DRUŽINSKI TEDNIK Zrn« do zrna pogača, kanton (lo kamna palača. Slovenski rek. Leto XIII. V Ljubljani, 22. maja 1941. štev. 21 (605) »DRUŽINSKI TEDNIK« ob Cftrtklh. UrednlitTO In uprava r Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal it. 345. Telefon it. 53 32. — linču n poSttte hranilnic« v Ljubljani it. 15.30S. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop sov ne sprejemamo. Za odgovor it- treba priložiti ta 3 din znauik. NAROČNINA 1 /4 leta »1 din. */a lota 4(1 din V«r leto SO din. V I tali ji n» lefo 40 lir, v Francij* 70 frankov* v Ameriki t1/} dolarja. Drugod sorar.meruo. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostotpčna petitna vrst« alt njen prostor (vtiiua 3 mm m iirina 5» nun) 7 din: t oglasnem delu 4‘50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice : beseda 2 din. M ali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek povsod ic posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. str. 9.) V nedeljo dne 18.’ t. m. je hrvatsko odposlanstvo s pogiavnikom ■r. Antonom Paveličem na čelu Pnspelo v Rim in ponudilo krono kralja Zvonimira enemu izmed Savojskih princev. Poglavar Savojske dinastije, Vel. Kralj in Cesar Viktor Emanuel III. je imenoval svojega nečaka Aimona di Savoia Aosta vojvodo Spoletskega za hrvatskega kralja. Rimske množice, zbrane pred kraljevsko palačo na Kvirinalu, so novico sprejele z največjim navdušenjem in pozdravljale hrvatsko odposlanstvo. Prav tako so z vese-ifm sPreieli vest tud* na Hrvat-skem, kjer je novica o imenovanju Spoletskega vojvode za hrvatskega kralja zbudila najgloblji vtis in zadovoljstvo hrvatskega naroda. Vojvoda Spoletski je postal ustanovitelj nove hrvatske dinastije, Ki bo nosila staro krono srednjeveškega hrvatskega kralja Zvonimira. Kakor je kralj Zvonimir sprejel svojo krono iz večnega mesta Rima, tako jo je zdaj novi ustanovitelj hrvatske dinastije sprejel iz rok italijanskega Kralja ' jn Cesarja kot simbol priznanja hrvatske svobode, neodvisnosti in t“Htorialne nedotakljivosti. S priključitvijo Hrvatske v življenjski prostor Kraljevine Italije se je začela nova zgodovinska doba hrvatskega naroda. Naslonitev Hrvatske na veliko Italijo ne ustreza samo interesom osi na tem prostoru, temveč tudi političnemu po-ozaju Hrvatske ih vzorom poglav-mka dr. Paveliča. Pri svečanem imenovanju vojvode Spoletskega za hrvatskega kralja so bili poleg vladarja navzočni tudi princ Piemontski, Duce in zunanji minister Ciano. Ko je po-glavnik dr. Pavelič predstavil člane odposlanstva, je delegacijo sprejela v posebni dvorani hrvatska kraljica, Vojvodinja Spoletska. Hrvatska delegacija je odšla tudi v Pantheon, kjer je položila vence na grob Savojskih vladarjev. Nato se je hrvatska delegacija, ki so jo ves čas navdušeno pozdravljale množice, zbrane ,ha Beneškem trgu, podala v Ducejevo delovno sobo in tam podpisala tri pogodbe: pogodbo o mejah, pogodbo o jamstvih in pogodbo o Vojaškem sodelovanju, ter na koncu sklepni protokol. Pogodba o mejah določa, kje bo Potekala meja med Italijo in Hrvatsko. Priložen ji je tudi potrebni zemljevid. Pogodba določa tudi sklep posebne konvencije, ki se bo nanašala na upravno uredi-tev_ mesta Splita s predmestji in Kašteli, kakor tudi otoka Korčule. Posebna komisija bo čimprej na terenu določila meje. Pogodba stopi v veljavo s podpisom. Italijanska in hrvatska vlada sta tudi ugotovili, da sta z določitvijo •"eja ustvarili trden temelj za •nedsebojno tesno sodelovanje. Ker JJ*a Italija trden' namen, podpirati Hrvatsko pri njenem napredku in razvoju, sta obe državi sklenili, da ~o Italija prevzela jamstvo za nrvatsko politično neodvisnost in ttJeno teritorialno nedotakljivost v Sporazumu z drugimi prizadetimi 'jtržavami. Hrvatska vlada se bo J*nko poslužila italijanskih Vojnih . *l za ureditev in izvežbanje svojega vojaštva. Obe vladi se obvežeta, da bosta čimprej sklenili Posebne sporazume glede železniškega in pomorskega prometa, gle-®e ravnanja z državljiani ene dr-. na področju druge in glede ®stalih pravnih zadev med obema “rzavama. Pogodba o jamstvih stopi v veljavo s podpisom in je Ve'javna za 25 let. Pogodbi o vojaškem sodelovanju se hrvatska država obvezuje, "*■ ne bo ustanavljala ali vzdrže-7^‘a na otokih na področju med *"Orjem jn mejno črto nikakega vojaškega , objekta. Prav tako se vezuje, da ne bo ustvarila lastne snln-e niornarice, temveč samo Pecializirane enote, potrebne za arinsko in policijsko službo. Obe knj-av? bosta določili pogoje, pod . ‘erimi bo Italija lahko prevažanj,, sY?Je vojaštvo po hrvatskem T_ _ J" Po morju in po kopnem. Podpisornba *topi,a v veljavo s •sf,l?epni Pr°tokol določa, da bodo 6 ▼ veljavi, dokler ne bodo Zgodovinski akt po glavnika Paveliča VOJVODU SPOLETSKI - HRVATSKI KRALJ V nedeljo se je posebno hrvatsko odposlanstvo s poglavnikom Paveličem na čelu poklonilo v Rimu pred Mjanskim Kraljem, ki je blagovolil imenovati Vojvodo Spoletskega za Hrvatskega Kralja Vojvoda Spoletski — hrvaški kralj II Duc* di Spoleto — re della Croazia sklenili novih pogodb, tiste pogodbe, in konvencije, ki sta jih podpisali med seboj Italija in bivša Jugoslavija. Duce in poglavnik sta izmenjala še dve pismi. Duce je v svojem pismu izjavil, da bo Italija pripravila konvencijo za upravno področje Splita in Korčule. Pričakuje pa od hrvatske vlade, da se bodo spoštovale pravice italijanske manjšine na tem področji;, posebno glede' rabe italijanščine v 'šolah. Poglavnik je te želje v svojem. pismu sprejel ha znanje. ' ■■■'■' ' Poglavnik je naposled Duceju, ki pozna težnje in želje hrvatskega naroda zadnjih 2Q let, izrazil najtoplejšo zahvalo irt ga proglasil za Duceja in prijatelja hrvatskega naroda. Poglavnik dr. Ante Pavelič se je sestal tudi z zunanjim ministrom' grofom Cianom in se z njim dolgo razgovarjal. Zvečer je Vel. Kralj in Cesar priredit hrvatski delegaciji na čast slavnostno večerjo, ki so se je udeležili tudi hrvatski kralj vojvoda Spoletski, drugi Savojski princi, Prestolonaslednik, Duce, diplomatski zastopniki trojnega pakta, člani' italijanske vlade in drugi odličniki. Amione Vojvoda Spoletski se je rodil v Turinu 9. marca 1904. kot sin Emanuela Filiberta Savojsko-Aostskega, vojvode d’Aoste, pokojnega bratranca Vel. Kralja in Cesarja. Že kot deček se je posvetil pomorstvu in stopil v pomorsko akademijo. Leta 1911.—12. se je udeležil italijansko - turške vojne na morju. Potlej je služil na več bojnih ladjah, napredoval in si s svojo hrabrostjo zaslužil več svetinj. Leta 1918. je dobil tudi diplomo vojaškega pilota. V tem svojstvu se je izredno pogosto odlikoval in si tudi na tem področju pridobil več odlikovanj. V • odločilnih letalskih bojih je bil že za časa svetovne vojne odličen poveljnik eskadrilj. Po svetovni vojni ga je želja po znanju in napredku gnala v svet. Prepotoval je precej dežel, nekaj kot pomorščak, pozneje pa na znanstvenih popotovanjih. Tako se je pridružil znanstveni odpravi Karakorum leta 1928.—29. Razen ljubezni do popotovanja in spoznavanja sveta tiči v njem izredno izurjen športnik. Udejstvoval se je že v več športnih panogah in v nekaterih dosegel lepe uspehe. Udeležil se je tudi abesinske vojne kot poveljnik bojnega broda »Pantera«. JCmalu je napredoval v kontraadmirala in nato v admirala. Leta 1939. je pa postal vrhovni poveljnik na gornjem Tiren- skem morju. Kralj in Cesar ga je odlikoval s trakom kolonijskega reda Italijanske Zvezde. Razen tega ima še veliko drugih visokih italijanskih in tujih odlikovanj. Že od prvih dni je član fašistovske organizacije. Leta 1939. se je vojvoda Spoletski poročil v Florenci z Ireno, grško princeso, hčerjo kralja Konstantina. Njegova žena se je rodila 31. januarja 1904. že zgodaj je prišla v Italijo in je po večini bivala v Florenci. Vojvodinja Spoletska je velika ljubiteljica umetnosti in literature in govori več jezikov. Z velikim veseljem se je udejstvovala v človekoljubni organizaciji Rdečega križa in je tudi naredila bolničarski izpit z odličnim uspehom. Hrvatski narod vidi v svojem kralju iz Savojske hiše sirnbol svoje samostojnosti in neodvisnosti ter teritorialne nedotakljivosti. Hkrati vidi pa v njem tudi jamstvo za tesno in prijateljsko sodelovanje z veliko Kraljevino Italijo, ki jo vodi tijegov stric, Vel. ktalj in Cesar Vikčor Emanuel. ♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦M - f “v A • , . -u DUCE na grškem- bojišču Gornja slikaVV odseku hriba Narte opazuje Duce v spremstvu armadnega fenerala Pirzia Birolija gibanje itali-mskih čet, ki napredujejo v smeri proti postojankam med Ohridskim jezerom in Tomorijem. Spodnja slika: V spremstvu generala Cavaillera, načelnika glavnega štaba vojske se Dure razgovarja z generalom Gambarom o operacijah na bojišču VIII. armadnega zbora. Sopra:' Neila zona di monte Narta, il Duce accompagnato dal generale d’armata Pirzio Biroli, osserva il mo-vimento delle truppe italiane che av-vaniano verso gli obbiettivi tra il Lago di Ocrida e il Tomori. Sotto: Accompagnato dal Generale Cavallero Capo di Sta to Maggiore dcll‘Esercito il Duce s'intrattieiie col generale Gam-bari" šutte opera »Ioni sni fronte del-1’VIII C or po d’Armata. Poglavnik nove Hrvatske dr. Ante Pavelič II Poglavnik della nuova. Croazia Dr. Ante Pavelič Komentarji k temu velikemu dogodku »Oioriial« dltulia« posveča temu dogodku uvodnik svojega glavnega urednika Gavde, ki med drugim pravi, da osnovni dogovor.nietf. Italijo in Hrvatsko, ki je določil medsebojne meje obeh držav, predstavlja popolno rešitev vprašanja* italijanskega Jadrana ter je čisto v sogiasju s koristmi obeli držav. . kajti p>-i ■ pogajanjih So bile’ «{»((ilevattti Utiirt 'italijansko' kakor hrvftfske-potrebe ni 'težnje; Pogodb* zagotavlja Italiji popolno -go-spdt]sryo na Jadranu, Stratešk' sistem, ki je bil ustvarjen v Versaillesu, dn veže italijanska sjle v Jadranu ter jim onemogočit svobodno akcijo v Sredozemlju, je j; tem dokončno uničen. - 1’isec. podčrtava nadalje, da jamči sporazum tudi sodelovanje obeli narodov; ki je zelo važno z vojaškega, gospodarskega in kulturnega stališču. Italijanska Dalmacija bo raztl djena v tri pokrajine: Pulj, Zader in Split, ki bodo s Šibenikom, Trogirom in dalmatinskimi otoki pod juris^ikcijo guvernerja v Zadru. »Lavoro Fnseistac ugotavlja, da se je nova kraljevina Hrvatska uvrstila med totalitarne države zaradi daleko-viduosti poglavarja ustašev Paveliča, ki, je znal svojemu gibanju vtisniti značaj obnovitve na temelju revolucijskih načel Fašizma in narodnega' socializma. List pripominja, , da s« po-godbe nied državami, katerih politični sistemi temelje na istih idejah ter zastopajo prave koristi narodov, dajo zelo lahko izvršiti. »Tribuna« piše, da tvori Hrvatska poslej del evropskega občestva kot samostojna in suverena država. Ta dogodek je tipičen primer za nova nače-:»a.- ki uvajajo v Evropi novi red. Neodvisnost Hrvatske v ničemer ne nasprotuje zahtevam italijanskega življenjskega prostora, ki po svoji prirodi obsega v glavnem Jadran ter odsek vzhodnega Balkanu. Berlinska »Politična in diplomatska korespondenca« piše, da so zgodovinski dogodki, ki so se vršili nedavno v Rimu, zgovorno znamenje konstruktivne politike sil osi. Zmešnjava, ki so jo ustvarile tako imenovane mirovne pogodbe na Balkanu, je samo še spomin. Hrvatski narod, ki je bil ena izmed mnogoštevilnih žrtev Versaillesa, je danes zavzel svoje zakonito mesto v novi Evropi. Obnova Evrope, ki ju izvršujeta osni sili, se razvija po prirodnih načelih. Odločitev hrvatskega naftida je nemški narod, ki je bil vedno zvezan s Hrvati z iskrenim prijateljstvom, pozdravil z velikim navdušenjem. Ljubljansko »Julro« v svojem uvodnem članku, posvečenem hrvatskemu ■kraljestvu med drugim pravi: »Sklep zagrebške vlade, da obnovi krono starega hrvatskega kralja Zvonimira in da jo ponudi visoki Savojski dinastiji, je samo člen v logičnem razpletu novega političnega stanja. Hrvati >o nasproti ostalemu Balkanu vedno poudarjali svojo pripadnost Zapadu in svojo tesno povezanost s tisto kulturo. ki jo že skozi vekove predstavlja Uim s svojo Cerkvijo in v zadnjem času zopet s svojim Imperijem. .Naslonitev Hrvatske na fašistični Imperij in izročitev njene vrhovne reprezentance vladarju iz največje in najslavnejše dinastije v Evropi je ukrep. Ui odgovarja ne le interesom Osi na tem prostoru, marveč tudi političnemu položaju sedanje Hrvatske in ideologiji njenega poglavnika drja Paveliča. Vsa Italija je z velikim navdušenjem sprejela odločitev hrvatske vla-ile in pozdravila sklep, s Katerim je Nj. Vel. Kralj iu Cesar postavil llr-vatski vladarja in začetnika njene nove dinastije. Kakor je kralj Zvonimir, ki predstavlja v očeh hrvatskega naroda srednjeveško Hrvatsko, sprejel iz Večneura mesta simbolno potrdilo svoje veljave in moči, tako sprejem* nova Hrvatska zopet iz Kima vidno in obvezno priznanje svojega obstoja ia razvoja v okviru novega redu, jamstvo svoje politične svobode iu teritorialne nedotakljivosti. Tako se je z vključitvijo Hrvatske v življenski prostor Italije in z določitvijo njenega vladarja začela nova zgodovina hrvatskega naroda, obenem pa se je bleščeče izpričala velika moč Italije na Balkanu. Hrvatskemu narodu želimo tudi Slovenci, da bi v novih razmerah našel tisto zadovoljstvo, ki ga ni mogel najti v skupnosti, ki jo je malo več ko dvajset let delil z nami.