Ker pa se podatki v stroje vnašajo ročno, prek pisalne in računske testature, so vse te prednosti odvisne od kvalitete operaterjev.
Spomladi leta 1967 smo dobili prva dva elektronska fakturirna stroja znamke Siemag. Hkrati smo pripravljali enotno obliko Gradisovega izplačilnega seznama, Potreba po poenotenju tehnike obračuna osebnih dohodkov in izpolnjevanju izplačilnega seznama je bila razvidna le iz primerjave vsak mesec izpolnjenih splošnih izplačilnih seznamov vseh 14 poslovnih enot. S prevzemom obračuna osebnih dohodkov v juliju 1968 od GV Ljubljane se obračunavajo osebni dohodki za vse podjetje na istem mestu in z istimi podatki v vseh kolonah izplačilnega seznama za celotno podjetje Istočasno pa ne smemo prezreti pomanjkljivosti elektronskih fak-turirk, ki zaradi premajhnega števila števcev ne morejo opravljati vsega dela v zvezi z obračunom osebnih dohodkov (rekanitulacija m poročila).
Vzporedno s prevzemanjem obračuna osebnih dohodkov so se na elektronske fakturirke prevzemala tudi druge vrste dela, kot npr. fakturiranje, obračun najemnin, knjiženje odpisov osnovnih sredstev, bančni seznami in dodatno materialno knjigovodstvo poslovnih enot. Letna inventura osnovnih sredstev, odpisi, rekapitulacije z vsemi seznami pa se že od leta 1962 sestavlja in obdeluje na visokomehanografskem računalniku — spočetka v LTH Škofja Loka na IBM, oziroma zadnji dVe leti na UNIVAC pri SDK v Ljubljani po sistemu luknjanih kartic.
Glede na sedanje izkušnje pri uvajanju mehanografije lahko ugotavljamo, da je sedanji postopni način prehoda od ročnega knjiženja in obračuna prek srednje do visoke mehanografije za naše pogoje najprimernejši. Zavedati pa se moramo, da se občasno ze pojavljajo določene potrebe po uporabi visoke mehanografije (statistika, mrežno planiranje idr.) in da nekatera sorodna podjetja precej resno pripravljajo uporabo večjih tranzistorskih računalnikov.
Lojze Remic
| Mrežno planiranje - nujnost v sodobni tehnologiji proizvodnje
Po vmesnem prispevku o »metodologiji uvajanja tehnike mrežnega planiranja v podjetju« bomo v tem prispevku nadaljevali z osnovnimi značilnostmi te metode.
Pričeli bomo s prvo fazo v postopku planiranja, to je:
Analiza strukture
Kot smo že omenili v prvem prispevku, je ena najvažnejših prednosti TMP ta, da je vse delo okrog strukture mrežnega diagrama (MD) popolnoma ločeno od časovne analize tega diagrama. Ker je to delo v postopku planiranja tudi najbolj zahtevno, lahko sestavimo, zahvaljujoč tej prednosti, tako skupino sodelavcev, ki bo strokovno sposobna izdelati MD take kvalitete, kot ga objekt in samo delo zahtevata Ostalo več ali manj rutinsko delo pa lahko prevzame oddelek za TMP in ga dokončno obdela. Ker pa planiranje kot tako zadene neposredno izvajalca planiranih del, je vsekakor nujno, da je ta tudi vodja takega tima za obdelavo strukture MD, čeprav leži teža dela vseeno le na oddelku za TMP. Tak način aktivnega vključevanja operativnega kadra v samo planiranje je nujna posledica že same narave planiranja. Saj, končno, planiranje spada že v sam tehnološki proces, le da včasih planiramo »sproti« iz tedna v teden, v tem primeru pa smo se odločili določiti tehnološki postopek za vso gradnjo vnaprej. Ce je bil v prvem primeru »planer« operativec, mora biti vsekakor tudi v drugem, vsaj kot aktivni sodelavec.
Anai;za strukture se prične s sestavljanjem »liste aktivnosti«, za katero je prirejen poseben obrazec. Lista aktivnosti je lahko v začetku dokaj grobo sestavljena, vendar mora zajemati kljub temu vso dejavnost na objektu, ki ga planiramo.
V nadaljnji fazi lahko tako listo aktivnosti po želji detajliramo, kakor to zahteva tehnološki postopek oziroma druge zahteve dela. Aktivnosti, ki jih tako dokončno določimo, označimo s poljubnimi, začasnimi oznakami.
Zatem pride druga faza dela, to je, določevanje medsebojnih odvisnosti posameznih aktivnosti v tehnološkem procesu. Za to delo si izdelamo matriko z začasnimi oznakami aktivnosti v vodoravni in navpični smeri. Medsebojne odvisnosti označimo s križci. Upoštevamo pa le tiste aktivnosti, ki se odvijajo neposredno pred obravnavano aktivnostjo. Z matriko medsebojnih odvisnosti smo pravzaprav že določili tehnološki postopek. Morebitne napake, ki smo jih storili v določanju nostčo. Z matriko medsebojnih od-medsebojnih odvisnosti, se navadno lepo pokažejo pri konstrukciji MD na podlagi matrike. Določanje medsebojnih odvisnosti mnogokrat zahteva sodelovanje strokovnjakov iz raznih panog, iz podjetja ali zunaj njega To je odvisno od zahtevnost; projekta. Vso koordinacijo v zvezi s potrebnim sodelovanjem nosi vodja tima in praviloma je to bodoči izvajalec objekta.
Medtem ko poteka delo okrog matrike medsebojnih odvisnosti, lahko pomočnik planerja napravi po spisku liste aktivnosti izvlečke ur iz predračuna oziroma ustreznih norm, kar služi pozneje za določevanje časov trajanja posameznih aktivnosti.
Po izdelani »matriki« pristopita vodja tima in planer (iz odd. za TMP) k izdelavi skice MD. To je
pravzaprav poleg določanja medsebojnih odvisnosti najzahtevnejša naloga planiranja, ker je zvezana z mnogimi tehničnimi težavami in rutino. Težo tega dela nosi planer, kj je tudi najbolj usposobljen za to. Vodja tima mu v okviru svojih možnosti pomaga reševat; morebitne težave pri izdelavi mreže.
Ko je skica mreže izdelana in brez tehničnih napak ter ustreza pogojem matrike medsebojnih odvisnosti, se pristopi k tehnični obdelavi te mreže. Poskušamo jo poenostaviti, oziroma napraviti čimbolj pregledno. To delo lahko opravi pomočnik planerja, medtem pa tim za planiranje pristopi k določevanju časov trajanja posameznih aktivnosti. Pri manjših objektih se delo reducira na vodjo tima in planerja, pri zah tevnejših objektih pa je seveda potrebno sodelovanje ustreznega vodilnega kadra, ki je v stanju zagotoviti predpostavljene kapacitete
Določevanje potrebnih kapacile: je seveda ključno vprašanje pri izračunu potrebnih časov trajanja aktivnosti. Kolikor so na objektu fik-
na, ki nastanejo zaradi sprememb razmer na gradbišču. Take korekture niso nič nenavadnega, ampak omogočajo, da postane mrežni plan res učinkovito sredstvo za doseganje zastavljenih ciljev.
Po vseh dosedanjih metodah bi moral; res postopek planiranja ponoviti V našem primeru TMP pa ponovimo le »analizo časa«. Seveda pa zahtevajo taki popravki redno obveščanje o stanju na objektu, za kar obstajajo posebni obrazci.
Že v sestavku št. 2' smo natančneje definirali vlogo obveščanja v proizvodnji. Tu pa naj še enkrat poudarimo, da je uspeh vsake izpopolnitve v proizvodnji — torej tudi v TMP — vezan na redno obveščanje in na osnovi tega na pravočasno ukrepanje. V nasprotnem primeru ie še tako .dobra in popolna metoda obsojena na propad. In nič čudnega ni, če elaborat o operativnem planu obleži v miznici, ne da bi komurkoli kaj koristil. »Zaključen krog« je torej pogoj za uspešnost katerekoli metode in že pri uvajanju take metode moramo poskrbeti, da bo tak
Lojze, tegale bo treba pa precej odrezati!
sirani vmesni ali končni termini, je potrebno postopek včasih tudj ponoviti, o čemer bo še govora v »analizi časa«
Z izdelavo MD je sicer začasno končano celo tima, kajti sedaj prevzame nadaljnje delo oddelek za TMP, vendar pa se tim ne sme raz-formirati dokončno. Kolikor namreč po analizi časa ugotovimo, da dobljeni roki za izvedbo del ne ustrezajo zahtevanim, je potrebno ponovno sodelovanje v timu in ponovna proučitev MD, da bi se našla pot, kako zadovoljiti zahtevam. To včasih storimo s tehnološkim posegom, ki ne zahteva spremembe kapacitet. včasih s spremembo trajanja delovnega dne (10 ur, dve izmeni itd.), včasih pa smo prisiljeni povečati kapacitete, kar je sicer najneugodnejša rešitev.
Včasih je potrebno sodelovanje v timu tudi pri zasledovanju del, oziroma pri korekturah mrežnega pla-
zaključen krog res obstajal. V teir smislu je tudi v TMP organizirane delo v timu, ki pritegne k sodelovanju vse zainteresirane.
Kot primer uspešnosti »zaključenega kroga« naj iz našega podjetja podamo le analizo delitve dohodka, ki jo vsak mesec izdelajo v analit-sko-pianski službi. Na osnovi poročil iz PE je možno dohodek po določenem ključu razbiti v sklade in OD ter analizo uspeha posredovati PE, ki lahko temu ustrezno ukrepa. Brez poročil analize poročil bi vsekakor tudi plan, ki je tej analizi osnova, ne pomenil nič, tako pa Je našel svojo funkcijo v naši proizvodnji.