« • »Slovenec« pod naslovom »Hrvatsko kraljestvo« pišfcr »Dogodek, (la je Vojvoda Spoletski |K> Kralju in Cesarju imenovan za tir-vatskega kralja, je dogodek velikega pomena, ki bo odločilno vplival na politični položaj ha Balkanskem 'polotoku ter na Jadranskem .morju. S predvčerajšnjim dnem ie Hrvatska obnovila tradicijo prijateljstva in tesnega sodelovanja z državo, ki je gospodarica Jadranskega morja, z močno kraljevino Italijo. Restavracija hrvatskega kraljestva pa ima za Italijo še prav poseben pomen, saj je bila Italija tista, ki je pomagala voditeljem sedanje nove hrvatske države od prvih početkov njihovega dela in bojev, podpirala njihova stremljenja ter jih spremljala vse do zmagovitega konca. Hrvatska ponudba hrvatske krone Visoki Italijanski Kraljevski Hiši iu nje velikodušno sprejetje ni le slovesen zaključek tega dosedanjega sodelovanja, temveč važen začetek nove dobe v zgodovini razmerja med italijanskim in hrvatskim narodom, to je dejstvo, ki bo spletlo med italijanskim in hrvatskim narodom sveto iu nezlomljivo vez ne samo odličnega sosedstva, temveč tudi večnega prijateljstva. Obe državi bo vezala vez krvi in družinske ljubezni. Visoka Savojska hiša j>a bo za mlado hrvatsko državo vir naj višjega ugleda in oblasti. Kraljevina Italija pa jamči Hrvatski politično neodvisnost ter ozemeljsko nedotakljivost. Obe državi sta sedaj medsebojno povezani. tudi z važnimi pogodbami političnega, gospodarskega, kulturnega in vojaškega značaja. Med Rimom in Zagrebom je nadalje dokončno urejeno vprašanje ozemeljske razmejitve med obema državama, iu sicer v največjo zadovoljnost Italije in Hrvatske. Hrvatski radio je v teh z« obe državi slovesnih in zgodovinskih dogodkih zlasti poudarjal vidno zadovoljnost nad strogo pravično iu velikodušno določitvijo novih meja. Vsa zgodovina hrvatskega narod r v najodločilnejšem trenutku, to je takrat, ko je postala Hrvatska svobodna ia neodvisna, se je po osmih stoletjih zopet obrnila k Rimu, ga ]>rosila za kralja in ga tudi dobila. Modrost Savojske vladarske Hiše in bratstvo z italijanskim narodom pod vodstvom Duceja bo za Hrvate najboljše jamstvo njihovega razvoja v bodočnosti.« »llrvatski narod«, glavno glasilo ustaskega pokreta piše: »Hrvatska država ni siromašna ia kolikor spada med manjše evropske države, je pač treba priznati dejstvo, da v svoji zgodovini nikoli ni bila večja. In če se je hrvatski narod lahk« ohranil v manjših mejah in pod težjimi pogoji, tedaj lahko verjamemo, da se ne bo smno lahko ohranil, marveč so bo močno razvil v današnjih pogojili 'državne samostojnosti in ne- Nadaljcvanje na 2. str. v 2. stolpcu DOKTRINA FAŠIZMA Napisal Benifo Mussolini <€l. zaietek v prejšnji številki!) 7. Protiindividualističen, je fašistični nazor za Državo; in je za posameznika le toliko, kolikor le-ta sovpada z Državo, ki predstavlja vesoljno vest in voljo človeka v njegovi zgodovinski eksistenci (10). Je zoper klasični liberalizem, ki je vzniknil iz potrebe reakcije proti absolutizmu ter izčrpal svojo zgodovinsko funkcijo, ko se je Država spremenila v samo vest In voljo naroda. Liberalizem je odklanjal Državo v prid posameznemu bitju; fašizem obnavlja Državo kot pravo realnost posameznika (11). In če mora biti svoboda atribut realnega človeka, ne pa tistega abstraktnega pajaca, kakršnega si je zamišljal individualistični liberalizem, potem je fašizem za svobodo. Je za tisto edino svobodo, ki jo moremo smatrati za resno stvar, za svobodo Države in osebnosti v Državi (12). Zakaj fašist ima v Državi vse in nič človeškega ali duhovnega, torej tem manj sploh kaj vrednega, je zanj izven Države. V tem smislu je fašizem totalitaren in fašistična Država, sinteza in enotnost vsake vrednote, tolmači, razvija in potencira vse življenje naroda (13). 8. Izven Države torej ni posameznikov, ni skupin (političnih strank, društev, sindikatov, razredov) (14). Zato je fašizem proti socializmu, ki utesnjuje zgodovinsko gibanje v razredno borbo ter se ne zaveda državne enotnosti, v kateri so zliti razredi v eno samo ekonomsko in moralno realnost; prav tako je tudi proti razrednemu sindikalizmu. Toda v razgledu vse urejajoče države so priznane realne potrebe, v katerih je imelo socialistično in sindikalistično gibanje svoj izvor ter jih uveljavlja v korporativnem sistemu interesov, harmonirajočih v enotnosti Države (15). 9. Posamezniki pripadajo razredom po kategorijah interesov; pripadajo sindikatom po ustrezajočem diferenciranem ekonomskem delovanju; toda pred vsem in iznad vsega je Država. Le-ta ni število kot seštevek posameznikov, ki tvorijo večino kakega naroda. Zato je fašizem proti demokraciji, ki izenačuje narod z močnejšim številom ter ga ponižuje na ravan večine (17); toda najčistejša oblika demokracije je ta, ki pojmuje narod kvalitativno, ne kvantitativno, kot mogočnejša ideja, ker je mo-ralnejša, koherentnejša, resničnejša, ker dejstvuje v ljudstvu vest in volja maloštevilnih, celo Enega samega, ki nagiba dejstvo-vati kot ideal v vesti in volji vseh (18). Vseh tistih, ki etnično, po naravi in po zgodovini, izvajajo pravico do tvorbe kakega naroda, na isti črti razvoja in duhovnega oblikovanja, kot ena sama vest in ena sama volja. 10. Ta nadosebnost je pač narod, v kolikor je Država. Narod ne rodi države, kakor je krivo proglašal naturalizem, ki je služil kot temelj propagande za nacionalne države v 19. stoletju. Nasprotno, država ustvarja narod, ki se zaveda svoje lastne moralne enotnosti, volje in torej efektivne eksistence. Pravica naroda do neodvisnosti ne izvira iz književne in idealne zavesti lastnega bitja, še manj iz več ali manj zavednega in neplodnega dejanskega nolozaja. marveč iz aktivne zavesti, iz aktivne pomične volje, ki je pripravljena dokazati svojo lastno pravico: to je iz nekakšne že nastajajoče Države. Država kot vesoljna etična volja je namreč stvariteljica pravice. 11. Narod kot Država je etična realnost, ki eksistira in živi, v kolikor se razvija. Njegov zastoj je njegova smrt. Zato Država ni samo vladajoča oblast, ki daje obliko zakona in vrednosti duhovnega življenja individualnim voljam, temveč je tudi oblast, ki uveljavlja svojo voljo na zunaj, zahtevajoč zanjo priznanja in spoštovanja, oziroma dejansko dokazujoč njeno vesoljnost v vseh potrebnih determinacijah njenega razvoja. Zato je vsaj načeloma organizacija in ekspanzija. Tako se more prilagoditi naravi človeške volje, ki v svojem razvoju ne pozna ovir in ki se realizira dokazujoč svojo lastno neskončnost (19). 12. fašistična Država, višja in ( močnejša oblika osebnosti, je sila, 'toda duhovna. Le-ta vsebuje vse ©tolike moralnega in intelektualnega ^človeškega življenja. Ne more se tore*i omejiti na navadne funkcije reda in zaščite, kakor je učii liberalizem. Ni preprost mehanizem, ki omejuje sfero dozdevnih individualnih svoboščin. Je notranja oblika in norma, disciplina celotne osebnosti; prešinja voljo in in- Nadatjevanje s 1. strani odvisnosti. V brezpogojnem prijateljstvu in zavezništvu z velikima sosedoma Italijo in Nemčijo, vendar v polni neodvisnosti in samostojnosti bomo Hrvati zanesljivo izvršili svojo dolžnost, ki nam pripada v novem evropskem redu. Hrvati popolnoma pojmujemo vse, kar sta nam storili Nemčija in Italija. Zato ne bomo nosilci kakih takih možnosti ali orientacij, ki bi mogle spraviti v dvom novi red. Novi red je naš red, v katerem pričakujemo vedno večjo okrepitev kraljevine Hrvatske. V ustanovitvi lastne hrvat-ske dinastije, v podpisu pogodbe o mejah, v popolnem izvrševanju obk.sti na celotnem lirvatskem državnem območju, v odgovornosti poglavnika in usta-škega pok reta, v naši pripadnosti k novemu redu, v zavezništvu in prijateljstvu z velikima sosedoma nagtaša-mo današnje zgodovinske trenutke, in to s čvrsto vero in prepričanjem, da vse, kar delamo, izvršujemo v največjih možnostih za blaginjo hrvatskega naroda, za varnost in moč hrvatske države.« Nekaj podatkov o kraljevini Hrvatski »Slovenec« z dne 21. maja poroča: »Po hrvatskih listih bi znašala skupna površina nove Hrvatske države okoli 115.000 km-, prebivalstva pa bi imela okoli 7 milijonov. Po približnem računu, ki smo ga napravili na osnovi rezultatov ljudskega štetja iz leta 1931, pa šteje nova Hrvatska okoli 5.640 milijona prebivalcev. Od tega je katoličanov 3,150.000, pravoslavnih je nekaj nad 1.800.000, skoraj 700 tisoč pa je muslimanov. Druge vere so bolj poredko zastopane, razen evangeljske v Sremu in Židov. Če računamo naravni prirastek, šteje danes dejansko nova država skoraj 6 milijonov prebivalcev, vendar pa bo ostalo narodnostno in versko razmerje približno isto kot je bilo leta 1931., ko je bilo zadnje ljudsko štetje.« Najslavnejši list hrvatske zgodovine Prejšnja nedelja je napisala v slavno zgodovino 'Hrvatov najslavnejši Usi: Hrvatska je postala kraljevina pod žezlom princa iz slavne savojske dinastije. S tem se je naposled dosegel največji cilj voditeljev sedanjega hrvatskega preporoda. Stoletja in stoletja so Hrvati ječali pod jarmom svojih sosedov, zaman želeč si svobode, kakršna gre zrelim narodom: kruti sovražnik jim je ni privoščil, ker ni maral videti zrelosti hrvatskega naroda. Morala je počiti nova svetovna vojna, da je Hrvatom zasijala zarja nove svobode. Moral je priti Pogiavnik, da je Hrvatom dopovedal, kolikšen blagoslov prinaša njihovemu narodu novi red, ki ga ustvarjata v Evropi zmagoviti državi osi. Hrvati so to ra- i lameli in so se navdušeno zgrnili •koli svojega velikega zagrebškega rojaka dr. Paveliča, organizatorja junaškega uetaškega gibanja. Zdaj je plodonoino deio državniškega genija dr. Paveliča obrodilo sad: svobodna Hrvatska je dobila lastnega kralja v vzvišeni osebi Vojvode Spoletskega iz slavnega rodu Savojske dinastije, vladarske rodbine Kraljevine Italije. Tako je prerojena Hrvatska ustvarila neuničljive zveze s svojo veliko in slavno sosedo na Jadranskem morju. Na drugem mesto poročamo o poteku zgodovinskega nedeljskega dogodka. Na tem mestu bi pa hoteli izraziti vroče želje vsega slovenskega naroda: naj bi si Hrvati zgrad>li pod svojim novim Kraljem in pod Poglavnikom v novem evropskem redu svetlo bo-dočno t, vredno najnovejše faze njihove 7eodovine. Trdno smo prepričani, da bo razvoj nove hrvatske kraljevine uslišal naše želje in iznoln>I naša pričakovanja Duce za lavna dela v Liublianski pokraiini Duce je v soboto 17. maja '■prejel v Rimu Kr. Civ. Komisarja Ekscelenco Emilia Graziolija, ki je Duceju poročal o novem položaju v Ljubljanski pokrajini in mu tolmačil njene potrebe na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju. Duce je odredil, naj se takoj prične z deli na ljubljanskem vseučilišču, na cestnem omrežju v Ljubljanski pokrajini in v bolnišnici. Razen tega je odredil, da se prihodnji teden sestavi svet, čigar člani bodo zastopniki slovenskih slojev. Visoki Komisar g. Grazioli se je začel takoj ob svojem prihodu v Ljubljano vneto zanimati za razmere in potrebe na ozemlju, ki so ga zasedle italijanske čete. Zanimal se je prav u vse podrobnosti in se tako kmalu seznanil z .iaši-mi potrebami. Zdaj jih je tolmačil tudi Duceju. Pozornost in skrb, ki sta ju oba posvetila našemu ozemlju, nalr ~ata našemu ljudstvu hvaležnost, in to tembolj, ker so časi, ki jih preživljamo, tako velikega pomena za naš nadaljnji razvoj. Naša bolnišnica bo po tej nared-bi dobila dolgo pričakovani nedograjeni kirurški paviljon, opremljen z vsem potrebnim. Razen tega bo italijanska uprava poskrbela za kliniko v bolnišnici, ki je nujno potrebna za študij na medicinski fakulteti. Nadaljevali bodo pa z gradnjo tudi ostalih vseučiliških institutov; tako kemičnega, strojniškega in mineraloškega ter jih opremili z vsemi modernimi učnimi pripomočki. Z zadovoljstvom smo sprejeli tudi naredbo o zboljšanju cestnega omrežja pri nas. Cestno omrežje je bilo doslej v slabem stanju in je dokaj oviralo gospodarski razvoj naših krajev. Z