Vsekakor bi morda še uspešneje lahko posegli v našo proizvodnjo 2 upostavitvijo »zaključenega kroga« v operativnem planiranju, in to prav gotovo najuspešneje s TMP.
Rajko Kogej
(Se nadaljuje)
Tovarna strojev »14. oktobar« v Kraševcu prireja občasna posvetovanja s svojimi odjemalci. Na nedavnem posvetovanju v Vrnjački banji je bilo čez 200 strokovnjakov. Posvetovanja pa se je udeležil v imenu našega podjetja tudi Anton Martinšck
Poklicali smo predsednika komisije za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne discipline v strojno prometnem obratu v Ljubljani tov. Vinka Novinca in ga vprašali, kako je potekalo delo disciplinske komisije v letu 1968.
Nič se ne morem pohvaliti, preveč dela smo imeli, je dejal predsednik. Naša komisija je v lanskem letu obravnavala kar 31 primerov kršitve delovne discipline. Od tega so na prvem mestu neopravičeni izostanki, sledi neopravičeno popravljanje strojnih poročil, neopravičeno pisanje ur, nevestno opravljanje dela, prepiri s predpostavljenimi, pijančevanje itd. Glede le-tega se je zgodilo, da je strojnik delal 24 ur nepretrgoma pri tem mu je enota sama dala za pijačo, drugi dan so ga pa predali disciplinskemu sodišču. Pijančevanja ne zagovarjam, toda komisija mora biti vedno objektivna.
Na disciplinskih obravnavah izgubimo precej časa, saj samo ena razprava traja včasih tudi po 3 ure. Kje pa je čas, ko delavci iz enot prihajajo na zaslišanje, nadomestila za zaslužek, potni stroški itd. Zato skušamo čim več obravnav združiti na določen dan.
In kakšne kazni ste izrekli?
1	z izključitvijo,
10	z zadnjim javnim opominom,
7 z javnim opominom,
11	z opominom,
2	pa sta bila oproščena.
Navajamo konkreten primer kršenja discipline, vse do izreka kazni:
J. M., STROJNIK NA BAGRU LIEBHER
31. 1. 1968 — na prvem zaslišanju izjavi, da stroja ne prevzame, ker je prej delal na bagru Liebher.
15. 2. 1968 — neopravičeno izostane.
18.	2. 1968 — je prišel na delo ob 8.30 namesto ob 6.00.
19.	2. 1968 — šef enote tovariš Brglez izda odločbo za začetek disciplinskega postopka.
20.	2. 1938 — glavna obravnava. — Po sklepu komisije je bil kaznovan z zadnjim javnim opominom.
2.	9. 1968 — Je na gradbišču Jesenice prišel na delo šele ob 13 30.
3.	9. 1668 — Zamudi na delo 2 uri.
16.	9. 1968 — Neopravičeno izostane.
17.	9. 1968 — Na prvem zaslišanju izjavi, da je bilo m
vse urejeno sporazumno s šefom enote Jesenice.	I|=
5.	11. 1968 — Šef izda odločbo o ponovnem začetku §H
disciplinskega postopka.	§j^
6.	11. 1968 — Komisija za ugotavljanje in izrekanje Hf
ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti razpiše glavno H|§ obravnavo.	§m
11. 11. 1968 — Komisija na glavni obravnavi ugotovi, gij da navedbe obtoženca niso resnične ter da je zaradi ne- m opravičenega izostajanja strojnika prišlo na gradbišču =g »Kovinar« Jesenice do velikih motenj v delovnem procesu, == zato je komisija po tajnem glasovanju izrekla najstrožji §H ukrep izključitev iz delovne skupnosti.
Postopek pri ugotavljanju in izrekanju kazni je zelo š| dolgotrajen proces, še posebno pri nas, ko so strojniki §= razporejeni po vsej Sloveniji. Zato želim, da bi naša komi- ji§ sija v letu 1969 imela čim manj dela. Prepričan sem, da =s bodo člani naše enote letos bolj disciplinirani kot so bili |||g lani, je zaključil tovariš Novinec.	^3
L. C. =
Le pravilno obveščen delavec lahko sodeluje v realizaciji samoupravnih odločitev v podjetju
SISTEM OBVEŠČANJA V PODJETJU
CDS E UO
SEJE DS + UO
GLAVNI DIREKTOR
KOLEGIJ
ŠEF! PE
GRADISOV
VESTNIK
'GETO P S K! VODJE
POSVETOVANJA
SIN D. SESTANKI
KONFERENCE
DELOVODJE
KONFERENCA SEFOV
LE G E PDA •' ---► PRENAŠANJE S PLOŠNIK /N STROKOVNIH NAVODIL
------>. PRENAŠANJE MNENJ /N PREDLOGOV DELA
------►» 'POTA ZBIRANJA INFORMACIJ ŽELJ /N PREDLOGOV
.......► DAJANJE INFORMACIJ - INFORMACIJE KOLEKTIVA
Gradisov vestnik, ki je že 11. leto uspešno izpolnjuje vlogo informatorja v podjetju, v današnjem tempu tehničnega, ekonomskega in gospodarskega napredka, ne zadosti več potrebam hitrega obveščanja, saj izhaja le enkrat mesečno. Zato bo potrebno še dopolniti sisteme in oblike obveščanja po tako imenovanem komunikacijskem procesu obojestranskega obveščanja (navzgor ali navzdol); pri tem bo, kot je razvidno iz sheme obveščanja, glavno breme padlo na delovodje in mojstre, ki so najbližji neposrednim proizvajalcem.
Obveščanje od zgoraj navzdol imamo še dokaj dobro urejeno. Premalo pa imamo posluha za obratno smer. Dostikrat ne reagiramo na mnenja in predloge, ki pridejo iz vrst delavcev, oziroma se ti predlogi že med potjo zgubijo. Če hočemo, da bo naše obveščanje uspešno, morajo biti poti našega komuniciranja enakopravna v obeh smereh.
Kot je že omenjeno, tvorijo delovodje in mojstri nekakšen komunikacijski center, saj morajo biti njihove komunikacije v obeh smereh najbolj intenzivne. Zato je tudi od delovodij odvisno, kako bodo delavci obveščeni o dogajanjih v podjetju. Prav tako pa so dolžni svoje nadrejene sproti obveščati o težnjah, predlogih in problemih zaposlenih delavcev. Skratka, delovodje bodo morali imeti v bodoče več pogovorov z delavci. Nadaljnja pot obratnega komuniciranja pa je odvisna od sektorskih vodij, šefov enot, oziroma organov upravljanja v enoti. Vsak predlog, ki je pomemben za proizvodnjo in uspeh podjetja, pa tudi predlog, ki lahko vpliva na nezadovoljstvo kolektiva, mora preiti do glavnega direktorja, kateri odloči o nadaljnji realizaciji predloga. Pri tem se poslužuje svojega kolegija in konference šefov. Čeprav se kolegij glede komuniciranja močno približuje izolirani grupi, so posvetovanja na tej ravnini še kako potrebna. Relativno večjo možnost komuniciranja ima konferenca šefov še posebno, če samoupravni dogovori bazirajo na odgovornosti in na doslednem izvajanju dogovorjenih sklepov.
Ob uvajanju boljšega obveščanja bodo morale tudi sindikalne podružnice izboljša dosedanje metode komuniciranja in dogovarjanja z delavci, kajti sicer bo res držala izjava tovariša Branka na letni skupščini sindikalnega odbora: »Delavca poznamo le takrat, ko je treba plačati članarino.« To pa ni v skladu 's sindikalnim delom niti z razvojem samoupravljanja.
Lojze Cepuš
MLADINCI,
SODELUJTE Z HUMI!
Želimo ustvariti čim tesnejše sodelovanje. Objavljali bomo vse članke, ki nam jih boste poslali. Pišite o vašem delu, življenju, problemih in uspehih, skratka vse, kar vas zanima.
Kot uvod v naše sodelovanje vabimo mladince iz Maribora in Ljubljane, da se preizkusijo med seboj. Kakšna bi bila nadaljnja tekmovanja, prepuščamo vam.
Prvo tako tekmovanje med Mariborom in Ljubljano bi zajemalo vprašanja iz zgodovine našega podjetja in delavskega samoupravljanja, preizkus moči iz družabnih iger, igranja šaha itd.
Zmagovalna ekipa bi prejela posebno nagrado. Prvo tekmovanje mladincev bi bilo v začetku meseca aprila.
Mladinci, premislite, predlagajte!
Urednik
Ravne na Koroškem ■— Zadnjemu sestanku mladinske organizacije na Ravnah na Koroškem je prisostvovalo 31 mladincev, Za začetek kar lepo število! Na tem sestanku smo izbrali nov odbor in se pogovorili o našem nadaljnjem delu. Postavili smo si nekaj nalog, med drugim da bi se udeležili večje mladinske akcije, če bo potreba. Nadalje si bomo uredili okoli naselja, organizirali 2 izleta ter obiskali nekaj naših članov, ki se nahajajo na služenju vojaškega roka.
Nabavili bomo tudi nekaj novih športnih rekvizitov. Upravo nase enote pa prosimo, da se nam zopet dodeli klubska soba, ki nam je bila zaradi namestitve delavcev odvzeta.
Avgust Dornik
»Ata«
Požar 70-letnik
Vinka Požarja, ali po domače »našega ata«, pozna že vsak delavec v kovinskih obratih ali SPO v Ljubljani.
Čeprav si je natrpal že sedmi križ na rame, je še vedno veselo nasmejan in dobre volje — pa tudi vsi sodelavci ga imajo radi.
Zadnjič sem ga vprašal: »Kako vam to uspe?«
»E, kaj bi,« je odgovoril. »Delati moraš, in to pošteno delati, pa te bodo vsi spoštovali. Čut odgovornosti mi je pred 60 leti vtepel v glavo moj pokojni oče. Vteplo pa mi ga je tudj trdo življenje.
Doma nas je bilo 12 otrok. In z 12 leti sem že moral iti s trebuhom za kruhom,« je dejal ata Požar.
Vinko Požar je bil rojen 16. 1. 1899 v Slogonskem pri Brežicah. Po končani šoli je šel služit. Pozneje se je izučil za peka in leta 1928 je imel že svojo pekarno v Vodmatski ulici v Ljubljani.
Leta 1948, ko je bila pekarna nacionalizirana, se je takoj zaposlil v našem podjetju. Takrat je prevzel mesto glavnega skladiščnika in ekonoma, katero uspešno vodi še danes.
2e štiri mesece po zaposlitvi je prejel za svoje požrtvovalno delo denarno nagrado, ki pa seveda ni bila zadnja. Rad je delal tudi v sindikatu, 15 let pa je bil predsednik blagajne vzajemne pomoči Z njegovo iznajdljivostjo in dobro organizacijo je v težkih povojnih letih in vse do danes poleg svojega rednega dela skrbel, da so bili vsako leto člani kolektiva preskrbljeni s kurjavo, ozimnico itd. Se bi lahko naštevali njegove uspehe, toda pustimo to in se pridružimo njegovi misli, da se dobro delo samo hvali.
»Kako pa gledate na našo mlajšo generacijo?«
? rt!a*° „^e*d *n truda kar boljše živeli. Ko sem bi vajenec, smo delali po dnevno, pa še hvala narr rekli. Seveda za tak s nisem, toda kadar se mora biti človek cel pri i
»In v bodoče?«
“■Se nekaj časa bom ostal.
Potem pa bom odšel k svoji mami, s katero sva v življenju preživela mnogo lepega.«
Ata Požar, ob tvojem visokem jubileju ti vsi člani kolektiva iskreno čestitamo ter se ti zahvaljujemo za tvoje požrtvovalno delo in trud in ti želimo, da bi še dolgo let srečno užival zasluženi pokoj.
L. C.
B Kaj je dolžna delovna organizacija?
Delovna organizacija je dolžna preskrbeti vsem tistim delavcem, ki delajo na nevarnih in zdravju škodljivih mestih, osebna varovalna sredstva. Nj pa dovolj osebna varovalna sredstva delavcem samo dodeliti, ampak je potrebno delavce tudi podučiti o pravilni uporabi, vzdrževanju, poleg tega Pa preko pooblaščenih organov kontrolirati, kako ta sredstva uporabljajo.
Delovne organizacije so tudi dolžne občasno kontrolirati zdravstveno stanje delavcev, predvsem tistih, ki delajo na nevarnih ali zdravju škodljivih delovnih mestih. S pravočasno in pravilno kontrolo zdravja delavcev bi preprečili marsikatero poškodbo in obolenje.
Poleg navedenega mora biti delovna organizacija tudi zainteresirana občasno kontrolirati delovne priprave, naprave, stroje in orodje, kakor določa pravilnik, da bi namreč pomanjkljivosti pravočasno odkril; in tudi odpravili, da ne bi prišlo do poškodb delavcev.
E In kaj so dolžni delavci?
' Tudi delavci imajo svoje dolžnosti, da bi bilo delo varno. Kaj in kako, točno določata zakon o varstvu pri delu in pravilnik o varstvu pri delu podjetja »Gradis«.
Samo po sebj je umevno, da skrbimo za varnost- pri delu zato, da ne bi prišlo do poškodb delavcev, ki imajo lahko tudi težje in trajne posledice.
Menimo, da bodo delavci toliko bolj razumeli varnostne predpise ukrepe in sredstva, kolikor bolj bodo poznali njih značaj in če bodo vedeli, kaj vse se lahko pripeti na delu, varnejše bo delo. Na primer: če bo delavec vedel, da je slabo izdelan in zavarovan oder lahko zanj usoden in da lahko postane tudi 100 °/o invalid. Ali, če se bo zavedal, kaj se mu lahko pripeti, če ne bo nosil čelade in delovnih čevljev, da pe to lahko zanj le »enkrat« usodno itd., bo prav gotovo uporabljal vsa tista osebna in tehnična varovalna sredstva, ki jih predvidevajo tehnični normativi za določena dela na določenih delovnih mestih.
Zato smo dolžni delavcem odkrito povedati, da tudi sam; nosijo posledice, če se ne drže pravilnika o varstvu pri delu podjetja »Gradis«. Povedati moramo tudi, da si varnostnih predpisov ni nihče izmislil, da bi zadostil nekakšni formalnosti. So zaradi varnosti prj delu.
Zato so delovne organizacije dolžne slehernega delavca, predvsem novinca, poučiti o tem, kako in kdaj ije delo varno, in to še pred razporeditvijo na delo, med delom in ob premestitvah na drugo delovno mesto. To njegovo znanje o varstvu pri tielu pa je treba obvezno preveriti fcired nastopom in med delom.
1. L.
Dolgoletna želja občanov Raven in Prevalj, da dobijo nov trden most čez reko Mežo pri tovarni lesovine in lepenke pred Prevaljami, se bo kmalu uresničila.
Od cestnega sklada SRS so odobrena sredstva in naša enota je že pričela z delom. Most bo iz kasetne plošče, med oporniki dolg 22 m, celotna dolžina s prehodnima ploščama pa bo 41 m. Most bo širok s’:upaj s stezami za pešce 10 5 m. Rok za od-graditev je samo tri mesece. Zato bo treba efektno izkoristiti vsak delovni dan. Dobra stran dogovora pa je, da se čas od 16. 12. 1968 do 15 3. 1969 ne všteva v rok. Ce bo vreme dopuščalo, se bo med tem časom poskušalo čim več narediti. Zabetonirana sta že oba opornika in se bo začelo s pripravami za izdelavo opažev v delavnici. Ker bo mosl zunaj sedanje cestne trase, je tudi naše delo. da naredimo nova cestna priključka z obeh strani.
Delo teče po začrtani poti. kajti dokaj ugodno vreme in nizko vodno stanje reke Meže sta pripomogla, da sta najtežji deli pri gradnji, to sta izkopa za temelj opornika v strugi in betonaža, zotekali brez večjih ovir. Računamo, da sedaj ne bi smelo biti večjih ovir, da most ne bi bil do roka zgrajen.
L. Lihtineger
Pričetek tečaja za pomožne delovodje in skupinovodje v Ljubljani. Tečaja sc je udeležilo 32 kandidatov. Na sliki: pred začetkom seminarja so vsi kandidati izpolnili kratek test. Pravijo, da je v tečaju kar v redu, le matematika jim dela preglavice
Iz prve naloge tečajnikov za pomožne delovodje in skupinovodje
Peter Magdič, Ljubljana: Izučil sem se v podjetju, vmes sem odslužil vojsko ter se vrnil nazaj v »staro hišo«. Pričakujem, da bom v tečaju mnogo pridobil, predvsem kar se tiče strokovnega dela, organizacije, zaščite in dela z ljudmi. Zelo sem hvaležen vodstvu Ljubljane, da me je poslala v tečaj. Prepričan sem, da bom to zaupanje z delom opravičil.
Alojz Plemelj, Jesenice: Znano mi je, da posveča podjetje mnogo truda in časa za izobraževanje zaposlenih ter za to daje velika sredstva. Smatram, da je ta denar koristno naložen. Znanja ni nikoli preveč. Na tečaju bom spoznal poslovanje podjetja, se seznanil z novimi metodami dela, mehanizacijo, gradbenim materialom itd. Znane, ki si ga bom pridobil na tečaju, bom uspešno uporabil pri nadaljnjem delu.
Ivan Lukner, Maribor: Osemnajst let je že minilo, odkar sem zadnjič sedel v šolski klopi, in upam, da bo šlo. Volja je trdna.
Gradbena stroka mi je zelo pri srcu, pa tudi podjetje. Zato bom po končanem tečaju skušal uporabiti pridobljeno znanje na delovnem mestu.
Ludvik Rudolf, Ravne na Koroškem: Po mojem je program tečaja vsebinsko zelo bogat in pester. S trdno voljo in pozornostjo bom spremljal vsa predavanja, da bi si
v tem kratkem času pridobil čimveč znanja. Metoda takega izobraževanja je zelo koristna in uspešna. Pozitiven rezultat ob koncu- tečaja bo velik plus v mojem življenju.
Pavel Stanovnik, Škofja Leka: Gradbeništvo se vedno bolj razvija. Zato moramo tudi mi s časom naprej. Kdor ne sledi hitremu napredku, zaostaja. Po poklicu sem tesar in poklic mi pomeni vse Za našo stroko pa imamo v Škofji Loki izredno ugodne pogoje, zato je potreba po večji strokovnosti tem večja
Štefan Vinčec. Koper: Moja največja želja je. da bi se čimveč naučil ter tako pomagal podjetju, sebi in družini. Čeprav imam samo sedem-letko. sem prepričan, da bo šlo.
Buru Hrženjak, OGP Ljubljana: Če mi je enota zaupala in me poslala v ta tečaj, sem dolžan vestno izpolnjevati vse, kar mi bodo naročili Smatram, da je disciplina vedno potrebna, pa naj bo to v šoli ali na delovnem mestu.