gradnjo cestnega omrežja bo dobil dobršen del našega ljudstva delo. Za vso pokrajino pa pomeni napredek v trgovini in gospodarstvu. Prometna politika bo nedvomno poskrbela predvsem za dobre zveze z zaledjem, to se pravi z Julijsko krajino, skozi katero bomo imeli odslej zvezo z ostalim svetom. Prav tako je zbudila zadovoljstvo vest o skorajšnjem imenovanju pokrajinskega sveta, ki bo sestavljen iz' slovenskih zastopnikov. To bo zveza med oblastmi in narodom. Ukrepi, ki jih je izdal Duce. a jih je posredoval Kr. Civilni Komisar g. Grazioli, dokazujejo voljo, da se ohrani v Ljubljani slovenska univerza, ki je zunanji znak slovenske narodne enakopravnosti, priznanje naših tradicij in naše volje do narodnega življenja. Naredbe Visokega Komisariata Povečanje izplačila vlog pri denarnih zavodih Visoki Komisar za Ljublj. pokrajino, na podlagi prejšnjih predpisov o odložitvi plačil in komisariatske na-redbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-X1X, s katero se je določil rok splošne odložitve plačil in se je omejila odložitev plačil za banke in zavarovalnice, ko je ugotovil iz izjav prizadetih zavodov možnost, da se lahko opravijo nadaljnja izplačila, s čimer bi se pospešila postopna obnova pospo-darske delavnosti, 0 1) R E J A : Člen 1. Do 15. junija 1941-XIX bodo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev in dodatno k že izvršenim izplačilom izplačevali na hranilne naložbe (hranilne vloge, tekoče račune itd.), vložeue pred 15. aprilom 1941-X1X ter po saldih, ugotovljenih na ta dan, še po: 2000 din na naložbe do 10.000 din. 2500 din na naložbe do 30.000 din. 3000 din na naložbe do 50.000 din. 4000 din na naložbe nad 50.000 din. člen 2. Višina izplačil po prednjem členu je znižana na polovico za gospodarske zadruge, urejene zakonom z dne 11. septembra 1937 in za hranilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938, izvzemši Hranilnico dravske banovine, ki bo opravljala izplačila po členu 1. Člen 3. Z dnem 16. maja 1941-XIX preneha odložitev izplačila glavnic dospelih po pogodbah o življenjskem zavarovanju ne 'glede na čas njihove sklenitve, z omejitvijo na 'pogodbe, ki so bile sklenjene od 15. aprila 1941-X1X dalje pa tudi odložitev odkupovanja in dajanja predjemov na zadevne poliee. Odložitev odkupovanja in dajanja predjemov na police življenjskega zavarovanja, izdane pred 15. aprilom 1941-X1X. se podaljšuje do 15. junija 1!M1-X!X. Vendar pa se smejo dajati piedjemi kolikor so potrebni za plačilo dospelih premij. G1c.ii 4. Pravira prostega razpolaganja s hranilnimi naložbami, vloženimi pri katerem koli denarnem zavodu od 15. aprila 1911-XFX dalje, se razširja tudi na listi del pred tem dnem položenih naložb, zn katerega se izplačilo ni zahtevalo, kakor je bilo dovoljeno po členu 3 komisariatske naredbe št. 12 z dne ‘29. aprila 1!)41-XIX in kakor se dovoljuje s čl. 1. te naredbe. *len 5. Poleg izplačil iz členov 1. in 2. smejo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev opravljati nadaljnja izplačila tudi iz hranilnih naložb, položenih pred 15. aprilom 1941-X1X. tistim svojim vlagateljem, ki morejo dokazati in zajamčiti, da so zahtevane vsote namenjene za poravnavo obveznosti. ki jih ne zadeva odložitev plačil po določbah člena 2. komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX ali za poravnavo davkov in taks, kakor tudi v drugih primerih, določenih pod točkami b). c), č) in d) člena 6. omenjene naredbe. Takšna izplačila se smejo odobriti vsakemu vlagatelju do največ dvai> t odstotkov vsote, naložene na dan 15. maja 194t-X(X, če ne presega 25.000 dinarjev in do desetih odstotkov morebitnega presežka. Če pa ima isti vlagatelj več ločenih računov pri istem denarnem zavodu, se mora pri določitvi odstotka, do katerega je d opusi,10 izplačilo, upoštevati njih skupni znesek. Člen G. Izplačilom po členih 1. in 2. in razpolaganju iz člena 4. te naredbe se mora dati prednost pred izplačili P® členu 5. Člen 7. Na plačila, za katera še velja odlo; žitev plačil tečejo zakonite obresti ali morebitne višje obresti, določene s pogodbo. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo dne 16. maja 1941-X1X. Ljubljana, dne 14. maja 1941-XlX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: K.M1L10 GRAZIOLI Raba državne zastave Visoki Komisar za Ljubljansko p®" krajino, smatrajoč potrebno, da se uredi raba državne zastave, ODREJA: Člen 1. V Ljubljanski pokrajini razobešajo državno zastavo državna obla-stva in javni uradi, kakor tudi zasebniki ob državnih praznikih in pomembnejših javnih svečanostih, katere dovoli visoki komisariat. Kazobešanje zastav po zasebni po* budi je zato prepovedano. Člen 2. Italijanska državna zastava je edina, ki se praviloma sme razobešati; izjema velja samo za konzularne urade tujih držav. Kadar izjemoma dovoli visoki komisariat razobešanje zastav ali praporov tujih držav, se mora poleg njih vselej razobesiti državna zastava, ki jo j® treba postaviti na častno mesto. Člen 3. Raba državne zastave s savojskim grbom in krono nad njim j® pridržana državnim oblastvom. Druga oblastva in zasebniki razobešajo italijansko tribarvniro z grbom ali brez ujega. Prepovedano je razobešanje obledelih ali zamazanih zastav. Člen 4. Ob praznikih in svečanostibi navedenih v čl. 1. in ob drugih dovoljenih priložnostih mora biti državna zastava razobešena od zore do sončne-ga zahoda. Člen 5. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 14. maja 1941-XlX-Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMTLIO GRAKIOLI Spremembe predpisov o prometu in javnih obratih Visoki Komisar za Ljubljansko P®" krajino na podlagi komisariatske naredbe št. 13 z dne 29 aprila 194l-XIX ODREJA: člen 1. Čas, v katerem je dovoljen oroniel v Ljubljanski pokrajini, se spreinini8 takole: od 5. ure do 23.30 ure v ljubljanski občini, od 5. ure do 22.30 ure v ostalih občinah. Čleu 2. Policijska ura javnih obratov se P^" daljšuje do 23 ure v ljubljanski občini in do 22. ure v drugih občinah. V javnih otiralih (kavarnah, barih, restavracijah itd.) je prepovedano lp" čiti alkoholne pijače, izvzemši vino pivo. Lastniki in upravitelji javnih obratov ne smejo postreči z omenjenimi pijačami prekomerno ali osebni11' ki kažejo znake'pijanosti. Člen 3. Vse druge določbe komisa rialsk® naredbe št. 13 z dne 29. aprila 1941' teligenco. Njeno načelo, centralna inspiracija človeške osebnosti, živeče v družabni skupnosti, sega v globino in se vgnezdi v srcu človeka dejanja, kakor misleca, umetnika in znanstvenika: duša duše. 13. Fašizem, skratka, ni samo zakonodajalec in ustanovitelj institutov, marveč vzgojitelj in sproži-telj duhovnega življenja. Noče prenoviti oblik človeškega življenja temveč njega vsebino, človeka, značaj, vero. In v ta namen terja diseiphno in avtoriteto, ki naj pro-nikne v duhove in jih brez ugovorov obvlada. Zato je njegov znak liktorski sveženj, simbol enotnosti, moči in pravičnosti. Opombe k prvemu delu (10) «MI smo prvi, ki smo spričo demo-liberalnega individualizma trdili, da individualizma ni, v kolikor ni v Državi in podrejen državnim potrebam in to: čim bolj komplicirane postajajo oblike civilizacije, tem bolj je utesnjena svoboda poedinca.* (Veliki raport fašizma 14. septembra 1929, v Discorsi del 1929, Milano, Alpes, 1930. str 280.) ♦Smisel za. Državo raste v zavesti Italijanov, ki čutijo, da je samo Država nenadomestljivi porok njih edin- stva in njihove neodvisnosti; da predstavlja edinole Država kontinuiteto njih rodu in njih zgodovine v bodočnosti.* (Messaggio del VII Annuale, 25. oktobra 1929 prav tam, str. 300.) «Ako smo v preteklih osemdesetih letih tako silno napredovali, si lahko mislite in domnevate, da bo v prihodnjih petdesetih do osemdesetih letih pot Italije, te Italije, ki jo čutimo tako močno, tako polno življenjskih sokov, zares veličastna zlasti če se bo ohranila edinost vseh državljanov, če bo ostala Država zanaprej tudi razsodnik v vseh političnih in socialnih nasprotjih, če bo v Državi vse in nič izven Države, ker si danes ni moči misliti poedinca izven Države razen divjaka. ki zase ne more zahtevati drugega kot samoto in pesek puščave.* (Govor v senatu. 12. maja 1928- v Discorsi 1928 str. 109.) «Fašizem je vrnil Državi njeno suvereno aktivnost — zoper partikula-rizem razredov in kategorij je vzpostavil njeno absolutno etično vrednost; državni vladi, ki je padla do ekseku-tivnega instrumenta izvoljene skupščine je povrnil njeno dostojanstvo predstavništva državne osebnosti ter polnost njene zapovedniške oblasti; upravo je iztrgal pritiskom vseh samovoljnosti in vseh interesov.* (Državnemu svetu. 22. decembra 1928. prav tam. str. 368.) (11) Naj nihče ne zanika moralnega značaja fašistične Države, ker bi ne jaz sramoval govoriti na tem odru, če I ne bi čutil, da zastopam moralno in duhovno moč Države Kaj bi bila Država. če bi ne imela enega svojega I duha. ene svoje morale, ki je tista, ki daje njenim postavam moč in po kateri si pridobi poslušnost svojih državljanov? ...Fašistična Država vzpostavlja popolnoma svoj etični značaj: je kato-j liska a je fašistična, celo pred vsem, | izključno, bistveno fašistična. Katolicizem ga vsebuje, in to odkrito priznavamo. a naj nihče ne misli, da v tisti filozofski in metafizični obliki, ki bi nam zamenjala karte na mizi*. (Govor pred poslansko zbornico. 13. maja 1929. GU accordi del Laterano, Roma, Libreria del Littorio. 1929, str. 106). «...Država, ki se zaveda svojega poslanstva in ki predstavlja narod na pohodu. Država ki neprestano pre- obrazuje ta narod, tudi v njegovi fizični podobi. Temu narodu mora govoriti Država visoke besede, razgibati v njem velike ideje in velike probleme. ne pa mu opravljati samo navadno upravo*. (Prav tam str. 107). (12) «Pojem svobode ni absoluten, ker v življenju ni ničesar absolutnega. Svoboda ni nikaka pravica: je dolžnost. Ni darilo: je zavzetje; ni ena- kost: je privilegij. Pojem svobode se s časom spreminja. Svoboda v mir- nem času ni svoboda v času vojne. Svoboda iz časov izobilja ne more obveljati v času revščine*. (Ob V. obletnici ustanovitve fašijev. 24. marca 1924; v knjigi: La nuova politiea deli’ Italia, III, Discorsi del 1924. Milan®’ Alpes. 1925. str. 35). (13) »Danes oznanjamo svetu stvaritev mogočne enotne italijanske Države od Alp do Sicilije in ta Država se izraža ’• centralizirani, organizirani. enoviti demokraciji v kateri kroz* ljudstvo po svoji volji, zakaj, o 6®" spoda, ali postavite ljudstvo v trdnjavo Države in jo bo branilo, ali Pa ostane ljudstvo zunaj in jo bo napadlo.* (V poslanski zbornici, 26. maja 1927. v Discorsi? «V fašističnem režimu se v Drža'!’ in sicer samo v fašistični Drža'.1-ostvarja enotnost vseh razredov, P®*1! tična socialna in moralna enotne®; italijanskega naroda (V poslani zbornici dne 9. decembra 1928. v D1' scorsi del 1928, str. 333). (14) »Ustanovili smo enotno ita11' jansko državo Pomislite da od lmPe" rija dalje Italija ni biia več enotna država. Tu potrjujemo nič manj °9' ločno mojo formulo, izraženo v Sk’ voru v milanski Scali: «- e v Drž*v ’ nič zoper Državo, nič izven Države*-(V poslanski zbornici 26. maja 19Z v Discorsi del 1927 str 157). (15) «Smo namreč v Državi, ki k®1' trolira vse sile ki delujejo v osrc.l naroda Kontroliramo oolitične kontroliramo moralne sile. kontroliramo gospodarske sile, torej smo v P® ' ni fašistič'1 korporativni državi... «Predstavljamo novo načelo predstavljamo čisto, kategorično. <*** nitivno nasprotje vsega demokratičn XIX ostanejo nespremenjene, tudi kolikor gre 7.a zadevne kazenske in upravne določbe. Ljubljana dne 15. maja 194t-XIX Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: KMIL10 (iKAZIOU Velik pomen morskih potov Jadranskega morja za vse kontinente Jadransko morje ni samo velika pomorska tranzitna pot. temveč je bilo zmerom eno najbolj aktivnih sektor-)'■' evropske mornarice, v kolikor se “fiiasa na iniciativo in vojaško organi-!-l°. *a iniciativa in ta organizacija, j;1,)" danes predstavlja Trst, največja v vU Jadranskega morja, sta podvojili •iznost velike pomorske poti, ki se a/.tf/a 0(j Jongkegj, morja vse do •znrzja Alp. Ta morska pota nudijo 'ezmejne možnosti sredozemskemu 1,1 mednarodn emu trgovskemu pro-1 širokih predelov centralne Ev-°l»e, katera teži ravno k Jadranske-,nu morju. . ^]0venija je prva. ki se lahko oko-istt s (e|1| položajem, ne samo zaradi ■vojega geografskega položaja, temveč udi zaradi novega evropskega reda, Sl Yf‘^e Italijanskim kraljestvom. 