Štefan Petrovič, Celje: V vse predavatelje, ki nam bodo predavali na tem tečaju, imam veliko zaupanje. Prepričan sem, da nas bodo naučili čimveč. Želel bi se pozneje vpisati v delovodsko šolo. Zato mi bo ta tečaj še bolj koristil. S svojim nadaljnjim delom pa bom dokazal svoje strokovne in umske sposobnosti.
ŠTIRI IZ SODNE PRAKSE
Delavec, ki je na poskusnem delu in mu je prenehalo delo. ni mu pa bila vročena odločba o prenehanju dela v poskusni dobi, ima pravico zahtevati takšno odločbo ter ima pravico do ugovora. Kolikor delavec ni izkoristil te pravice, izgubi pravico do tožbe pri sodišču.
*
Delovna organizacija je dolžna poklicati na delo delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje v delovni organizaciji zaradi ukinitve delovnega mesta, če je bilo delovno mesto ponovno odprto v roku enega leta po ukinitvi.
Ni dovolj, da se takšno delovno mesto samo razglasi.
Če se prosto delovno mesto po določilih statuta ali drugega samoupravnega akta v delovni organizaciji samo razglaša in ne razpisuje, ne more delavec sprožiti delovnega spora proti sklepu o sprejemu drugega delavca na delo.
*
Ni potreben pristanek delavca, če se ga razporedi na drugo delovno mesto na podlagi 103. člena 2. odstavka temeljnega zakona o delovnih razmerjih. V takšnem primeru pripada delavcu osebni dohodek, določen za novo delovno mesto.
KADAR SE SKLENE DELOVNO RAZMERJE ZA- DOLOČEN ČAS,
SE NE MORE PODALJŠATI
Trajanje dela za določen čas se lahko opredeli s koledarskimi dnevi, kar pa je za prakso nepriporočljivo, ker je težko vedeti naprej točen datum potrebnega dela. Opredeli se lahko z relativno določitvijo tega časa kot npr. do zaključka dela, sezone in podobno, kar je bolj priporočljivo in obsega skoraj vse situacije, ki nastopajo v primerih sklepanja delovnega razmerja za določen čas.
Zakon ne predvideva podaljševania dela za določen čas. Nasprotno, po 5. odstavku 26. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih preide s podaljševanjem takšnega dela v delovno razmerje za nedoločen čas in ga je mogoče prekiniti samo po 102. členu TZDR — po ukinitvi delovnega mesta oziroma zaradi zmanjšanja obsega poslovanja.
Zaradi tega se je treba izogibati določanja datuma prenehanja dela. temveč naj se ta rok določi boli opisno, npr. dokler se ne zaključi s tem in lem delom. Pri tako oprede1 lenem delu za določen čas se ob podalj-šan.ui ali povečanju obsega dela nadaljuje sklenjeno delovno razmerje za določen čas, dokler ni delo končano.
KDO IMA PREDNOST PRI ODZIVU NA RAZPIS
Po določilu spremenjenega 23. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih izhaja, da ima pri izbiri kandidata po objavljenem razpisu prostega delovnega mesta prednost kandidat, ki ima višio stopnjo izobrazbe.
Pri tem je treba po mišljenju strokovne službe zveznega sveta za delo upoštevati tudi določilo v zakonu, da mora kandidat poleg višje stopnje izobrazbe izpolnjevati tudi druge pogoje v razpisu, vključno delovne izkušnje, če so takšni pogoji navedeni.
Poleg tega se določilo prednosti pri izbiri kandidata z višjo stopnjo izobrazbe upošteva samo. če sla v razpisu za prosto delovno mesto navedeni vsaj dve alternativi pogojev stopnje izobrazbe. Ce je navedena v razpisu samo ena stopnja izobrazbe, npr. srednja šola, kandidat pa bi imel visoko šolo, ne more ta kandidat imeti prednost pri izbiri na podlagi omenjenega določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih.
Pri postavljanju kakršnegakoli organizacijskega programa ali akcije za razne izboljšave v podjetju, nastane vedno vprašanje načina vodenja, oziroma organizacije dela in usmerjenosti vodilnih strokovnih sodelavcev. Kot vemo, poznamo razne sisteme in načine dela, od katerih so nekateri bolj, drugi pa manj uspešni. Profesor Stane Možina deli te probleme na tri različne sisteme dela:
a)	tehnično birokratski sistem in vidik dela. Značilen za ta sistem je racionalni, tehnični, planski in funkcionalni vidik dela menažerjev. Poudarjena je hierarhija, avtoriteta, specializacija, predpisi, ki urejajo vse dogajanje;
b)	»Human relations« vidik dela, ta poudarja človeka kot osnov-
nega nosilca dogajanja. Pomembne so socialne potrebe in zadovoljstvo človeka pri delu. sodelovanje povečuje storilnost, slabi medosebni odnosi rušijo zaupanje in uspešnost pri delu'
c) delovni k rezultatom usmerjeni vidik dela pa ne poudarja, ali samo človeka ali samo proizvodnje pač pa individualni in skupinski uspeh, ki je rezultat dinamične organizacije. Pomembni so individualni cilji, ki jih dosegamo v sklopu organizacijskih ciljev.
Razlike med temi tremi sistemi dela so očitne, če primerjamo posamezne postavke v orocesu cpia. oziroma, kako posamezni sistemi določene proKeme analizirajo in rešujejo. To je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Problemi	Tehnično-birokratski sistem	»Human relations« sistem	Delovni, k rezultatom usmerjeni sistem
1. Stališča do ljudi	Neosebni sistem dela. ljudje se pokoravajo sprejetim pravilom, normam in izpolnjujejo predpisan način dela na delovnem mestu.	Ljudje-žele biti spoštovani, žele priznanje, teže k skupinski pripadnosti, skratka so človeška bitja ne pa številke pri strojih	Ljudje predvsem žele delovati, doživljati uspehe pri delu in dosegati postavljene cilje (individualne v sklopu organizacijskih).
2. Prilagajanje	O tem. kako prilagajati ljudi delu, ni problema — človek mora biti prilagojen delu.	Potrebno je upoštevati socialne vidike in prilagoditi delo člcveku.	Delo in človek sta enako pomembna za uspeh, vedeti moramo, da obstoje zahteve dela in sposobnosti človeka
3. Sodelovanje	Poudarjeno je tekmovanje med posamezniki in med skupinami.	Nagla.šeno je sodelovanje med vsemi, ki so povezani pri delu.	Poudarjeno je vzajemno tekmovanje, tj. kooperacija in pomoč v medsebojnem tekmovanju.
4. Odločanje	Odločitve nastajajo na vrhu in tečejo po hierarhični lestvici.	Odločitve naj bi sicer nastajale na vrhu, toda o vsem naj bi bili informirani podrejeni, s tem bi jim dali priznanje.	Individualne ali skupinske odločitve naj nastajajo na ustreznih mestih (nivojih) s čim večjo participacijo.
5. Informiranje	Le za delo, in to čim točnejša navodila za pravilno izvajanje.	Tudi za druge stvari, ki vplivajo na delo in zadovoljstvo.	Informiranje naj da ustrezne podatke o vsem, kar lahko prispeva k uspešnejšemu delu.
6. Predlaganje	Ni posebnih želja, ker je vse točno planirano.	Zaželeno je čim več predlogov, tudi če se ne izvajajo v praksi (občutek spoštovanja in zadovoljstva).	• Iniciativnost (ustvarjalnost) naj bi prišla čim bolj do izraza v samostojnem delu.
7. Razgovori	Cim manj razgovorov, ki tratijo čas	Cim več razgovorov s podrejenimi tudi o osebnih problemih.	Razgovori naj bodo delovno usmerjeni. tj. k reševanju določenih problemov.
tvan Vastl
rianc Ei ezink
Ivan Mesič
Edmund Ha barman
Milan Stojanovič
Loka v<’rl'''k
Esta Takač	Suzana Selišnik	Matilda Jamnik
Veterani z Raven na Koroškem zapuščajo kolektiv
Število članov kolektiva, ki so odšli v svoj zaslužen pokoj, se je občutno povečalo.
Jedro kolektiva na Ravnah je stara garda. Ta je bila in je vseskozi neizčrpna gonilna sila. To je prekaljena elita, katera ima glavne zasluge za vse uspehe in za ugled, ki si ga je enota
v času svojega 21-letnega obstoja pridobila v koroškem kotu. Delo jih je izoblikovalo in mladi so dobili deber zgled v njih. Devet teh veteranov so leta in delo izčrpala, odšil so, da v miru preživijo jesen svojega življenja.
Vsem odhajajočim želimo, da bi še dolga leta uživali svoj zasluženi pokoj.
brez besed
erjave n
Revija »Ekonomska politika« je januarja 1969 (št. 876, stran 53) objavila zanimivo razpredelnico življenjskih stroškov na svetu. V trinajstih stolpcih je prikazanih nekaj najbolj značilnih življenjskih stroškov in zaslužkov za 34 mest na svetu. Med mesti je tudi Beograd.
Zaslužki so navedeni v dolarjih in na teden. Vzeti so za Zidarja, bančnega uslužbenca in tajnico. Objavljamo nekaj najbolj značilnih mest.