1 loveniji so olajšani njeni odnosi z 1 lz»jim Trstom na radikalen in odlo-nei) Pafin, bodisi da se ti odnosi na-asajo na železniške transporte, ki so 'nogočeni vsled ukinitve carinskih mej. V Trstu je glavni sedež »Llovd \nestino« (Tržaški Lloyd) in njego-vj" Podružnic, ki jih podpirata družbi >‘talia< in >Adrialicat. Vse tri so pa "atvečje družbe italijanske plovbe. Tu j*' '°rej vsi interesi zaledja centralne /Vrope. Trst je torej luka. na katero ""a Slovenija prednost biti priključe-!'*■ Važnos* te prednosti obstoji v P'.11' da bi se čutil v kratkem času ,(|uek v slovenskem gospodarstvu, ki o (V-ivelo hiter razvoj in napredek, .'a prednost je lahko popolnoma ocenjena samo takrat, če se upošteva Trs! «ot sedež družb »Italia*. »Lloyd Trie-':*no< in mnogoštevilnih linij drugih aruzb in agencij s pravilnim in na-aiicnim upoštevanjem potreb njego-ega^ zaledja od največjega organizma ojaske Italije, in torej celega Sredozemskega morja. Ta organizem poznan pod imenom ^ 'P® >r lumaret, združuje štiri glavne družbe italijanske plovbe, ki so: llaliat, »Llovd Triestinor, >Adria-ica< m »Tirreniar, ustvarjajoč njihovo delovanje na način, s katerim bi se M'da doseči svobodna in agilna organska struktura, ki ima v osnovi razširjani sistem združitev med eno linijo 111 drugo. v. I* tega sledi prava in sigurna združitev mornarskih poslov, ki jih opravka družba grupe »Fiumare*; tako se oni vežejo, se ujemajo in popolnoma odgovarjajo svojemu namenu. Dalje prihodnjič KRONIK A ^ ©1. Kralj in Cesar je iz Albanije jMlsel v Orno poro. kjer je obiskal Ce-'."je, rojstno mesto Kraljice in Cesarice. Prebivalstvo ga je povsod nav 'Jlšeiio pozdravljalo. Pred mestom so jv' pričakovali Civilni Komisar Mazzo-!"■ in divizijski poveljnik, pred vho-">n v rezidenrno palačo pa črnogorski "»stojanstveniki. ki so mil s posebno ^»menico izjavili vdanost in zvestobo 'filugorskega ljudstva. I*uce je izdal naredbo. po kateri bo-('p dobile bivše jugoslovanske paro-Plovne družbe svoje komisarje. Ti ko-Uisarji bodo imeli iste pravice kakor e(>ni upravni člani teli družb. l>Uec je izdal povelje za drugo ar-'ujo s sedežem v Karlovcu glede na Pogodbe, sklenjene med Italijo in Hruško. Ouce ukazuje, da prehaja z 20. majem vsa civilna oblast na lir-vatskem ozemlju, ki so ga zasedle italijanske Čete, v hrvatske roke. Oborožene italijanske sile, ki so zdaj na ozemlju neodvisne države Hrvatske, prenehajo s tem dnem uživati prednosti okupacijskih sil in imajo odslej značaj čet na prijateljskem ozemlju. Dure je brzojavil poveljniku druge armade generalu Ambrosiu svojo pohvalo. Vojvoda Spoletski. hrvatski kralj, je bil |>o sprejemu hrvatske krone v avdienci pri papežu in se z njim delj časa razgovarjal. Minister za javna dela ing. Gorla je prispel v Ljubljano, da bo s strokovnjaki Kr. Komisariata proučil vrsto vprašanj, ki se nanašajo na javna dela v Ljubljanski pokrajini. Predsednik stalne gospodarske komisije za sodelovanje med Italijo in Hrvatsko je postal grof Volpi di Mi-zureta. Pri obnovi cestnega omrežja v Ljubljanski pokrajini je zaposlenih okrog 1388 delavcev pri delih, ki bodo stala 1,4 milijona lir. Popravili bodo pa tudi cestiio omrežje bivše banovine, kar bo stalo okrog 4,38 milijonov lir. 'l u bo zaposlenih vsak dan po 500 delavcev. Kr. Komisar je izdal tudi potrebne ukrepe za popravilo občinskih cest. Kr. Komisar je pretekli teden sprejel več delegacij in zastopnikov društev in ustanov. Med drugimi so bili pri njem zastopstvo borze, ravnatelj Obrtne banke, člani društva »Družina«, zastopniki Zveze bojevnikov, upravni svet Bolniške blagajne itd Vsi so mu izrazili svojo vdanost in ga opozorili na vrsto vprašanj, ki zanimajo javnost in posamezne ustanove. 12 milijonov lir je odobril italijanski kreditni institut za gradnjo delavskih stanovanjskih hišic v rimski okolici. Te delavske hišice ne bodo zgradili po vzorcu kasarn, temveč majhnih vil z vrtom in moderno urejenimi prostori. Ta gradbeni program bo preprečil preobljudenost Rima, hkrati bo pa pripomogel k razvoju poljedelskih področij, ki obdajajo rimsko mesto. ('ene v lirah in dinarjih morajo imeti prav vsi prodajni predmeti v izložbah. Združenje trgovcev opozarja vse trgovce, da te naredbe veljajo tudi za luksuzne predmete. Kdor ne bo imel na vseh predmetih označenih cen, bo kaznovan. Seznam konj in volov je izdal ljubljanski vojaški urad. V tem seznamu so predvsem tisti konji, ki jih je mestni vojaški urad našel v ljubljanski občini, nato jih je pa oddal v okoliške občine v oskrbo. Kdor v tem seznamu najde svojega konja ali vola, naj se gre najprej prepričat h gospodarju, ki ga ima v oskrbi, šele potem naj se z listinami zglasi na mestni pristavi v Povšetovi ulici št. 12. Po pregledu listin, bo lastnik svojega konja ali vola dobil nazaj. NTa šišenski postaji so ustanovili carinarnico, ki posluje za občinstvo, ki potuje na Gorenjsko in proti Kamniku. Takšne carinarnice je postavila oblast ob vsej demarkacijski črti med Ljubljansko pokrajino in ozemljem, ki so ga zasedle nemške čete. S tem je preprečeno, da bi za Ljubljano potrebna živila izvažali, ocarinijo se pa ona živila, ki pridejo iz Gorenjske in kamniške strani. V vsaki carinarnici sta nameščena dva slovenska uradnika in en italijanski. Za vsak prevoz blaga čez to mejo je potrebno posebno dovoljenje carinskega ravnateljstva Komisariata za Ljubljansko pokrajino. OtejLUto fe posebna prednost odvajal neg« sredstva Darmol Vrhu tega de!u|e milo ir bret bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol &5A ^35352» Darmol dobite v vsaki lekarni! VSAK teden] DRUGA V7 Ljubljano so prispeli italijanski finančni stražniki za obmejno službo. •SO obmejnih stražnikov bo zdaj upravljalo službo poleg naših organov finančne kontrole na carinskih nosto-jankah ob meji Ljubljanske pokrajine. Skiinina rimskih filmskih fotografov je prispeta v Ljubljano. V mestu so filmali razne zanimivosti, umetniška dela, življenje na cestah, hiše in spomenike, potem so se na odpeljali tudi na H" rja, kjer so posneli več prizorov iz življenja in dela naših Barjanov. Filmski oneraterji so pri tej pi Možnosti filmali tudi barjansko cerkev sv. Mihaela. Okrog 150.000 kv. m. zemlje je preorala mestna občina v Mostah. Na to zemljišče je Borza dela poslala 50 nezaposlenih ljudi, ki bodo na njem zasadili krompir in fižol. Tudi na dingih ljubljanskih vrtovih in doslej neobdelanih parcelah, je videti nasade krompirja in fi5^-1 •». ki so ga nasadili meščani in se tako priskrbeli z najnujnejšim. Naše vseučiliške zavode si je ogledal prof. dr. Maver iz Rima. Profesor Maver je eden najbolj znanih italijanskih slavistov in poznavalcev južnoslovanskih jezikov. Ogledal si je tudi vse zavode ljubljanske tehnike, |>oseh-no se je pa še zanimal za že skoraj dograjeni zavod za strojništvo. Profesor Maver je prav tako ogledal tudi vseučiliško knjižnico in kemični in mineraloški institut. V Ljubljano je prispel kot odposlanec Notranjega ministrstva. Letui popusti ua italijanski železnici veliaio od I junija do 31. avgusta. 50 •/# popust po železnicah velja za vse italijanske letoviške kraje, vendar morajo izletniki v njih ostati vsaj šest dni. Družine, ki |>otujejo v skupini najmanj dveh oseb. lahko dobe vozovnice, ki jim dajejo pravico, da od kraja svojega potovanja opravijo še 10 nadaljnih individualnih voženj, ne da bi bili kje prisiljeni, da se ustavijo za daljši čas. 50*/o vozili listki veljajo za povratek samo takrat, če popotnik pri železniški blagajni predloži dokaz, da je bil v letovišču najmanj šest dni. Maksimirane cene zelenjavi je določil mestni tržni urad. Očiščena berivka sme stati največ 14 din, vrtni radič največ 12 din. špinača brez stebelc do 10 din. grah do 16 din, uvožena solata do 18 din, krompir pa po 2.50 kilogram. Mestni tržni urad opozarja gospodinje, naj zelenjave in živil ne otipavajo. Prav tako naj je same ne draže s tem, da jo plačujejo po pretirano visokih cenah. Dve stalni avtobusni progi vežeta zdaj Ljubljano z Notranjsko. Pečnikar-jev avto vozi iz Ljubljane čez Velike Lašče v Lož in Stari trg in sicer iz Ljubljane popoldne ob 13.50, iz Loške sveta, plutokracije, prostozidarstva. 17»ntlca vseSa sveta nesmrtnih načel leta». (Ob ustoličenju novega na-ijJJJttega direktorija stranke, 7. aprila ^6; v Discorsi del 1926, str. 120). , »Korporativno ministrstvo ni biro-si3»ki organ, niti noče nadomeščati ‘nciikalne organizacije v njeni nujno •tonomni delavnosti, ki je usmerje-Va> V ureianJe, izbiranje in izboljše-n“uJe svojih pripadnikov. Korporativ-o ministrstvo je organ, skozi katere-Jer -e tako v središču, kakor na peri-rUi realizira integralna korporacija r Izdejstvujejo ravnotežja med inte-(V.,.1 in silami ekonomskega sveta. Na zaynein ozemlju je tako izdejstvova- •nožno. ker samo Država izenačuje j-—iprotujoče si interese posameznikov sm st uP‘n. da jih koordinira višjemu : se godi tem pospeše- ni!; ,er živijo vse gospodarske organe e' Poznane, zajamčene, zaščite-ob v korporativni Državi, v skupnem Pri7lniku fašizma: to se pravi, da T}r.i~'lavaj° doktrinalno in praktično W?,l?Vanjc fašizma*.. (Ob otvoritvi lonporativnega ministrstva, 31. julija **• v Discorsi del 1926, str. 250). st‘,^varili smo korporativno in faši-be t? -Državo Državo narodne druž-fiizir '0, ki izbira, nadzira, harmo--■ lra in uravnava interese vseh so- hi’ ■Dl' ciail?. 111 uravnava interese vseh so-ščiten- raziedov. ki so vsi enako za- litjg Medtem ko so prej. za --- 11«-?an iega režima, delavske n bije Pljivo gledale na Državo in so lu,elDržave, proti Državi, so Državo za vsakdanjega in vsa- demo- množice kournega sovražnika, ga danes ni italijanskega delavca, ki bi ne iskal svojega mesta v korporacijah, v federacijah, ki bi ne hotel biti živ molekul tistega velikega, orjaškega živega organizma, ki je narodna korporativna fašistična Država*. (Ob IV. obletnici pohoda na Rim, z balkona palače Chigi. 28. oktobra 1926, prav tam, str. 340), (16) «Vojna je bila revolucionarna v tem smislu, da je — v potokih krvi — likvidirala demokratski vek, vek števila, večine, kvantitete*. (Kam gre svet, v eGerarchia*, 1922. in v Tempi della rivoluzione fascista, str. 37). (17) Cfr. zgoraj, opomba 12. (18) «Narod eksistira, v kolikor je ljudstvo. Ljudstvo se dviga po svoji številnosti, delavnosti in redu. Oblast je skupek te trojice*.. (Na glavnem shodu režima, 10. marca 1929, v Discorsi del 1929, str, 24). «Fašizem ne zanika Države; priznava. da civilizirane narodne ali imperialne družbe ni mogoče zamisliti drugače kot v obliki Države*. (Država, Protidržavnost. Fašizem, v «Gerar-chia», 25. junija 1922 in v Tempi della rivoluzione fascista, str. 94). «Za nas je narod pred vsem duh in ne samo ozemlje. Bile so Države z ogromnimi ozemlji, ki niso zapustile sledu v človeški zgodovini. Samo število ne velja, zakaj v zgodovini so bili neznatni, mikroskopski narodi, ki so zapustili znamenite dokumente, neminljive v umetnosti in filozofiji*. «Veličina naroda je skupek vseh teh čednosti, vseh teh pogojev. Narod je tedaj velik, ako prestavi v resničnost sile svojega duha*. (Govor v Napoliju, 24. okt 1922, I discorsi della Rivoluzione. Milano, Imperia. 1923, str. 58). «Zediniti hočemo narod v suvereno Državo, ki je iznad vseh in more biti proti vsem. ker predstavlja moralno kontinuiteto naroda v zgodovini. Brez Države ni Naroda. So samo človeške skupine, podvržene vsem razdružilnim možnostim, ki jih more zgodovina postaviti proti njim*. Narodnemu svetu fašistične stranke. 8. avgusta 1924: La nuova politica deiritalia. 4. izdaja, Milano. Al pes, 1928. str. 319) (19) »Fašizem je na novo dvignil značaj Italijanov, odluščil je z njihovih duš nečisto skorjo, skoval jih je za vse žrtve ter dal tako italijanskemu obrazu njegov pravi videz moči in lepote*. (Govor v Pisi, 25. maja 1926, v Discorsi del 1926. str. 193). «Ni neumestno osvetliti nostranji značaj, globoki pomen fašističnega Nabora. Tu ne gre samo za neko ceremonijo, marveč za izredno pomemben moment tistega vzgojnega in pripravljalnega totalitarnega in integralnega sistema italijanskega človeka, ki ga ima fašistična revolucija za eno temeljnih in predsodnih nalog Države, prav za prav za temeljno. Ako je Država ne reši, ali se spušča v kakršnokoli diskusijo o njej. tvega kratko malo svojo pravico do eksistence*. (V poslanski zbornici. 28. maja 1928; v Discorsi del 1928, str, 68). Daije prihodnjič doline pa zjutraj. Avtobus odpelje s Figovčevega dvorišča. Prvo nemško ljudsko šolo so otvorili te dni v Mariboru. Pri tej priložnosti je šolski mladini govoril vodja organizacije »Steirisrher Heimatl undt Frane Steindl. Ameriške oblasti 'i< zaplenile pel bivših jugoslovanskih trgovskih parnikov in jih dale v uporabo Angliji. Ladje «o srednjevelike in sposobne za oceanske vožnje. Naj večji izmed vseh petih ladij je 5100 tonski parnik ».lur-ko Topič5 r. last A uta Topiča iz Splita Poglavnik Ante Pavelič je prepove dal prodajo in izvoz vseh kulturnih, političnih in umetniških soomenikov iz države Hrvatske. Ta uredba ne velja samo za državne, verske in samoupravne ustanove, temveč tudi za zasebnike. Tudi ti ne smejo prodati iz svojega stanovanja nobenih za rodbino zgodovinskih spominov. Kdor takšne spomine ne bi mogel sam čuvati, naj jih odda narodnemu muzeju v varstvo. Meje med Hrvatsko in Nemčijo so določili v Zagrebu v sredo, dne 14. t. m. Pri slovesnosti podpisa so bili navzočni poglavnik dr. Pavelič z drugimi zastopniki, od Nemcev pa poslanik v Zagrebu Kasrhe s tajnikom poslaništva, poleg komisij, ki sta meje določili. Meja med Hrvatsko in Nemčijo poteka skoraj po isti črti, kakor je potekala meja med nekdanjim kraljestvom Hrvatske, Slavonije in Dalmacije in avstroogrskima pokrajinama Kranjsko iu Štajersko. Meja se sklada z narodnostno mejo. Pogodbenici sta se sporazumeli za podrobnejšo ureditev, ki se tiče razmejitve in čuvanja meja. Listine bosta izmenjali v Berlinu. Pogodba je stopila v veljavo z dnem podpisa. Po podpisu je tajnik hrvatske države za zunanje zadeve dr. Lorkovič izrazil svoje zadoščenje^ in veselje, da je hrvatska država že mesec dni po svojem obstoju sklenila prvo mednarodno pogodbo. Braiilija je 15. t. m. uradno praznovala 50 letnico papeževe enciklike 'Kem m nova runiki ga je izdal pre-zideut republike. Nemški veleposlanik v Ankari von Pnpen se je te dni vrnil s svojega potovanja v Nemčijo spet nazaj na svoje službeno mesto. 40 trgovskih ladij je Amerika izročila svojim zaveznikom za vojno oskrbovanje po nalogu prezidenta Roosevelta. Ameriški prezideut Roosevelt je po desetih dnevih, ki jih je prebil v bolniški postelji, zopet ozdravel in se takoj sestal z admiralom Kingom, načelnikom oddelka za patrolne ladje v Atlantiku. Vodne zveze na llrvatskem, ki so bile dozdaj prekinjene, se spel normalizirajo. Predvsem urejujejo. Savo, glavno vodno žilo na Hrvatskem. Nov dnevnik ho začel izhaiati v Zagrebu. Imenoval se bo »Ustaša« in bo uradno glasilo vstaškega gibanja. Izdajal ga bo vstaški glavni stan. V Sarajevu so odpustili vse srbske policijske nameščence. V Zagrebu so zaključili štetje Židov. V okviru protižidovskih naredb je po-licija prepovedala sleherni nakup pri židovskih trgovcih. Vsi ti nakupi so neveljavni. Vstaško milico so ustanovili na Hrvatskem. Del te milice ho v službi poglavnika dr. Paveliča. Hrvatski poglavnik dr. Pavelič se je po vrnitvi iz Rima ustavil v Trstu, kjer mn je prebivalstvo priredilo manifestacije. Poštni promet s Hrvatsko je obnovljen od torka, 20. t. m. V Ljubljanski pokrajini zato sprejemajo vse pisemske pošiljke za Hrvatsko. Frankirati je treba tako. kakor za tujino. Popis zasebnih zalog morajo izvršiti v Celju. Zato so izročili prebivalstvu prijavnice, katere morajo pod prisego izpolniti in prijaviti vse količine zalog žita, moke, sladkorja, olja, masti, slanine in jajc. Popise morajo izročiti na mestnem magistratu. 7ti velikih mostov je porušenih v Vojvodini po poročilih madžarske vlade. Škodo cenijo na 50 milijonov pen-gov. V Beogradu je izšla prva številka novega dnevnika »Novo vremet. Novi list vodi srbski časnikar Predrag Milo-jevič; tudi druge uredniške, moči so po večini od prejšnjega »Vremena* in Politike r. Prodajo piva je podražila zagrebška pivovarna zaradi podražitve surovin. Mestno poglavarstvo je pri tej priložnosti določilo maksimalno ceno za vrček piva na 6.50 din, za čašo pa 5 din. Tretjino svojih nasadov morajo skrčiti vsi hmeljarji v strnjenem iimelj-skem okolišu na Spodnjem Štajerskem. Hmelj, ki ga lani niso prodali so po navodilih oblasti prepeljali v hme-ljarno v Žalcu, kjer blago žvepljajo in ga bodo potem po potrebi prodali. Pravi San Pedro Mate čaj vzbuja in istočasno uhla-žuje utrujenost in lakoto. DROGERIJA Gregorič, LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 'sakcUt ve da Je Aspirin sredstvo proti hripi in prehladi|.. Pri kupovanju treba paziti, daje vsak zavitek in vsaka posamezna tableta obeležena z',Bayer“-jevim križem, Nikfi* ne pozabite, da Aspirina br«? „Bayer">jevega križa*m! Ofl'M IH « V TW a« 1> Mina ■•<«. Prvo hrvatsko odlikovanje red Krone kralja Zvonimira je določil poglav-uik dr. Pavelič. Ukaz. obsega sedem členov in določa stopnje tega reda. Vrhovni načelnik reda je poglavnik sam. Odlikovanje ima v sredi medaljon s hrvatski mi barvami in krono kralja Zvonimira ter napis: Za dom spremni! Obdaja jo zlati krog s črko U (Ustaši) v sredi. Ta red ima štiri stopnje; odlikovanci prvih treh stopenj bodo imeli pratico do naslova vitez. Poglavnik dr. Pavelič je določil še dva reda za zasluge za narod in Hrvatsko državo. Ti odlikovanji bo podeljeval poglavnik. 15.000 smrtnih žrtev je bilo pri bombardiranju Beograda po informacijah, ki so jih dobili v Stockholmu. Doslej so jih po tem poročilu izkopali okrog 10.000, 5000 je pa še zasutih. Maksimalne cene za krompir je odredilo zagrebško mestno poglavarstvo Maksimalna cena slavonskega krompirja je 2 din, štajerskega pa 2,50 din na drobno. Velika osuševalna dela ho pričela nova hrvatska država. Veliko mrežo preko|>ov ho predvsem zgradila na Lonjskem polju, ki je veliko 15-polnoma razumljiv, ker jo pač bolnišnica zadnji mesec izgubila večino svojega področja. 34» porok so sklenili letos v ljubljanskih cerkvah. Samo v fr. čiškan-ski cerkvi so poročili 122 parov, v stolnici 20, v šentpetrski cerkvi 77, t trnovski 39, v viški pa 28 parov. RENA oftoaiRijA UUBlMNI masieoa Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: g. Ivan Zorman in gdč. Francka Oaolinova \i Domžal. V Domžalah: Sta m Abe, litonraf, ia Kdf\ MalČi Birtičeva, zasrhna uradnica; r. Lado Pirc in gdč. Pavla Ravnikarjeva. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Marija Schwentnerjeva; S21et-na Ana Jaborneggova; Ana UrSlčeva, upokojenka tobačne tovarne: Andrej Itesnik; Matija Zainida, viftji ravnatelj dež. uradov ▼ pok.: Marija Vratičlčeva; Alojzij Kuno, trgovec in posestnik; 7rdet ni Aluj/ij Repič, kipar in prof v pok.; 7ttletnj Martin Ko« jan; Franc Janežič, strojnik v pok.; Andrej Jelačin. orožniški stražmojster v pok. in posestnik. V Mariboru: 77letni o. Alojzij žužek, misijonar; 661etni Frane Tre ven, revident drž, železnic v pok.; 60letna Frančiška Krekerje« va; 78letnl Alojzij Peklar, stavbe. Ik. Na Brdu pri Lukovici: lluža Zupančičeva. Na Peklovcu pri Rovlah nad Logatcom: F r a uči S k a Hlad nikova. V Kobaridu: Franc Miklavič, posestnik, trgovec, -bivfii župan. V Središču ob Dravi: Janko ArnuS, bivli župnik v Kotiuiari vesi pri Celovcu. V Cočah: Frančiška Kodretova. V Benetkah: 421etni Ljudt vit Sta ut, vištt poStni kontrolor ▼ pok. iz Ljubljane. Naše sožalje! , MESEC DNI VOJNE___ La domenica delle palme fl 6 aprile 1941, alcuni minuti prima delle sette di mattina, dal castelio di Lubiana la sirena diecte il segnale d’allarme: nttacco aereo! (1) Quella mattina i Lubianesi addoimentati soltarono presto dai loro letti. II primo pensiero Ib la costruzione di ricoveri. Fra po. eo. dinanzi alle finestre dei sotterranei. apparvero delle casse o dej sacchi riemplti di sabbia. <2). Le vetrine dei negozi furono provviste di striscie di carta gommata; alcuni negozi 'con bei nodelli speciali. <3). II 10 aprile, giovedi santo l’ex ar-anata jugoslava sotto la pressione ita-Kana, abbandono Lubiana. Nella sua ritirata i Soldati jugoslavi diedero fuo-ca ai magazzini militari di Dravlje. D^nse e nere nuvole di lumo si ele-■varono verso il cielo. 8ul luogo, lun-go la linea ferroviaria non rimasero «he i tristo aspetti dcirincendio. Dap-pertutto giacevano barili di ferro. po-eo prima ancora pieni di nafta. 14—6) II giovedi santo dappertutto venne-ro distrutti molti ponti daU'ex arma-ta jugoslava in ritirata. All alba trna forte detonazione scosse Borovnica; il Tiadotto fu fatto saltare in aria. <7—9) Bul pon te lungo 480 m com-parve un’enorme breccia. I grandi blocehi di pietra vennero gettati lon-tano alrintorno. Una casa che si tro- vava 200 m dal viadotto svfbl grandi | danni. (10) Molti perdettero ogni senso di re-sponsabiliti e cominciarono a impa-dronirsi dei beni altrui. II venerdi santo. sulla Tyrševa strada, la folla irromi>eva nei magazzini comunali. pieni di zucchero. La folla che si assiepava nei magazzini s’impossesso delle casse pesanti e le portava via. Molte di queste casse si rompevano e lo zucchero si spandeva alrintorno. (.JI—12) Venerdi alle 17 le colonne motoriz-zate italiane entrarono a Lubiana (13—14),' e, in pari tempo sul castelio di Lubiana sventold il tricolore italia-no. (15) II sabato santo arrivarono ultre lunghe colonne motorizzate, se-guite dalla fanteria. (16) La mattina di Pasqua il popolo con vivo inte-resse si fermava dinanzi al primo bando italiano (17), con cui il Co-mandante delle vittoriose Forze Ar-mate Italiane. generale di divisione Federico Romero, annunciava alla cit-tadinanza di Lubiana l’occupazione del-la cittii. Coloro che avevano da fare fuori di Lubiana o volevano far ri-torno ai loro domicili si raccolscro davanti alla polizia per ottenere un permesso speciale per il viaggio. (13) La polizia per il movimento stradale regolava il traffico suilcrocevia della citta. (19—20) 1 Sulle vie di Lubiana comparvero an-che i venditori di giornali italiani. (21) Giornalisti italiani arrivarono a Lubiana nelle loro automobili. (22) II 3 maggio la citta di Lubiana si orno di bandiere italiane nazionali e fasciste. Nelle vetrine dei negozi e in altri locali pubblici comparsero i ritratti di S. M. il Re e Imperatore nonche del Duce. Le merci furono munite di listini dei prezzi bilingui. (23—24) Lo stesso giorno con un de-oreto-legge speciale fu proclamato lo Statuto che assicura la piena auto-nomia della provincia di Lubiana, di-venuta parte del Regno d’Italia. In quest’occasione il R. Commissarlo Ci-vile ricevette al R. Commissariato Civile (25) i notabili slbveni, che con a capo il vescovo dott. Rožman in-viarono al Duce un messaggio di ringraziamento. * Na cvetno nedeljo 6. aprila, nekoliko minut pred sedmo uro zjutraj, je zatulila sirena na ljubljanskem gradu (1). Letalski napad! Ta dan so zaspani Ljubljančani kaj hitro poskakali s postelj. Glavna skrb jim je bila zdaj graditev zaklonišč. V kratkem času so se pojavili pred kletnimi okni zaboji ali vreče, napolnjene s peskom (2). Trgovci so pričeli lepiti izložbena okna • papirnatimi trakovi; nekatere trgo- vine so se odlikovale s posebno le)Ani vzorci (3). Na veliki četrtek 10. aprila je bivša jugoslovanska armada zapuščala Ljubljano. Ob umiku so vojaki zažgali vojaško skladišče v Dravljah. Visoko proti nebu so se dvigali goreči črni oblaki dima. Od skladišč, ki so stala ob gorenjski prcgi, so ostala le še žalostna pogorišča. Vse vprek so ležali železni sodi, ki so bili še malo piej polni dragocenega bencina (4—6). Na veliki četrtek je umikajoča se bivša jugoslovanska vojska minirala premnoge mostove po vsej državi. Ob mraku je Borovnico pretresla silovita detonacija: viadukt je zletel v zrak (7—9). V 480 m dolgem mostu je nastala ogromna škrbina. Velike kam-nitne kvadre je vrgla silna moč eksplozije daleč naokrog. Tako je utrpela precejšnjo škodo tudi neka hiša. stoječa kakšnih 200 m od viadukta < 10). Lahkomiselno ljudstvo se je nadejalo, da zdaj lahko počne, kar hoče. Nekateri ljudje so izgubili vso čast in jeli segati po tuji lastnini. Na veliki petek je množica vdrla v mestno skladišče ob Tyrševi cesti. Bilo je lrolno sladkorja. Kakor mravlje so se ljudje gnetli v skladišču in odnašali težke zaboje. Marsikomu je pri tem početju razneslo zaboj, tako da je bila trava posuta s kockami (11—12). V petek »krog 5. ure zvečer so prispele v Ljubljano prve italijanske motorizirane čete (13—14). Takoj nato je zaplapolala na ljubljanskem gradu italijanska državna zastava (15)'. N* veliko soboto so prispele še dolge motorizirane enote, takoj za njimi pa-pehota (16). Na veliko nedeljo zjutraj, so ljudje že z zanimanjem brali prvi italijanski proglas (17), ki ga je na ljubljanske meščane naslovil poveljnik mesta, divizijski general Federico Romero. Tisti, ki so imeli opravka zunaj Ljubljane ali so se pa hoteli vrniti na svoje domove, so se zbirali na policiji, kjer so izdajali posebna dovoljenja (18). Posebne vojaške čete so po najmodernejših načelih urejale promet na ljubljanskih križiščih '(19—20). Na ljubljanskih ulicah so se pojavili tudi prodajalci italijanskih časopisov (21). Italijanski časnikarji so se pri-, peljali v Ljubljano s svojimi avtomobili (22). 