Mesto	Zidar	Bančni uslužbenec	Taj-
Stockholm	122,64	94,64	88,02
New Delhi	3,33	40,00	18,15
Sydney	79,62	55,99	39,30
New York	248,00	127,50	125,00
Dunaj	43,70	30,70	26,00
Rim	36,00	61,20	43,20
Pariz	46,20	43,00	75,00
Zurich	70,00	105,00	75,00
Dusseldorf	73,75	75,00	81,25
Beograd Poprečje	25,00	40,00	30,00
34 mest	66,98	65,69	67,50
Ze na prvi	pogled	je opazno, da	
so zaslužki pri nas precej pod poprečjem. Res pa je tudi, da so živ-ljenski stroški precej hižji od po-
prečja. Iz tega sledi sklep, da pri nas življenski standard ni toliko nižji, kolikor so nižji zaslužki.
Zanimiva je še druga primerjava, ki kaže razmerje med poklici. V poprečju so zaslužki med njimi domala izenačeni. Iz razpredelnice moremo razbrati pravilo — seve z izjemami — da razvitejše dežele boljše plačujejo zidarje kot bančne uslužbence in tajnice. Pri nas bi po tej primerjavi morali uvrstiti med manj razvite dežele — kar najbrž tudi smo. Vprašanje je le, če to drži za Slovenijo in zaslužke zidarjev pri nas v enaki meri kot za Beograd.
Pri naši sosedi Italiji kažejo podatki za Rim podobne odnose kot pri nas za Beograd, le da na višji ravni, Obakrat ima zidar najnižji zaslužek, kar verjetno kaže pri obeh teh mestih na vpliv južnih pokrajin Italije oziroma Jugoslavije, od koder se rekrutira delovna sila za ta poklic.
Dosti teže pa se dobi zidarja pri naših severnih sosedih, v Avstriji in
Bolj ali manj učinkoviti sistemi dela
Problemi
Tehnično-birokratski sistem
»Human relations« sistem
Delovni, k rezultatom usmerjeni sistem
8. Spremembe
9. Motivacija
10. Vplivanje, moč, avtoriteta
11. Odgovornost
12. Integracija
Je precejšen odpor proti spremembam, a ga odpravljamo z ustreznimi sankcijskimi ukrepi.
V glavnem je poudarjena plača oziroma materialne spodbude za delo.
Moč, tj. avtoriteta, je očrtana v okviru pravil in predpisov, v tem smislu se izvaja pritisk. Vodilna linija ima največ moči.
V okviru pravil in predpisov, to je osebna (pravna) odgovornost.
Ker je delo točno programirano, ni problemov integracije.
Odpor proti spremembah se skuša omiliti s prepričevanjem in poučevanjem.
Poleg plače so poudarjeni socialni motivi: priznanje, odnos, spoštovanje, ugled in drugo.
Formalno avtoriteto, moč, naj bi omilili s priznanjem in vplivom neformalne moči. Moč naj bi se reducirala tako, da bi se vodilni približali nevodilnim skupinam.
Poudarek na moralni odgovornosti posameznika in kolektiva, skupine.
Potrebna je integracija človeka s tehničnim okoljem.
Precejšnja, če so stabilni ekonomski pogoji.
Vsekakor izboljšana, če se upoštevajo »humani« činitelji.
13. Produktivnost
(Prihodnjič bomo objavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli v mesecu juliju v našem podjetju.)
Spremembe morajo biti osnovno gibalo napredka pri delu. Le ustrezne spremembe dajo nove in boljše rezultate.
Poleg prejšnjega temelji motivacija na možnostih osebnega razvoja in občutka dosezanja uspeha pri delu.
Če je potrebno naj bi se moč ponovno razdelila, toda na splošno naj bi bila pri vseh čim večja.
Odgovornost za sprejete naloge in cilje, ki se prevejajo po določenem času.
Integracija naj bi zajela decentralizirane dejavnosti v smeri organizacijskih ciljev.
Produktivnost neprestano raste, ker se delovna organizacija aktivno prilagaja razvoju.
ZR Nemčiji. Podatka za Dunaj in Dusseldorf kažeta drugačno strukturo in kar je najbolj važno tudi za naše podjetje — precej višjo raven zaslužka zidarja. V primeru z Dunajem vidimo celo, da sta bančni uslužbenec in tajnica absolutno nižje plačana kot v Beogradu pri hkrati precej višjih življenjskih stroških.
Poglejmo zdaj še odnos, ki velja za podobne poklice v našem podjetju. Vzeli bomo osnove po našem pravilniku o delitvi OD:
Zidar, zap. št. 279 pravilnika, 2,53 točke.
Bančni uslužbenec, podobno nekaterim delovnim mestom zaporednih št. 170-797 in 143—157 pravilnika, 2,88 točke.
Tajnica, zap. št. 150 pravilnika 3,03 točke.
Za popolnejši pregled poglejmo še odnose, ki so izračunani po analitični oceni delovnih mest:
Zidar 415 točk
Bančni uslužbenec oz. njemu podobna delovna mesta 382 točk
Tajnica 402 točki.
Na koncu napravimo še primerjavo. Za osnovo oziroma zaslužek zidarja bomo vselej vzeli 100. Tedaj dobimo tele odnose:
Beograd	100	160	120
Dunaj	100	70	60
Dusseldorf	100	102	110
Poprečje za 34 svet.			
mest	100	98	101
Gradis — pravilnik	100	114	. 120
Gradis—AODM	100	92	97
Namesto komentarja k tem številkam naj ugotovimo, da je imel v letu 1968 Gradis 40 zidarjev manj kot v letu 1967 in celo 90 manj kot leta 1966 in da je med vzroki odhoda v tujino in k drugim podjetjem na prvem mestu osebni dohodek!
Stane Uhan
— Ali smo tudi pri osebnih dohodkih na prvem mestu?
Gradis v prihodnosti
Poslovno leto 1968 bomo uspešno zaključili. Rezultati bodo boljši kot lani, čeravno tudi leta 1967 niso bili slabi. Vseeno pa se naš delež v slovenski in jugoslovanski gradbeni operativi iz leta v leto zmanjšuje.
Ali so druga gradbena podjetja prodornejša ali še uspešnejša od našega? Če so, zakaj nismo tudi mi? Ali lahko pomeni naraščanje proizvodnje in poslovnih rezultatov v Gradisu — v primerih, ko je naraščanje drugod še hitrejše — stagnacijo podjetja? Ali je morda mobilnost našega podjetja premajhna in so tudi zato težave velike?
To so samo nekatera vprašanja, na katera naj bi odgovoril perspektivni program razvoja podjetja.
Pred kratkim je komisija podjetja za načrtovanje pripravila teze o perspektivnem programu razvoja našega podjetja. Teze bodo pregledali naši strokovnjaki, predvsem pa najodgovornejši delavci podjetja. Na podlagi njihovih pripomb in številčne dokumentacije, ki jo bo pripravila analit-sko-planska služba, bo izdelan osnutek programa.
Seveda bo šel potem ta dokument v razpravo. Ta naj bi pokazala, ali je v nas dovolj moči, hotenja in znanja za zavestno odločitev v pospešen razvoj podjetja. Vsi mislimo in upamo, da je v nas dovolj vsega — vsaj dokler smo na nivoju razprave, to je besed.
Toda za uresničitev programa so potrebna dejanja. Ta pa so praviloma taka, da ne gre brez težav in zavestnega premagovanja teh težav. Najteže izvedljive so bile — vsaj doslej — tiste spremembe, ki so zadevale položaj in vedenje posameznikov. Kolikor se bomo že v prvi fazi sporazumeli za osnovni koncept podjetja in za koncept poslovnih ciljev ter poslovne politike, potem bodo naše kasnejše težave manj nepremagljive.
O posameznostih perspektivnega programa razvoja našega podjetja — ta naj bi bil začrtan do leta 1975 — bomo v našem vestniku še pisali. _______ S. TJ.
sindi-
kalna
PODRU-
ŽNICA
RUSKO ŽENSKO /ME
NPPRO-
PORC/JA
PRAŠEK
PROTI
Mrčesu
EGIPT,
Boginja
PRED-
SEDNIK
KENIJE
JOMO
PRENO-
VITVE
ZAČET*
NICI
IMENA
rOJSWA
PAST-
UNA
RIBJE
TAJCE
RESNICA /SRB. HRV-/
medmet š/nske največji Ludvik nasilna vrsta
ntunt! MHSKE rEtn- 2AJC OMOT urtAUc
mu
TURČIJA
VAS PRt UUBLJ.
MELIŠČE
MERE
FILIPINSKI ' OTOK
SVETNIŠKI
S/J
MESTO V ITALIJI
VELIKA
VElA
ŽENSKO
IME
REKA V ROMUNU!
RUSKI
SKLADAT.,
lANATOL.
KALCIJ
ČEŠKO
TUME
SMRT
HRANE
ZDRAV-
NIKI
SPECI- ČRKA AL/STI
LJUDSKA REPUBL.
NA PRIMER
ZAPORED.
ČRK/
NEVIHTA
LITER
ZNAMKA
NAŠIH
KAMIONOV
SRB.HRV. REKA V *“■ INDIJI
NEOMI-
KANO!
PRIPADN. TR. TEROR ORGANtZ.
NEM. F n K
ŠPORT-
NIK/
OKRAJŠ. Z. IME
RIMSKA 2
PREDLOG
FAŠIST.
POLIT.
POLICIJA
RIMSKA J
NAROČILO
PR/TR-
[D/LN/CA
ZVIJAČE
ZAČETNICI PREDSSOPi /NA SLIKI
STOP
PLAŽA,
ZMAZEK
NADAV
MESTO k ZSSR
ARGON
ŠIITSKA SEKTA V SIRIJI
PRISLOV
NAMA-
KANJE
Sklepi organov samoupravljano
Važnejši sklepi organov samoupravljanja poslovnih enot
§8 Maribor — VI, seja upravnega odbora. Se vedno ni realiziran sklep o ureditvi že-lezokrivskega prostora, to pa predvsem zaradi nejasnosti, ki so nastale z ureditvijo centralnega železokrivskega obrata v Ljubljani. Tehnična služba naj uredi vse potrebno, da se čimprej prične z ureditvijo železokrivskega obrata.