3. maja se je Ljubljana okrasila * italijanskimi državnimi in fašistovski-mi zastavami. Na izložbenih oknih trgovin in drugih javnih lokalov so s* pokazale Kraljeve in Ducejeve slike i« dvojezični napisi (23—24). Ta dan je Lubljanska pokrajina dobila avtonomijo in postala del Kraljevine Italije' Posebni kraljev razglas nam je gotovil avtonomno ustavo. Pri tej Pr’"i ložnosti je Kr. Civ. Komisar sprejel na Kr. Civ. Komisariatu (25) slovenske veljake, ki so s škofom dr. Rožmanom na čelu poslali Duce ju zahvalne spomenice. 7. učna ura Prejšnji teden smo končali obdelavo italijanskih črk in črkovnih skupin. Da snov nekako zaokrožimo, prinašamo danes pregledno razpredelnico vseh italijanskih črk in njihove izgovarjave. Razpredelnica bo s pridom služila pri ponavljanju dosedanje učne snovi, hkrati bo pa dobro došel vodič po tvarini prvih treh ted-hov; v posebnem stolpcu se namreč sklicujemo na učne ure in točke ali Pa poglavja, v katerih smo posamezne črke podrobneje obdelali. (Ni od-V£* Pripomniti, da velja besede, najedene med zgledi, prav tako prepisati v zvezek in se jih naučiti, kakor ste ravnali doslej — izvzemši seveda ?te' ki jih že poznate iz prejšnjih ncnih ur.) Kakor smo zadnjič napovedali, se bomo morali v bodoče bolj ukvarjati * slovnico kakor doslej. Da vam olajšamo prehod na ta .kočljivi teren, vam bomo najprej, postregli s prijetnejšim intermčzzom (italijanska beseda iz gledališkega življenja, izgovori: tntermeddzo, slov medigra): povedali Vam bomo nekaj italijanskih stavkov *z vsakdanjega življenja z njih smiselnim in dobesednim prevodom. Dobro je. če te stavke prepišete in jih Večkrat glasnd izgovorite, da se vam *c jezik privadil italijanskim glasovom, oči pa razliki med pisavo in izgovarjavo. Vsakdanji stavki Non lo so (non lo Ne vem. (Ne ga ZA SLOVENCE V BESEDI IN SLIKI so) No mal di testa (o mal di testa) No nial iti capo (•••kape) No mul ai denti (•■■aj denti) Lubiuna e uiia hel-ia cit tu (lubjana e una bella čitta) Ouonlo e hella la cilta di Luhit n! (kuanto ebbella* la čitta di lubjana) Ouanto vi devo? (kuanto vi devo) IDevo andar a (rovar un mio tirnico (devo andar a trovar un mi-o arniko) vem.) Glava me boli. (Imam bol od glave.) Zobje me bole. (Imam bol zobem.) lepo mesto.) ljansko!) Koliko vam do gujem? (Kolik vam moram?) Obiskati moram Pes, ki grize. laja, ne Hočem ti dobro. (Hočem to tvoje dobro.) Gospod Rossi ima obširna posestva. II cane che abbaia non morde (il kane ke abbaja non morde) Voglio il tuo bene (voljo il tu-o bene) II signor Rossi possiede deiva-sti beni (il si-njor rossi pos-sjede dej vasti beni) ’ Nauk gornjih stavkov Kaj ste odkrili pri primerjavi italijanskih iri slovenskih stavkov? Dvoje: Prvič: Včasih so v italijanščini besede tako postavljene kakor v slovenščini, zvečine pa čisto drugače; italijanščina je jezik pridevnikov, pa vendar namesto samostalniških pridevnikov rabi drugi ali tretji sklon; italijanska raba predlogov se zelo razlikuje od naše; italijanščina rabi včasih čisto druge besede kakor slovenščina. Drugič: Na vseh koncih in krajih nam še manjka slovnice. Same besede nam ne koristijo, če ne znamo samostalnikov sklanjati in glagolov spregati in če ne vemo, kaj bi počeli s spolniki in s predlogi. Ali naj se mar vseh možnih Stavkov slepo na pamet namučimo, ne vedoč, zakaj se reče baš tako in ne drugače? Ne! Jeziki se razlikujejo med seboj kakor material. Miza je lahko iz mehkega ali iz trdega lesa, kovinasta, kamnita, steklena itd. Vsak material zahteva drugačno obliko, toda iz vsakega materiala lahko naredimo mizo določene oblike in purabnosti. Seveda, če bi vse mize delali iz enega materiala, bi ugotovili, da material ni za vse potrebe enako prikladen. Prav tako je z jeziki. Vsak ima svoje posebnosti, najbolje ustrezajoče narodu, ki je jezik izoblikoval. Te posebnosti skupaj so duh jezika, in kadar se lotimo učenja tujega jezika, moramo predreti tudi v njegovega duha. Zato ne sodimo že koj v začetku, da je italijanščina n. pr. potraten jezik, ker potrebuje za izražanje več besed kakor slovenščina. Je že res, slovenščina je kratka in jedrnata kakor malokateri jezik, ali italijanščina ima zato preprostejšo slovnico in krajšfe besede ter pri 'govorjenju ne utruja. Besed in slovnice se pa moramo pač učiti To smo že povedali in brez muje se niti čevelj ne obuje. Zato bo moralo biti v prihodnjih urah več slovnice, če bomo hoteli biti kos italijanščini v govoru in v pisavi 8. učna ura Slovnica V prvih sedmih urah ste dobili nekaj pojma o tem, kako Italijan besede izgovarja; zdaj vas mora zanimati, kako se italijanske besede vežejo v stavke, t. j. kako Italijani misli oblikujejo. Seznaniti se morate torej predvsem s sklanjatvijo in spregatvijo. Sklanjatev 30. V slovenščini je sklanjanje zelo težka reč. Saj našteva naša slovnica 5 različnih sklanjatev i» v nekaterih med. njimi celo še pododdelke. Slovenska sklanjatev ima b skloiiov in 3 .števila (ednino, dvojino in množino) Kdor hoče pravilno slovensko govoriti in pisali mora torej samo pri sklanjatvi poznati najmanj 5 X 6 X 3 90 različnih oblik — ne vštevši izjem. V italijanščini je stvar mnogo preprostejša. Predvsem se italijanski samostalnik ali pridevnik sam zase v .sklanjatvi nič ne izpremerti; drugo končnico dobi samo v množini, spet v vseh sklonih enako. Drugič italijanščina ne pozna dvojine, ne srednjega spola, in tretjič ima italijanščina samo 4 sklone. Ker italijanske besede ne poznajo sklonil si mora Italijan pomagati s I predlogi, če naj izrazi določen sklon. Gran ke) che! (gran za najti mojega ) tja) rava reč! kaj) . strada... I m Okno gleda na cesto... ko linestra di que-g,a camera da gulla strada (la ‘•neslra di kue-kamera das-strada) giorno, si-- -- Antonio! (piton džorno, sinjor Antonjo) C°nte stai? (ko-messtdj) ®tozte, benon (gracje, benon) s,omane mi diede J' buon giorno (stamane mi dje-"e il buon džorno) sulla' Prion 9nor da na da na cesto.) Dober dan, { spod Antoni ko stojiš?) bro. dobro dobri dan.) V , nH »Jt|?«varjavi boste večkrat * dvema ali celo več naglasi. •toupji]’ .i„ -.............. •^Klavrni 0/f'»‘»ino /ati »Jim* al"Vt tr“tk,”'t Pa točko H. v 3. w*»«»nT- d**ka sv<>1 - -T. ca urni uri), , samostojni - StrciU* na obeti toHa * 116 Pomeni samo, ila sta oba e ‘ mpak tuih naglaSena, saj veste že • se (?• u,!,m orat, ila nenaiilušciin *. — Pa n ,, ,1'itl široka — Nasprotno imata l*»t t.i,-. ®8e,,i a rivedord, ki ju v lzpovar «n Plžemo skupni (arrivliKirfi). taim • kakor da sta ona sama beseda Dva predloga mu služita v ta namen: di (od) za 2. sklon in a (k) za tretji sklon. (4. sklon nima predloga in je zmerom enak prvemu.) Italijanščina je izredno prožen jezik in ne mara trdih in prisiljenih oblik. Takšne, oblike bi pa ponekod nastale, kadar trči predlog ob spolnik (n. pr. di + il). Zato sta se predloga di in a spojila s spolniki v tele nove, blago-glasnejše besede: di + il = del; a + i> - al; di + i dei (dej; a + I = ai (aj); di + lo dello; a + lo — allo,- di + gli — degli (delji; a H* 9!i ~ di -f 1 = deli'; a + 1 — ali'; di + la — della; a + la = alla; di + le = delle; a dr le — alle. Za obvladovanje italijanske sklanjatve moraš torej vedeti: 1. katerega spola je samostalnik ali pridevnik in s kakšno črko se začne, ker je od nje odvisna izbira spolnika (gl. točko 15 v 4. učni uri); 2. kakšna je nje: gova množinska oblika, in 3. kako se predloga di in b, ki označujeta 2. odnosno 3. sklon, spojita s spolnikom. a) Moški samostalniki 1. il passo korak i passi koraki 2. del „ koraka dei „ korakov 3. al .. koraku ni „ korakom 4. il „ korak I „ korake 1. id zio stric 2. dello zio 3. allo zio 4. lo zio 1. 1 anno leto 2 dellanno 3. ali' „ 4. I' gli ai/ degli zii agli zii ' gli zii gli annj leta degli anni agli gli h b) Zenski samostalniki 1. la sera večer le sere večeri 2. della sera delle sere 3. alla „ alle 4. la „ te Pregled izgovarjave ifalijanskih črk 4 ritalijan-' ske črke Izgovarjava Zgledi UCna uta m (n očka dogliv- br e), »iir je snov j, podrobneje obdelana n‘ i < j, r, u Čist glas kakor v besedah dar, mir, rum. — u za q in g, in dvo-glasniški i gl. spodaj. passo (pašso) korak primo (primo) prvi luago (lungo) dolg tr 12 1. -U i o 00 i e Širok (odprt) kakor v besedi Vera Zmerom naglašen! Da boste tak e ločili od ozkega, ga v izgovarjavi označujemo s strešico: e. essere (essere). biti Meno (meno) Maina (reka v Nemčiji) 2. 3. 1,3 4 5 (Samoglasniki) 3 12 bi O Ozek (odprt) kakor v besedah včra. sreča, les.. sedici (šediči) šestnajst meno (meno) manj C S rt Tj Širok (odprt) kakor v besedah mora (moreče sanje), oče, roka. Zmerom naglušen! V izeovarj,ayi označen s strešico: o. oggi (oddžl) danes ho (o) imam , o Ozek (zaprt) kakor v besedah morati, Sora, loj. no/ (noj) mi ? Sono (sonoj- sem; so a J, d,u, u, n, p, r,t,v Enaka izgovarjava kakor v slovenščini. pralo (prato) travnik bandiera (bandjčra) prapor llavo (IlavO) .plavolas st že 1/5 h G h Zmerom nem. Gl. tudi soglasniške skupine. harem (arem) harem JJ k S^fno v tujkah Izgovarjava kakor v slovenščini. kimono (kimono) kimono 1/1 i, w, v Samo v tujkah. Izgovarjavo bomo vsakič navedli. whist (visi) vrsta kvart M \ ® \ » c Pred e in i = č; pred a, o, u, pred soglasniki in na koncu besed k. — Skupino ch gl. spodaj. cercare (čerkare) iskati cravattd (kravatta) kravata cognac (konjcik)’konjak Z -e zv Ši 3/8 a Si s \ * bi / O m g Pred e in i dž; pred a, o, u in pred soglasniki g. — Skupino gh gl. spodaj. gaggia (gaddži-a) akka-cija greco (greko) Grk , 3 8b _ — rosa (roza) roža s Med dvema samoglasnikoma - z (nekaj izjem); v začetku besed, če mu sledi samoglasnik ali pa soglasnik i, p, q, t s; podvojen ' s; če mu sledi soglasnik, b, d, g. 1, m, n. r, v z. se (se) če, ako slera (slera) krogla cassa (kassa) blagajna smalto (zmalto) emajl 5 19-21 z Po pravilu se italijanski z izgovarja c, vendar je mnogo besed, v katerih se izgovaija dz. zio (ci-o) stric mezzo (meddzo) pol 6 29 » X V rabi v besedah, ki so sestavljene z ex... (eks...) t. j. bivši, drugače pa samo v tujkah. expreietto (eksprefetto) bivši pretekt 1,1 e“ S be S rt "bi Ud uo qu gu Mnogokrat — a ne zmerom — se dva zaporedna samoglasnika zlijeta v tako imenovan dvoglasnik, ki se pa mora izgovoriti v eni sapi kakor en sam nov glas. Nenaglašeni del takšnega dvoglasnika se izgovori bežno, nekako polglasno. Za primerjavo: au v besedi aula se izgovori kakor v naši besedi avto; ua v besedah guadro (slika) in guanto (rokavica) kakor v ljubljanski besedi kua (kaj), nikakor pa ne kakor kva ali gva v besedah kvadrat ali »gvant« (obleka) — V nepravih dvoglasnikih se oba samoglasnika izgovorita ločeno in razločno; v takšnih primerih bomo v izgovarjavi vmes postavili vezaj n. pr, paura (strah), izg. pa-ura; diagnosi Idiagnoza), izg. di-anjozi. — Skupine z i gl. spodaj. automobilc (automobi-le) avtomobil uomo (uomo) človek squadra (skuadra) eskadra, ladjevje queslo (kuesto) ta quj (kui) tukaj guerta (guerra) vojna 1/6 O a- 0- i (ia, ie, io, iu, oi) Če sledi nenaglašenim zlogom bi, c hi, li, ghi, pi, si samoglasnik, se i ne izgovarja i, a tudi ne j. temveč nekako na sredi med i in j, kakor n. pr. v h r v a t s k i besedi sjaj. (Ne zamenjajte s slovensko besedo sijaj, kjer tako razločno slišite oboje, i in j, da “Utite dvozložnost hesede). Isto velja za skupino ol Dvoglasniški italijanski i se izgovarja enozložno; naš znak zanj je j — Samoglasniško t. j dvozložno. se pa i izgovarja, kadar je naglašen, in skoraj vselej, kadar sledi samoglasnik zlogom di, li, mi, ni, ri pianta (pjanta) rastlina ieri (jeri) včeraj liore (fjore) cvetlica piuma (pjuma) pero piu (pju) več noi (noj) mi nunione (ri-unjone) shod n a i 1/6 d K » d s Iel Podvojen , soglasnik Izgovarjava takšnega soglasnika je razlocnejša, nekako zategnjena, samoglasnik pred njim se pa izgovori kratko. dillicile (dilfičile) težak maggio (maddžo) maj 1 4,1/7 (sad- d nji odstU' vek), 311 r ® a sc, sch Pred e in i = š; pred a, o, u in pred soglasniki — sk; pred h + e in pred h + i - sk. 