Ugotovilo -e je, da nekatera gradbišča obračunavajo akorde oziroma akordne presežke linearno, ne pa le tistim delavcem, ki so bili vključeni v akordi rano delo. Zato se sklene, da se akorde obračunava le v skladu z navodili oziroma samo tistim delavcem, ki delajo v akordu, ne glede na to, kakšen je presežek akorda.
Delavcem, ki ne delajo v akordu, se akordni presežek ne sme izplačevati.
Komisija za notranjo delitev naj bi kontrolirala pravilnost obračunavanja akordov.
V zadnjem času nekateri organizatorji proizvodnje prekoračujejo svoje pristojnosti ter zaradi tega prihaja večkrat do neorganiziranega dela in pomanjkljivosti. Zato se sklene, da se morajo vodilni uslužbenci in organizatorji proizvodnje pri svojem delu ravnati po ustaljeni praksi in navodilih, ki jih dobivajo od posameznih služb
UO ponovno priporoča, da se izpopolni drobna oziroma manjša mehanizačija. ki je
nujno potrebna, če hočemo na sodoben, cenejši in hitrejši način izvajati določena dela.
E Celje - V. seja upravnega odbora. Na podlagi poročila strokovnih služb o pripravah za zimsko delo sprejme UO naslednje sklepe:
a)	odobri se uporaba neplačanega dopusta po zbranih prijavah s tem, da mora za dopuste tesarjev dati soglasje tehnični pomočnik gradbenega vodstva;
b)	v januarju je potrebno izkoristiti letne dopuste iz leta 1968 in delno za leto 1969;
c)	''kine se do nadaljnjega vsako nadurno delo;
č) na vseh sektorjih, kjer se bo izvajalo zimsko delo, je potrebno poskrbeti za zaščito pred mrazom in omogočiti kvalitetno izvajanje del.
Sprejme se poročilo o finančnem poslovanju
Za izboljšavo poslovanja je potrebno opraviti naslednje.
a)	kvalitetno in dosledno obračunavati opravljena dela;
b)	omejiti nabave inventarja, razen najnujnejših. Pri nabavi zaščitnih sredstev je treba pažitl na kvaliteto in funkcionalnost nabavljenih sredstev;
c)	preseliti vse delavce iz barak v samski dom in s tem izkoristiti kapaciteto samskega doma.
Lt Kovinski obrati Ljubljana — VI seja upravnega odbora. Kadrovska služba sestavi pregled neizkoriščenih dopustov.
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 8
Vsame se k znanju poročilo o izpitih iz varstva pri delu. Zamudniki morajo opraviti izpite do 15. I. 1969,
UO sprejme k znanju predlog organizacije poslovanja v SPO
Ing. Picku, Koširju in mojstrom posameznih delavnic se naroča, naj izdelajo do 20. I 1969 predlog garancij za posamezna
Uprava naj pregleda delovna območja nabavne službe in določi referente za nabavo materiala v remontni in drugih dejavnostih.
E Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana — Vlil redna seja delavskega sveta. V decembru se glede na dobre rezultate razdeli 8 milijonov S din, in to po opravljenih urah januar — december 1968. Člani utemeljujejo s.tlep s tem, da so se v našem obratu naj-mani povišale plače.
p.vračunske enote naj se enkrat mesečno sestajajo in razpravljajo o proizvodnih problemih.
Kadrovska služba obrata pripravi spisek delavcev, ki bi bili primerni za tečaj za prekvalifikacijo delavcev v PK.
Sprejme se naslednji urnik dela za leto 1969. Tedensko se dela 14,5 ur, in sicer:
Od 1. 1	1969 do 15. 2. 1969 - od 7. do 15.
ure s tem, da se dela tudi naslednje sobote:
II 1 , 25 1., 8. 2. in 15. 2. od 7. do 15
od 16 2. 1969 do 15, II, 1969 bode vse sobote proste s tem,, da se bo delalo vsak dan od 6 do 15. ure, ob petkih pa od 6. do 14,36.
Od 16 II, do 31. 12. 1969 se bo zopet delalo od 7 do 15. ure s tem, da se bo delalo naslednje sobote: 22. 11., 29. n. in 20. 12. 1969.
Za dedka Mraza se obdari vse otroke članov kolektiva v starosti od enega do desetega leta z darilom v vrednosti 30 N din.
B Ravne na Koroškem — 22. redna seja delavskega sveta. Potrdi se delitev giblji-
vega dela v višini 10 % za mesec novembef in december 1968.
Berčiču Marjanu, teh, pomočniku pri P&* se odobri nagrada v znesku 1.000 din.
V bazi PE se odstopi zemljišče za posta-vitev trgovsko-gnstinskega objekta.
SKLEPI
V. seje upravnega oelbora podjetja, ki je bila dne 26. 12. 1968 v Ljubljani
1.	Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni.
2.	Predlog o osnutku organizacije poslov3' nja strojno prometnega obrata sprejffl5 upravni odbor s tem, da se dopolni z dokumentacijo o analizi cene in tako komplet01 predlog pošlje v obarvnavo delovnemu ko' lektivu podjetja.
3.	Glede na nalog republiškega sekreta' riata za narodno obrambo o organizaciji za' klonišč v naših stanovanjskih objektih dovoli skleniti posebne delovne pogodbe 1 ustreznim kadrom, ki bo izdelal popis 1,3 predpisanih kartonih.
4.	Odobri se uporaba privatnega osebnega vozila v službene namene naslednjim tov3' rišem:
Stanku Mlakarju do največ 300 km na m3' sec;
Ivanu Severju do največ 400 km na mesec,
Eriku Kranjcu do največ 200 km na mesec-
5.	Upravni odbor sprejme na znanje infor' macijo o poslovanju podjetja in angažira-nosti za prihodnje leto.
Predsednik UO podjetja: Leopold Ilovar
Uporaba tankih prefiriciranili stropnih plošč
Pfi montažnih gradnjah stanovanjskih hiš 3e razvilo mnogo sistemov, ki so se bolj a(* manj uspešno uveljavili v svetu Različ-1 Pogoji v posameznih deželah (npr. potres-I območja) in pomanjkanja gradbenih de-3vcey pa silijo podjetja še naprej v to, da .azvijajo posamezne sisteme in jih prilaga-”,al° njihovim zahtevam,
V novejšem času je costala zelo zanimiva JPoraba prefabrici ranih stropnih plošč. V ,ern članku bomo skušali pojasniti bistvo ®Sa sistema, njegove prednosti in pomanj-'hivgsti in način izdelave
P
rednosti postopka
Foslopek, kj uporablja prefabricirane be-°nske stropne plošče, sestoji v tem, da te anke betonske plošče, ki imajo sorazmerno sliko površino, uporabimo kot opaž za be--?n' katerega vgradimo nad to stropno plo-~c° Prefabricirane tanke plošče so armirane navadno mrežasto armaturo ali pa so prejmete. Ta armatura je potem, ko zabetoni-iamo še preostalo ploščo do predvidene de-ehne, spodnja armatura plošče (slika 1). Govoriti o uporabnosti nekega postopka, se f'raYi>. da ga primerjamo z drugimi načini “adnje. Tu bomo poiskali prednosti in slabe v rani prefabriciranih tankih stropnih plošč s| Primerjavi z različnim sistemom gradnje 0,r°Pmh plošč, kot so: uporaba klasičnega 0 ra }z plohov, nosilci izdelan] iz votlakov, (p-az >z lahkih lesenih opažnih plošč, opaž iz zkih železnih opažev in montaža težkih be-nskih prefabriciranih plošč
s a) V primerjavi s klasičnim opaženjem r°pne plošče s plohi so prednosti prefabri-'rane tanke stropne plošče iste, kot jih po-amo pri vseh bolj ali manj industrijskih ‘acinih gradnje in ki so:
tanke stropne plošče zadošča žerjav z nosilnostjo vsaj 30 trn. Boljši so seveda 'nekoliko močnejši žerjavi, ker normalno ne moremo doseči idealne ureditve gradbišča.
Zanke- v prejnapeti plošči, na katere navežemo žerjavovo vrv. ko dvignemo prefabrici-rano ploščo, so iz navadnega betonskega železa ^ 8 mm. Majhna togost te prefabricirane plošče zahteva veliko zank za dviganje plošče: približno eno na površini 2,5 m2,
Te prefabricirane tanke plošče polagamo na primerno podporno konstrukcijo. Medsebojna razdalja podpor je ca. 50 cm,
b) Toge prefabricirane lahke stropne plošče
Te vrste prefabriciranih stropnih plošč sestoji iz 4 cm debele betonske plošče z vgrajeno mrežasto armaturo in iz železnih predalčnih nosilcev, kateri so v svojem spodnjem delu vgrajeni v to 4 cm debelo betonsko ploščo. Višina železnih predalčnih nosilcev je 10 do 15 cm. To je odvisno od tega. kako debela bo dokončana plošča (slika 2). Namen vgraditve teh železnih predalčnih nosilcev je jasen
Tanki, 4 cm debeli betonski prefabricirani plošči je treba dati večjo togost, kar se ugodno _ odrazi pri montaži iri pri podpiranju plošče. Razdalja med predalčnimi nosilci znaša od 50 cm do 80 cm. Plošča se postavi na
provizaciji, ker se napake kasneje ne dajo več popraviti.
Slaba stran prejnapetih prefabriciranih plošč je tudi v tem, da so manj varne proti požaru; navadne armirano betonske plošče so v tem oziru boljše.
Izdelava in montaža
a) Model
Na gradbiščih se prefabricirane plošče izdelujejo običajno na betonskih ploščah. Ce je le mogoče, uporabimo v ta namen zabetonirane površine ob hišah, ki bodo kasneje služile za parkirne prostore in ki so seveda predvidene v projektu. Na ta način zmanjšamo investicijske stroške samo na izdelavo površine, k] pa mora biti izdelana zares skrbno.
V stalnih obratih se prefabricirane plošče izdelujejo v bateriji modelov, ki so izdelani iz betona ali pa iz kovine.
b) Izdelava
Ko so modeli očiščeni in naoljeni, se položi armatura, ki je iz varjene mreže. Ce uporabljamo elemente ki naj povečajo togost pre-fabricirane plošče, moramo te elemente povezati z armaturno mrežo Pri prejnapetih ploščah pa žice napnemo. Vložimo tudi vse
PREFABRICIRANA LAHKA STROPNA PLOŠČA
i ' odpade opaženje s plohi, tako glede de-Vne sile kot v materialu,
" odpade tradicionalni omet, ki se sicer ^Porablja za to, da dobimo raven in gladek tr°P, kateri se da slikati in , ~~ nekatera dela, kot npr. polaganje arma-Urei se lahko naredijo na tleh. b) Prednost v primerjavi s stropi iz nosil-vev jn votlakov je tudi v tem, da odpade ob-ezni omet in da se skrajša čas, ki je potre-, eP za delo pri polaganju nosilcev in votla-Ta čas se zmanjša od 15 do 20 minut za na manj kot 5 minut za 1 m2.
V primerjavi z opaži, izdelanimi iz opažni	(npr. Bosanka itd.), prednost tanke
yrefabricirane betonske plošče ni prav jasna. Pomanjkljivost opažnih plošč je le ta, da se 1 opaži obrabljajo in s tem zahtevajo pogoja popravila. Nemogoče je tudi iz lesenih Paznih plošč, ki se deformirajo, napraviti rezhibne stike. Iz tega sledi tudi, da je tre-nastale vidne stike brusiti. Tako brušenje "Ppade pri prefabriciranih tankih betonskih J" °sčah, oziroma je popravilo stikov potreb-
0	samo na ležiščih plošč.
I v^Hkim prefabriciranim betonskim bloščam nko očitamo sam njihov princip: dvakratno n?Taievanje betona na dveh različnih delov-n mestih za delo, ki je lahko opravljeno z in °* samo operacijo. Ta razdelitev dejavnosti bis- a Za uporabo strojev povzroči na grad-cu dodatno težavo, ker se začetek enega Qe*a ponavlja.
!emu je treba dodati še to, da stanejo , oaeli za prefabricirane betonske plošče več,
1	stane nabava opažnih plošč.
klf6 upoštevamo te razloge, pridemo do za-Plrv- - rta tanke prefabricirane betonske Sce lahko koristno uporabimo le v poseb-^Primerih, kjer bi opažne tabele le težko
taro. ^ Priruerjavi s težkimi opaži so cenejše težir- Prefabricirane betonske plošče. Taki 2qq_‘ opaži se izdelajo le za mnogokratno — g. do 300- kratno — porabo, sicer so ne-betaomični, Modeli za lahke prefabricirane ^ °nske plošče pa se amortizirajo že pri iz-avi manjših serij — 50 do 100 kosov. kat6 gr°be primerjave nam že povedo na bri®.r° mesto lahko postavimo lahke prefa-Vp]-wne betonske plošče: izvedba srednje benm vPr?gramov z uporabo običajnih grad-ob_zeriavov večje nosilnosti. To delovno UtiX1°u'i,e ]e pa obenem tudi tisto, pri katerem Porabljamo opažne table.
^rste prefabriciranih plošč
strnaČelek uporabe prefabriciranih tankih Unnu plošč sega v leto 1955 in njihova ljavv Se je razvila ter so se do danes uve-staiUl tnje osnovni sistemi teh plošč: eno-tto ne Prefabricirane tanke stropne plošče, Pil? Prefabricirane tanke stropne plošče in Ščg napete Prefabricirane tanke stropne plo-
3 Enostavne prefabricirane tanke stropne plošče
vji a. bP, prefabricirane plošče se je prvi raz-je njeSOv delovni postopek prirejen graau---u’ Prefabricira se torej na samem 3cmblSCU" ?.e*:o.nska Plošča je debela najmanj Ije ’ v Ploščo je vložena mreža, ki je sestav-Izkir 12 betonskega železa z zvarj-enimj stiki, tla nSaje 50 Pokazale, da iz več razlogov, kot dj futner: zaradi pravilnosti izdelave, zara-arrn^T0 Jenega zaščitnega sloja betona okrog ter zaradi krhkosti elementa ne c®ntimetrm° pl0ŠCe Z maniš° debelino kot 4
Mn«” tei debelini 4 cm je teža prefabricirane °sce okrog 100 kg/m2.
vršrnlikos* ene§a elementa, ki je enaka pola j., 1 Prostora, katerega je treba prekriti, nko doseže 30 m2.
SW upoštevamo običajne širine hiš in dej-oi) dase izbere prostor za prefabrikacijo avbi, ki jo gradimo, potem za dviganje
NA LICU MESTA ULITI DELL HJDŽČJ
h—
Jjr-4 C/vs\
' PREFABRICIRANA SfROPNA PLOŠČA
TOGA PREFABRICRANA LAHKA STROPNA PLOŠČA
45’' — 200 w
primarni podporni sistem, na bankine, ki so v medsebojnih razdaljah 1,50—2,00 m; to je odvisno od karakteristik železnih nosilcev, od njihove medsebojne razdalje in od debeline betona, ki ga bomo vgradili na prefabricirano ploščo.
Ta vrsta gradnje prefabricirane plošče se da opravičiti s sistemom, ki je opisan pod a) s tem, da je v tem primeru upravljanje in podpiranje lažje. Prihranki pri delu tako kompenzirajo stroške za nabavo železnih nosilcev, ki v resnici ne služijo drugemu namenu kot olajšanju dela,
c) Prejnapete prefabricirane lahke stropne plošče
Prejnapete prefabricirane lahke stropne plošče so ponavadi debele od 3 cm do 5 cm, so lahko gladke ali pa so, da dobijo večjo togost, ojačene z betonskimi rebri. Pri sistemu Fini-dal uporabljamo poleg betonske plošče še posebne votlake iz gline, ki jih položimo v prefabricirano ploščo. Definitivna betonska plošča je zaradi teh glinastih votlakov lažja kot polne betonske plošče.
Teža prejnapetih prefabriciranih plošč je v splošnem večja kot pri enostavnih prefabriciranih ploščah.
Te prejnapete plošče so interesantne pri gradnji stropov za stanovanjske hiše zaradi majhnih razpetin in majhne obtežbe, vendar ne zaradi tehničnih prednosti. Povečanje togosti, ki jo dobimo zaradi prejnapenjanja, ne da tiste prednosti, ki bi odločala, ker ne moremo graditi pretankih plošč zaradi zahtev akustike, ki jih moramo upoštevati pri hišah.
Prejnapete plošče bi bile bolj zanimive iz ekonomskih razlogov. Jeklena žica za prejna-penjanje je sicer dražja, toda da se jo napet; od dva do trikrat večjih napetosti kot betonsko železo, iz česar naj bi sledil prihranek v armaturi.
Nasprotno pa zahteva prejnapenjanje elementov sorazmerno velike naprave. Tudi se jih ne da delati drugače kot v stalnem obratu. Naivečie dimenzije elementov so omejene z napenjalno progo (3 m, izjemno 5 m) ali pa z gabaritnimj merami pri transportu v slučaju, da take plošče prevažamo v vodoravni legi.
Izdelava tankih plošč mora biti dobro premišljena, tu ne more biti govora o kakšni im-
potrebne vložke za odprtine in pritrditve v plošči.
Po teh delih se začne z betoniranjem. Beton vibriramo ali z iglo ali, kar je boljše, z vibracijsko desko. Izjemoma lahko nekatere plošče vibriramo na vibracijski mizi.
c) Prenos
Na gradbišču plošče negujemo 2 do 4 dni, izjemoma 24 ur. Da bi se izognili dvojnemu prenašanju, prefabricirane plošče le redkokdaj prenesemo v deponijo. Običajno se direktno dvignejo z žerjavom in položijo na določeno mesto.
V stalnih obratih je treba model uporabiti Vsajv eRkrat na dan, zato se prefabricirane plošče ogrevajo s paro po enem od znanih načinov.
Elemente je treba hraniti in prenašati v vodoravni legi,
č) Polaganje
Prefabricirane tanke plošče se polagajo na oder, ki sestoji iz bankin, katere podpirajo stojke. Nosilni zidovi, na katerih bo ležala stropna plošča, so 2 cm nižji od projektirane višine, pa tudi robovi prefabricirane plošče so na ležiščih širši za 2 cm, to pa zato, da bi izravnali netočnosti, ki nastanejo pri gradnji.
Drug način polaganja prefabriciranih plošč sestoji v tem, da se plošča polaga na podlago iz malte, ki je na ležiščih točno m skrbno nanesena na pravo višino. Pri tem načinu se da preprečiti odtekanje cementne malte po zidu pod ležišči.
d) Betoniranje
Ko se položi prefabricirana plošča, se namesti še preostala armatura plošče (negativna in podobna), instalacije ter vložki za razne odprtine.