'scena (ščrta) prizor scuro (skuro) temen schiuma (skjuma) pena d 5 18 š •ali so p ch Pred e in i k chi (ki) kdor 3'10a i a vi JjS nih & rod gh Pred e in i — g. ghirlanda (girlanda) venec 3/10 b v - 1 are jjj las ^ Jlla •*- avi O Si- 1 in bi gl Pred i lj (kakor v besedi Ljubljana); pred a, o, u = gl. — Skupina -gli se na koncu besed izgovori lji, če ji sledi soglasnik, pa gli. liglio (filjo) sin gloria (glorja) slava egli (elji) on glicerina (gličerina) glicerin \ I 6/28 ‘ s , 1 ata i o ar- I m mu 1 gn Se enako izgovarja kakor nj v besedah njen, Sonja, zelenjava. signore (sinjore) gospod i 6 27 c 1 1. l'ombra senca 2. dell ombra le ombre sence delle ombre alle le Samostalniki, ki nimajo spolnika pr. osebna imena), se sklanjajo ',iacomo (dža- Agne.se (anjese) komo) Jakob Neža i Giacomo d'Agnese Giacomo a Agnese (ad liacomo Agnese) Agnese Sklanjatev samostalnikov z nedo- i spolnikom prihodnjič! Vaja Sklanjaj pismeno in ustno samo- Popravi! V točki 19. (5. učna ura) med širokim »o« in ne z ozkim kakor »roža«. Lodovico Ariosfo (l(i7Ii-1533) Lodovico Ariosto je eden izmed naj- Rodil se je leta 1474. v kraju Reggio l’Emilia (reddio demilja). Njegova oktor prava), a Lodovica je veselila amo književnost, posebno pesništvo. Svoj prvi uspeh je doživel s »Kome-ijami« (Commedie, kommedje); pri- Njegovo glavno delo je pa »1’Orlan- tistih časih posebno priljubljena. polno duhovi. DRU2INFKI TEDNIK UGANKE ROBINZON na samotnem otoku | 6. 'Pristanišča (obrnjeno); moško | ime. 7. Rimski znak za 50; nočnih* ujed; nadarjen, a zanemarjen človek, t 8. Isto kot druga beseda pod 4 vodo-* ravno; strupeno uspavalno sredstvo.* 9. Znamenit angleški fizik (1791 do 1807); poželjenje. 10. Ime francoskega pisatelja Francea (1844 do 1924); središče nemške optike. 11. Predlog (kot pod 4 vodoravno); ptič-pevec. Navpično: 1. ... in krik; prozoren papir iz celuloze, za zavijanje. 2. Lupina; poškodba. 3. Gospod (latinsko) ; voljno. 4. Veznik (obrnjen); električna enota. 5. Predlog; potočna žival; strokovnjak 6. Poveslo; del pluga. 7. Geološka doba v paleozoiku; deček (angleško); prvi soglasnik v abecedi. 8. Znamka kožne kreme; osebni zaimek. 9. Brez njih čevljar ne shaja; francoski pisatelj (roj. 1884.; Civilizacija...). 10. moderno prometno sredstvo; del sveta; 11. Holandsko mesto rož; oziralni ■a-imek. Šf. 11. Majhno raziskovalno potovanje Vodoravno: 1. Prepotrebna napeljava; kraljevska igra. 2. Mesto v Sremu; del loka. 3. Gora na Dolenjskem; upor. 4. Posnemanje glasu pri mlatvi; zlato (francosko). 5. Seznam cen; predlog; rimski znak za 50. videl samo gozdove, skale in morje. Nikjer ni kakšen dim iz kadečega se dimnika izdajal, da so na otoku živa bitja, samo daleč v daljavi je Videl še nekaj otočkov. Robinzonu se je milo storilo pri srcu. neki hrib; poln upanja se je nameril tjakaj in je kljub soncu zlezel nanj. K» se je povzpel na vrh, je spoznal, da se nahaja na otoku. Kamor mu je segal pogled, je lahko $f. 12. Robinzon odkrije votlino Dobra južina je Robinzona potolažila in mu spet vlila moči, tako da se je odločil, da se bo zdaj malo razgledal po otoku, ali niso kje v bližini ljudje. Nekaj kilometrov daleč je stal 1. Arabec; 2. mukotrpen; 3. uničujoč; 4. star denar; 5. pološčen; 6. čajnik; 7. ustanovitelj ruske države (v 9. stol.) ; 8. znan prelaz in kraj blizu Skopi ja; 9. rimski vojskovodja in imperator. 10. visok častnik. ČAROBEN LIK STOPNICE 1. krasen tuj ptič 2. krajevec, krajnjak 3. hrabrost 4. vzdrži se 5. japonski vojaški plemič fi. preračun 7. zadnja, poslednja 8. dežela 9. unvrla ženska Ko je s težkim srcem odhajal s se mogel domisliti, kako bi zaprl Sedel je in občudoval svoj novi hriba, je zagledal v skoraj navpič- vhod. Nekaj metrov odtod je žubo- dom. če bo le zasadil nekaj dreni steni razpoko, ki jo je narava rel iz skale studenec in Robinzon ves pred odprtino, bo vhod popol-sama ustvarila za pribežališče. je bil ves srečen, ko je ugotovil, noma zakrit in imel bo pravo, na-že je premišljeval, da bi si tukaj kako okusna je njegova voda. ravno trdnjavo, uredil ležišče in prebil noč, toda ni Bila je okusnejša od piva doma. Tudi pokrajina je prijetna za oko. Št. 13. Robinzon najde kokosovo palmo daleč brez mostu. Vendar najdejo čolnič, ki je pa tako majhen, da vzdrži samo enega odraslega ali oba otroka. Kako so se najhitreje prepeljali? . NE IZDA SE HITRO Sin vpraša očeta po starosti. Oče mu hoče malo ponagajati in mu odgovori: »Pred sedmimi leti sem bil sedemkrat toliko star kot ti, a čez tri leta bom od tebe le trikrat starejši.« Pomagajte sinu rešiti, koliko je vsakdo star! 1. vrsta papig 2. borišče 3. italijanski literat (1492—1556) 4. duša (latinsko) 5. znano žensko ime, tudi ime več kraljic in Marijine matere _____________________ " ' » - M S Pri iskanju rastlin, ki jih je na- lupine. Tako velikega oreha še svoj dra, ki ga je z užitkom popil in po-meraval zasaditi pred vhod svoje živ dan ni videl. jedel. Neverjetno, kako mu je bila votline, je Robinzon našel pod neko če je zdaj sadež potresel, je la,- danes sreča mila! palmo trd sadež ki ga ni poznal, hko slišal, kako sok v njem šklo-1 Poln navdušenja je zgrabil obe S pomočjo ostrega kamna se mu kota; vztrajno je razbijal po lu-1 prazni lupini in zagledal, da je je posrečilo odstraniti vlaknato pini, tako da se je naposled zdro- hkrati dobil dve izvrstni skodelici ličje, tako da je prišel do. prave bila. Tako je prišel do sočnega je- I za svoj novi dom. Št. 14. Stiska te prisili k iznajdljivosti OBRATNltA Ralo, jalov, Špika, redov, muka, mineš, Kioto, svit, podsut. V teh besedah obrni črke, da dobiš nove besede, katerih prve in zadnje črke pokažejo dve grdi lastnosti, ki se ju zelo varujmo. DVE O MILIJONIH Računanje z velikimi števili ljudem našega stoletja ne dela več velikih težav. Toda predstavljanje večjih števil še vedno daleč presega našo zmogljivost. Ravno tako pa smo izpostavljeni najhujšim zmotam in napakam, kadar hočemo z golim presojanjem, bi pravega pismenega računanja po matematičnih pravilih, priti pri velikih količinah do izida. Tako bi, postavimo, prejeli močno različne odgovore, če bi več ljudi vprašali, koliko vžigalic bi potrebovali, da bi sestavili z njimi trak od zemlje do lune. Pri tem računajmo povprečno razdaljo med zemljo in luno 375.000 km, dolžino žveplenk pa 5 centimetrov. Poskusite tudi vi sami najprej po prevdarku oceniti potrebno število vžigalic, ali kakor že pravimo, uganiti, s čimer ravno izražamo, da naša sodba vsaj deloma sloni na podzavestnem, na občutu, morda celo na intuiciji. Seveda ho onemu, ki je že kdaj reševal slično vprašanje, izkustvo že utegnilo nekoliko koristiti, da odgovor ne bo preveč predan slučaju. Izdamo vam toliko, da pogreška za tisoče enot ne bo prav nič huda. Potem pa še z deljenjem poiščite pra- vi rezultat in ga primerjajte s svojim odgovorom. Morda boste neljul>o presenečeni. Križanka; po vrsti vodoravno: 1.sebičnost; 2. revir. Agram. 3. el, obad. dno. 4. pik, Isar. in. 5. umnost, Erna. 6. b, Ur, a. va. r. 7. leta, rdečih. 8. ir, osti, ami. 9. kap. Lahi, aj. 10. ataka. astma. 11. ovaduštvo. Enačba: Mar-oko, tin-to, Kr-emona, pan-ter = Martin Krpan. Čarobna zlogovnica: 1. perigon. 2. Ricardo, 3. gondola. Zlogovnica: 1. poklon, 2. Medija 3. prošek. 4 Struma, 5. Boston, 6. Alenčica. 7. veznik, 8. stavnica, 9. livreja. 10. energija. 11. vodarina, 12. prapor. 13. Koseze. 14. ravnik. Kdor se zaveda svoje moči, ne grozi. Geometrična naloga (najlepša rešitev) : Iz nekih ovijalk je lahko zvil lico, je dobil nekakšno lopato, k* močne in debele vrvi, ki jih lahko prav za prav ni bila vredna tega povsod uporabi. In tako je lepega imena, pa je vseeno pošteno grebla dne našel na peščini posebno veliko in kopala, in bila kajpak vse pri- školjko. pravnejša od golih rok. Te lopate Ko jo je pritrdil na debelo pa- se kar ni mogel do sitega nagledati. Št. 15. Moj dom — moj grad Robinzon je zdaj spoznal, kako važno je, da gledaš okrog sebe z odprtimi očmi; dosti stvari je bilo v naravi, ki bi jih utegnil porabiti, samo zmerom je moral biti čuječen, odprtih oči in ušes. Večkrat beremo, da nekateri časopisi izhajajo vsak dan v milijonskih nakladah. Nekaj deset tisoč izvodov naših največjih časopisov ne more vzbuditi prave predstave o gornjem številu. Zdaj pa sodite in primerjajte! Kako visok stolp bi zložili s 50.000 izvodi našega časopisa in z milijonom izvodov velikega časopisa, če računamo debelino posameznega izvoda povprečno le 2 mm? Zlogovna izpopolnjevalka: 1. talisman, 2. relief 3. Aligarh, 4. velikan. 5. Iliri. 6. alibi, 7. tulipan, 7, Alison. Traviata. Obratnica: 1 2 3 4 5 — Silva. Račun: 100 + 330 I 505 +077 i 099 = = 1111. Kvadrat: Nekaj metrov nad votlino se !• nagibala veja ogromnega drevesa-Nanjo je pritrdil vrvnato lestev; to je bil edini dostop do njegove tit»-njave. Dalje prihodnji* Zdaj se je lahko resno spravil iz kokosove lupine, na delo, da bi vsadil pred svojo vo- Iz lijan, ki jih je bil našel, si je tlino drevesa. Privlekel je zemljo in spletel vrvnato lestev. Maral ni travnato ruševino in z njo pokril namreč nobenega vhoda od zunaj, korenine. Vse skupaj je zalil z vo- njegova votlina naj bo nepristopna do, ki jo je prinašal v skodelicah vsem! TEŽAK PREVOZ Dva zakonca dospeta 8 svojima dvema otrokoma do reke, ki je na IS. nadaljevanje »Nikoli. Ne, ne!« »Potlej je pa najbolje, da tole to kar uničim...« Vzel je lepenko v roko, toda An-ni mu jo je naglo iztrgala. »Nikarite! Bilo bi neusmiljeno! Prava umetnina je; prav gotovo.« »Toda nisem vas vprašal za dovoljenje...« Na svoje veliko začudenje je opazil, kako je zdrknila solza po njenih licih. Brž si jo je otrla in hotela steči ven, toda Revnolds jo ]e zadržal. »Ne zamerite, Anni!« »Saj mi niste nič storili.« »Zakaj se pa potlej jokate?« je sočutno vprašal slikar. *Saj se ne jokam.« »Ali hočete mar tajiti, da je bila tole tu solza...« »Solza še ni jok.« »Zdi se potemtakem, da v psiho-nisem kaj prida podkovan. "“Sili sem, da se srdite zaradi sli-ki sem jo narisal brez vašega dovoljenja.« .•'Kaj še. Mislila sem... mislila... "?> saj sama ne vem, kaj sem mislila.« Prekrasna je bila v tej svoji zmedenosti, z leskom solze v očeh. Rey-holds bi jo bil najrajši kar stisnil \ naročje — in bržčas bi se Anni ®e bila branila. Toda premagal se s®- Pisanje te knjige je bil zgolj “govor, samo da ji je lahko pomagal iz zagate. Zdel bi se sam sebi izdajalec, če bi zdajle ne brzdal svojih čustev. »Pet je že, Anni. Kako čas hiti.« »Res? Potlej pa moram kar brž domov. Nocoj bi se rada še preselila v svoje novo srčkano stanovanjce.« »Kam pa?« _»Purvis Street, še pet minut ni odtod, že pri avtobusu si bom vsak teden prihranila tri šilinge.« . »Varčno dekle! Lej, lej. Denar ?a vožnje si boste prihranili za deževne dni, jeli da?« »Prav gotovo,« je na moč resno odgovorila. Ko je odšla, je stopil k oknu, da bi zagrnil zavese. Tedaj je videl, kako je izza drevesa naglo stopil neki moški in jo mahnil za Anni po ulici navzgor. »Tolikšna abotnost!« je siknil skozi zobe. ■ Kmalu nato je pozvonilo. Tony je prišel javit obisk nadzornika Brenta. »Kar noter ga pripelji!« je s kislim obrazom rekel Reynolds Brent je vstopil in sedel na stol, ki mu ga je slikar ponudil. Njegov pogled je koj odkril Anriino sliko na slikarskem stojalu. »Zapeljiv model!« »To pa, to.« »Mislil sem, da je vaša tajnica,« ]e skoraj zafrkljivo menil Brent. »Doslej je res bila... No. Brent, Poslušajte me samo hip. že kar vem, zakaj ste prišli...« »O tem pa resno dvomim, dragi Prijatelj.« »Ondan je bila že Roza pri meni; zaradi iste stvari. Kar prihranite si besede Ubogo dekle se mi le smililo, ko ji pa delate z neprestanim zalezovanjem tolikšno krivico...« »Jaz da ji delam krivico?« se je na široko začudil Brent. , »če ne vi, pa vaši uradniki. Pravkar sem videl, kako ji je neki agent za petami. Prava sramota |a policijo, če nima boljšega dela. Sicer pa, kaj se vmešavam v to stvar? Kakor znate, pač znate!« . »Prijatelj, ta stvar se pa tiče že Javnosti. Priznati moram, da sem obiskal v zvezi s temle dekletom,« je priznal, kažoč na njeno sliko. »Nisem vas prišel svarit, da Stegnete biti okradeni, pač sem vam pa prišel povedat, da ste že °*radeni.« »Ne mlatite vendar prazne slame!« mu je ostro skočil Reynolds v besedo. . Brent je izvlekel dragoceno uro lz žepa. Reynoldsove oči so se začudeno razprle. »Ni mi treba vprašati, čigava je U£?’* ie smehljaje se menil Brent. *Kakor veste, sem vam jo pred Jeti prav jaz sam izročil v dar od nogometnega moštva, ko ste odšli lz Haileyburyja.« »Da. da...« je zmedeno mrmral f^nolds. »Kako sem le mogel biti lako nepreviden!« »Ali ste uro že pogrešili?« »Da, že pred nekaj dnevi. Ker je Pa nisem vsak dan nosil, sem mi-sl". da sem jo kam založil.« »Pa ni bilo tako,« je s škodoželjnim nasmeškom menil Brent »Ali este, kje smo jo našli3« »Kako bi naj vedel?« , »Pri nekem tiču, ki smo ga pravkar aretirali. Leeks mu je ime.« »In kje jo je ta dečko našel?« je nno vprašal slikar. nftNi je našel. Tale Leeks sploh nikoli ničesar ne najde, razen v ‘ • svojih žrtev. Seveda je falot Prisegal, da jo je našel in da je “ pravkar na poti na policijski za najdene stvari. Toda po-vam ir*oram nekatere okol-, him vas 150(10 na vso moč za-! male. Ugotovili smo — in sicer, NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. KRIMINALNI ROMAN 7 nedvomno — da sta Leeks in Blackham .poslovna tovariša*. Kaj pravite k temu?