Prefabricirano ploščo nato očistimo, zmočimo in nato zabetoniramo še preostali del plošče.
Posebni problemi
Vsaka gradnja ima težave, tudi delo s pri fabriciranimi ploščami ni izjema.
a) Zaščita armature
Armatura, ki nima zadosti debele zaščitne plasti betona v prefabricirani plošči, zelo rada rjavi, posebno še v vlažnih prostorih.
Zaščitni ukrepi, ki jih moramo upoštevati, se nanašajo predvsem na kvaliteto betona za prefabricirano ploščo in na debelino zaščitnega sloja betona.
Doza cementa ne sme biti manjša od 350 kg/m3 gotovega betona. Neobhodno potrebna je zaščita betona za čas strjevanja, da ne pride do razpok nad armaturo, da bi preprečili krčenje in druge škodljive pojave. Zaščitni sloj betona okrog armature mora ustrezati tehničnim predpisom. Zato moramo navadno armaturo podlagati z distančniki iz umetne mase; drugi načini podlaganja ne jamčijo za solidno izvršeno delo
b) Spoj med prefabricirano ploščo
in betonom, ki je vgrajen na tej plošči
Teoretično bi moral biti spoj med starim betonom — prefabricirano ploščo — in med svežim betonom, ki ga vgrajujemo na prefabricirani plošči, armiran To se pravi, da bi prefabricirana plošča morala imeti sidra.
Strižne sile pri polnih betonskih ploščah z majhno koristno obremenitvijo so majhne. Praktično to pomeni, da stika na prefabricirani plošči ni treba armirati. Vendarle pa moramo v takem primeru upoštevati določene previdnostne ukrepe:
1,	Površino prefabricirane plošče je treba ohrapaviti med fabriciranjem. Hrapavo površino naredimo ali s finimi grabljami ali pa z metlo.
2.	Razlika v krčenju med betonom, ki ga vplivamo na prefabricirano ploščo in med betonom prefabricirane plošče mora biti čim manjša. Zato priporočajo, da prefabricirano ploščo čimprej uporabimo in da je beton stalno vlažen, posebno pred ulivanjem betona na ploščo. Seveda ni mišljena uporaba takšne količine vode, da bi ta ležala na plošči, ker tolikšna količina vode lahko povzroči rjavenje armature.
c) Zračni mehurčki
Problem zračnih mehurčkov na vidnih površinah ni nek posebni problem, saj se pojavlja povsod, kjer želimo dobiti popolnoma gladke površine betona'.
Zračne mehurčke lahko odpravimo, če upoštevamo tale navodila:
—	uporabljati je treba protitočne mešalce, ker se pri teh mešalcih zadržuje v betonu manj zraka kot pri drugih načinih mešanja;
—	uporablja naj se lahko vgradijiv beton; piastifikatorji so zelo priporočljivi;
—	beton moramo v opaž vlivati. Umetava-nje betona v opaž z višine (čeprav majhne) zadrži zrak pod betonom;
—	beton je treba skrbno vibrirati. Omeniti je še treba, da dobimo pri uporabi kovinskih modelov slabše rezultate kot pri uporabi modelov, ki so izdelani iz vezanih plošč ali iz plastičnih mas.
č) Obdelava vidnih stikov
Tudi problem vidnih stikov ni specifičen za prefabricirane plošče. To je problem vse prefabrikacije.
Plošče niso nikoli popolnoma ravne, izkušnje pa nam povedo, da je zelo težko trajno zakriti stike tako, da jih zamažemo z malto.
Ploskve, ob katerih tesnimo stike, so slabe točke, kjer nastopajo sile, ki nastanejo zaradi obremenitve elementov, dimenzionalnih sprememb, vpliva temperature in vlage, krčenja malte itd.
Če razpoke ne nastopijo takoj, se zdi, kot da mora nastopiti neka »utrujenost«, da se čez več mesecev po zgraditvi objekta pojavijo razpoke. Število nastopajočih razpok je zelo odvisno od skrbnosti izdelave. Največkrat jih skušamo preprečiti tako, da stike razširimo, s čimer lažje preprečimo neravno-sti, ki so še v mejah toleranc in katere nastanejo pri izdelavi. Uporaba tesnil iz umetnih smol je zelo izboljšala lastnosti stikov, ki so postali mnogo manj občutljivi za vremenske neprilike.
Varnostni ukrepi
Nameščanje velikih betonskih plošč zahteva nekatere varnostne ukrepe:
—	sidra, na katera privežemo ploščo na žerjav, morajo biti dovolj zasidrana v beton. Predvideti je treba tudi dovolj sider;
—	izogibati se je treba sunkov med polaganjem plošče;
—	zavarovati moramo deponijo plošč, da se plošče ne prevrnejo ali da ne zdrsijo;
—	priporočljivo je, da se plošča začne betonirati takoj, ko je nameščena prefabricirana plošča, sicer bi nenadni sunek vetra lahko povzročil škodo, in končno
—	je treba poučiti delavce, ki delajo na gradbišču, o varnostnih ukrepih za ta dela.
Ing. Milivoj Šircelj
(Konec prihodnjič)
fO IH OIO
Napis v uradu ameriškega velemesta: »V letu 1970 bomo imeli več kakor 200 milijonov avtomobilov. Če hočete varno preko ceste, potem je najbolje, da greste takoj.
Oglas: Na prodaji zeleni papagaj, k; govori. Lastnik se ne strinja več s političnimi nazori papagaja.
Mož je v gneči veleblagovnice izgubil ženo, s katero je nakupoval. Ko jo po dolgem iskanju ni našel, je šel v postajo in rekel: »Oprostite, izgubil sem ženo .. «
»Prosim,« je dejal nameščenec, »oddelek za žalne obleke je v II. nadstropju «
Žene so najbolj očarljive med 35 in 40 leti, ko so si nabrale že nekaj življnjskih izkušenj in poznajo vse možnosti, ki jih življenje v teh letih nudi.
In ker je zelo malo žena starejših od 40 let, lahko ta čas največjega zadovoljstva zelo dolgo traja.
(Cristian Dior)
Otrok in ure ne smemo preveč naviti — treba jih je pustiti tudi teči.
Bilo je kmalu po koncu državljanske vojne v Grčiji. V Solunu se je zdanilo. Kolodvor je bil zaprt. Možakar v uniformi grškega železničarja mi je skušal z gibi rok dopovedati, da moram za vožnjo do turške meje doplačati.
Nezaupljivo sem mu ponudil bankovec za 1000 starih frankov.
Čez četrt ure se je vrnil z velikim kupom zamenjanega denarja. Sami bankovci po 5000 in 10.000. V Grčiji je bila takrat namreč inflacija.
Seveda sem mu moral dati za ulsugo. napitnino. Ampak koliko? 5000? 10.000? Poskusil sem srečo z 10.000 drahmami, ne da bi pri tem vedel ali sem postal kralj skopuhov ai maharadža.
Je v redu?«
Odkimal je.
Dam mu še en bankovec. Bilo je 15.000 drahem. »In sedaj«?
Spet odkimavanje.
Nič ni pomagalo, moral sem še primakniti na 20.000! »Je dobro«?
In spet odkimavanje.
Od kod pa naj vem, da pomeni v Grčiji pritrjevanje.
Srečni časi človeštva so prazni listi v knjigi zgodovine.
Leopold von Parsche
Test
Mali deklici so pri šolskem testu predložili dve sliki. Ena je kazala moža pri sekanju drv. druga pa moža pri čitanju knjige.
Deklica bi morala obkrožiti sliko, ki pokaže moža pri delu«. Obkrožila je sliko moža, ki je čital knjigo in seveda je bila naloga ocenjena kot napačna.
Tu vidimo, kako so lahko testi dvomljivi. Učiteljica v šoli namreč ni vedela, da je oče deklice univerzitetni profesor, torej možakar, za katerega je čitanje delo, da pa za razvedrilo v svojem prostem času včasih tudi seka drva.
»Cf\acU&i*
v 6Žika&
MARIBORSKO SLAVJE — Na skromni zakuski je veselo zaigral Jo® Doliška. Vsem upokojencem, ki so odšli v pokoj, želimo, da bi še dolg1 leta uživali zasluženi pokoj, mladim pa, ki so stopili na njihova mesta veliko zadovoljstva pri delu


k

	
' " X "
«111:
v Mariborn"—H^e s n o^Lebos ^je^enter ^i^bražm^Mj^organizkarskoraj^^vseh^notah^ečaj^z^teša^j^^ida^j^in^žetozolirivc^Te^jn^k^na ^esarsktim^tečaju^v (Jelju me^predavanfeffl
kvaHficirane^a3 deltvcr-^N^Ted11«1^^3;'k°b “ovel" iet.u jc PE Maribor povabila vse upokojenec na prijateljsko srečanje. Povabili so tudi vse vajence, ki so lani napravili izpit za k\aiiiiciranega delavca Naslednji sliki sta s tečaja za pomožne delovodje in skupinovodje v Ljubljani
prava v pcsloruii eS CeUe^nž! Terdo ^t^udvik Snljde? tol Mitji Kil«'i.f inž^Nadl ReTFabro. Od'ItobSpriP« ve'SbKča% ^nvŽč^dvisercelolcn^pjI,5 -vzem not ib avtomobilov za nase podjetje v Priboju v Srbiji. Skupina naših starih asov šoferjev, ki jc prevzela nove avtomobile, se radostno smehlja
Strokovna raz-
Desno: Pie-