« »Blackham...« je bolj zase zamrmral Reynolds. »Da, da. Blackham je oče vaše čedne tajnice... In še celo to vemo, da sta Blackham in Maščevalec zaveznika — in da še ni dolgo tega, da je Blackham z Maščevalcem govoril. Ali vas je nemara še zmerom volja, da bi verjeli poštenosti potepinskega Leeksa?« »Do pičice razumem, kako sklepate. Po vašem je torej Anni ukradla uro tukaj pri meni in jo izročila ali svojemu očetu ali pa Leeksu?« »Ali nemara ne gre tako vse v račun?« je podsmehljivo menil Brent. »Ne zamerite mi, če vam rečem, da se mi zdi takšno sklepanje malce prenagljeno. Anni poznam precej dobro, vam je pa glava polna samih predsodkov.« Brent ga je zasmehljivo pogledal. »Kako bi le vi poznali takšno sorto ljudi, dragi slikar! Takšna dekleta so zvita ko kozji rog, zakaj doraščala so v okolju sleparstva, potuhnjenosti in zlobe. Dragi Harry, nepoboljšljiv sanjač ste! Zmerom bi radi v ljudeh videli dobro zrno, sleparsko skorjo pa prezrli... Kako morete sploh misliti, da bi bilo dekle, ki ga je Blackham vzgojil, drugačno kakor nepošteno!« »In vendar si upam trditi, trditi, dragi Brent, da Anni ni ukradla ure.« »Kje le jemljete svoj pogum?« Reynolds ga je prebrisano pogledal in si prižgal cigareto, preden je odgovoril. »Pogum imaš lahko, če veš, da je drugače. Dragi Brent, nikar ne slepomišiva. Po pravici vam povem, da sem izgubil uro še preden je prišla Anni v moje stanovanje. Tako, zdaj boste vendarle verjeli...« ' »Ni mogoče!« je poraženo vzkliknil Brent. »In vendar je tako. Mojemu do--kazu zdaj vaša teorija ni več kos. Saj veste, da teorije sploh sovražim. Prerado spodrsne človeku na takšnih poteh, ki jih domišljija gradi. Zberite se in prižgite si cigareto.« Brent je z zamahom roke odklonil. Nenadejano se je spomnil, da ima nekje važen sestanek... Pri vratih je še obstal in se zarežal: »Prekleto prepričevalno znate lagati, Harry, če hočete. Naj bo kakor koli že. posvarim vas še enkrat, ne družite se s tatinsko sodrgo. Slej ko prej bom tička vendar ujel v nastavljeno zanko. Lahko noč!« 17. poglavje Osem dni pozneje je dobil Brent poziv, naj se oglasi v pisarni nekega gospoda Samuela Lewina. ki je imel v Holbornu razkošne trgovske lokale. Brent ga ni poznal, vedel je pa, da je mož kar na lepem obogatel. Lewin je sedel v svoji zasebni pisarni, ko je Brent vstopil. Imel je klobuk na glavi in je bil videti na moč besen. Kazal je kakšnih petdeset let, oblečen je bil okusno, v život je bil precej rejen, oči so mu pa predirljivo zrle v svet. »Nadzornik Brent?« je kratko in odsekano vprašal. »Da. Prosili ste, naj vas obiščem.« »Prav, da ste tu. Minulo noč so me napadli in oropali.« »Obžalujem Ali ste o napadu že obvestili pristojno revirno stražnico?« »Ne. Zadeva bo vas, gospod nadzornik, bolj zanimala. Tistole tam si oglejte!« Pokaza je v sobni kot. Brent je uzrl v opaženi steni majhna vratca, očitno vratca do blagajne. Zgoraj je bil pritrjen listek. In ko je nadzornik stopil bliže, je opazil, da je na listku narisan Maščeval-čev znak — tehtnica. »že spet!« je jezno zamrmral. »Da, da! S temi svojimi očmi sem ga videl...« »Kdaj?« »Snoči okoli desetih.« »Ali hočete reči, da je bil na delu sam Maščevalec?« »Prav gotovo je bil on sam.« Lewinove oči so žarele v sovraštvu. »Imel sem mnogo dela. Moj knjigovodja je odšel ob osmih, jaz sem pa še ostal. Tedaj je pozvonilo. Menil sem. da je nočni čuvaj, ki je videl luč. Ko sem že hotel stopiti odpirat, se je nepridiprav zakadil v sobo. Z njim sta bila še dva druga.« »Ali ste videli njihove obraze?« »Samo za hip. Pri priči so si potegnili čez obraze krinke, ki so jih imeli pritrjene na klobukih. Po vsem videzu poveljnik, Maščevalec torej, ni imel krinke. Spoznal bi ga kjer koli in med tisoči tujih ljudi. Njegov obraz se je zdel skoraj otroški.« »Tudi to je bila krinka, gospod.« je zlogoval Brent. »Kaj?« je siknil trgovec. »Da, da. Krinka — in še prav imenitna povrhu. Toda pripovedujte dalje!« »Dva sta namerila samokresa name, tretji mi je pa pretipal žepe. Ko je našel blagajniški ključ, je stopil tja v kot in odklenil blagajno.« »Ali so kaj ukradli?« »Vso gotovino; prav vso. Natanko 855 funtov denarja je bilo notri. Pa še deset šilingov. Vrednostnih papirjev se sploh dotaknili niso.« »Kdo je odklenil blagajno?« je neučakano vprašal Brent. »Največji izmed trojice. Maščevalec me je ves čas tiščal na stol.« »Ali vam je storil kaj žalega?« Lewinov obraz je postal zaripel. Zdajci je snel klobuk in pokazal svojo na kratko ostriženo glavo. Bil je videti kakor kaznjenec. Brent je nehote ošinil s pogledom sliko na steni; tam je stal Mr. Le-win v vsej krasoti svojih gostih las! »Ali vas je ©strigel?« »Medtem ko je meril z revblver-jem name je ukazal velikemu paj- dašu, naj me ostriže, če bom kdaj...« »Zakaj niste klicali na pomoč? »Bilo bi brez koristi. Ko so pa odšli, sem brž stekel k vratom in videl, kako so se naglo odpeljali z avtomobilom, ki je stal malo niže na cesti. Za njimi kajpak nisem mogel, ne da bi se osmešil...« »Ali vas je Maščevalec prej kaj posvaril?« je resno vprašal Brent. »Da, toda že pred dvema mesecema. Imel sem namreč dolžnico, neko vdovo, ki mi še ni plačala obresti za izročeno ji posojilo. Lepega dne me je poklical po telefonu neki neznanec in me pozval, naj vdovi črtam dolg.« »Pa ne veste, kdo je bil vdovin priprošnjik?« »Pač. Povedal mi je, da je Maščevalec. Zagrozil mi je, da me bo kaznoval, če ne ustrežem njegovi želji.« »In kako se piše vaša dolžnica?« Levvin se je obotavljal. Ker je pa Brent le silil vanj, mu je naposled dal naslov. Policijski nadzornik je še brž preiskal vso sobo v upanju, da bi našel kakšen sumljiv odtis prsta, toda ves njegov trud je bil zaman. Ko se je Brent poslovil od trgovca, je zavil kar koj k njegovi dolž-nici. Vdova je bi’a reva; stanovala je v Južnem Kensingtonu in se je na moč začudila, ko se ji je Brent predstavil za policijskega nadzornika. »Prihajam zaradi Mr. Samuela Lewina, ki imate z njim neke račune. Saj veste kaj mislim?« I Uboga žena je začela viti roke. ; »Oh veste, morala sem se zateči | k njemu. Toda ne vem še prav za prav. po kaj ste prišli, če hoče I gospod Levvin denar od mene...« »Ne Lewina je snoči nekdo oropal — in mi domnevamo, da mo-j rate vi. draga gospa, poznati storilca. Ali bi mi hoteli povedati, koga imate na sumu?« »Bog sam mi je priča, da si niti misliti ne morem, kdo bi utegnil storiti takšno hudodelstvo. Res je, da sem svojim znancem tožila, kako huda mi prede, toda izmed teh ne more biti nihče.. Kako morete sploh kaj takšnega misliti, gospod? Ali mar naposled mislite, da sem...« je skoraj že v solzah tarnala starka. »Pomirite se, gospa. Zgolj uradna dolžnost me je pripeljala k vam Policija itak ve. kdo je storilec. Zdaj vas pa prosim, povejte mi vse naslove tistih znancev, ki ste jim tožili o svoji stiski in ki ste jim pripovedovali o oo^oiilu pri Mr, Lewinu « Zenica mu je poveda.a celo kopico imen. Nadzornik si je vse po vrsti zapisal. Počasi se je odtajala in začela tožiti, kako hudo jo je Lewin pestil zaradi obresti. Doslej je plačala že dvakrat toliko samih obresti, kolikršen je bil izposojeni znesek Brent si je vse natanko zapisal in brž izračunal, da je reva plačala dve sto odstotkov. »Bila sem do kraja obupana. Sin mi je zbolel — in poslati sem ga morala v Južno Francijo. Denarja pa, veste, da nimam, ko so mi KURJE OKO / Naše zdravje Kaj pravi zdravnik o tej »civiH^orniski« bolezni nog Žulj, obtiščanec, kurje oko! Koliko bolečin nam povzročajo ta mala obolenja naših nog! Večkrat po svojih bolestnostih ne zaostajajo prav nič za bolečinami ki se pojavljajo pri čini na želodcu, dvanajstniku, ali za onimi pri poškodbah. Ze zato je vredno. da si ogledamo malo pobliže ta biološka mučila modernega človeka. Vse naše telo je pokrito s kožo. Koža je organ telesa, ustrojena je tako, da služi kar najsmotreneje svojemu namenu. Sestoji v splošnem iz povrhne rožene plasti, usnjate plasti, iz podkožja in iz pritiklin: las, lojnih in znojnih žlez. Rožena plast so rože-vinasto sprevrgle celice, ki neprestano nastajajo iz celic, ki pokrivajo usnja-tico. Usnjatico si najbolje predstavljate, če si jo predstavite kot plast v vse vprek stkanega nitja, v čigar zankah potekajo žile živci in sokrvica. V podkožju se poleg rahlejše spletenega nitja in gornjih elementov najdejo še klobčiči mastnih celic. Ti sestavni deli na različnih krajih telesa so si v raznih količinskih odnosih. Koža na prsih je drugačna kakor na podplatu. Na prsih je tenka rožena plast na podplatih pa debela. Na čelu podkožnih mastnih celic skoraj ni, na trebuhu so pa lahko zelo močno razvite. V čelo se ne debelimo, v trebuh se Pa lahko. Debela rožena plast na naših podplatih je v svoji debelini pri različnih ljudeh zelo različna. Pri ljudeh, ki mnogo hodijo bosi. je podplat trd. kakor da bi bil iz usnja, pri ljudeh. ki ne hodijo bosi, je koža mehka kakor svila. Telesni organi se prilagajajo okolici in njene spremenjene prilike povzročajo spremembe v ustroju organa. Koža na mehanične dražljaje peska in zemlje odgovori z obrambno reakcijo, z jačanjem rožene plasti. Hoja po peščenem produ v prvih poletnih dnevih je boleča in nam gre vsak kamenček do kosti. Jeseni pa lahko skačemo po pesku. Noge so nam utrjene, prilagojene. Obuvala naših nog odločajo med drugim tudi o stanju naše kože na njih. Koža je ponižni sluga, ki dela na ukaz svojega gospodarja — Čevlja, če se obuvalo lepo »prijemlje noge, brez kakršnega koli tiščanja, živita sluga in gospodar v mirnem in složnem sožitju. Kakor hitro pa čevelj kožo na kakršnem koli mestu stisne, odgovori ta z nastankom debele roženine — obtiščancem. Obtiščanec je torej podplatasta koža. To se zgodi na tistih mestih, kjer leži koža med stiskajočim usnjem in štrlečo kostno podlago. Koža pride v precep in iz | svileno mehke kože se naredi trda ; roženina. ki štrli iznad kože. Ce tišči 1 čevelj na takih delih kože, ki ima debelo plast usnjatice s podkožjem, se rožena plast ne samo vzdiguje iznad kožne površine, ampak se širi in pogreza tudi v globino, kjer tvori stržen. žebljasto korenino — kurje oko. Stržen prenaša vsak zgib čevlja na po-kostnico kosti prsta, na opno, ki je najobčutljivejši del našega telesa. Poskusi in potrkaj se na golenico! Vsak korak je sunek s šivanko v kost. Okolica kurjega očesa se zaradi tega rahlo vname, to je oteče, pordeči in se še bolj razboli. Mezinec je najpogostejša žrtev te civilizacijske bolezni. Žulj nastane takrat kadar mehanični pritisk s trenjem koži ne dovoli, da bi se prilagodila novim nalogam. Biološki procesi zahtevajo nekaj časa! V koži se imena plast mehurjasto odloči od usnjatice. V mehurju je bistra ali krvavkasta tekočina naplavljena iz vnetega okolja. Zenski čevelj z visokimi petami da včasih ženski nogi tudi svojevrstno bolezen — kurje oko na podplatu. Prsti zaradi visokih pet nosijo skoro vso težo telesa. Ce vezi, ki povprečno bočijo nogo, popuste pritisnejo nartne kosti navzdol in kožo podplata stisnejo v precep z usnjenim podplatom na eni strani, s kostjo na drugi. Koža se zdebeli, naredi se kurje oko z žebljasto konico žli pa tudi brez nje, ki pritiska na pokostnico spuščenih nart-nic. Takšni ženski se zdi, da ji je vsak podplat pretenak, ker čuti vsak kamenček pri hoji. Ni pa kriv podplat čevlja, niso krivi kamenčki, noga je bolna. Čuvajte in varujte svoje noge! Ne tiranizirajte svojih nog po pretosnih čevljih. Ce že imate kurje oko, obtiščanec ali žulj, poskusite jih odstraniti sami ali jih pa dajte odstraniti pedikerju. Ce ta ne more pomoči, pojdite k zdravniku, da vas reši te nadloge. Dr. G a jo vsi dohodki skromna renta, že čez štiri mesece mi je fant umrl. Kar mislite si lahko, kakšne stroške sem imela potlej s pogrebom. No — in tako sem ostala Lewinu dolžna obresti za dva meseca. Pa sem mu vse prav natanko razložila — a ni nič pomagalo. Samo terjal in terjal me je venomer.« »Ali poznate Maščevalca?« je vsiljivo vprašal nadzornik. »Koga? Kako ste rekli?« Brent je izprevidel, da uboga žena ničesar ne ve, zato je ni več moril z vprašanji. Ko je pa že hotel oditi, je zdajci prišel pisemski sel z debelim priporočenim pismom. »Ali bi ne hoteli vsaj še trenutek počakati, gospod nadzornik?« je vneto povzela stara vdova. »Morda je kaj' važnega v tem pismu.« Brent je prikimal in starka je odprla pismo. V ovitku so bili sami novi bankovci po deset funtov. Poleg denarja je bil zataknjen listek s pozivom: »Plačajte dolg pri Mr. Lewinu.« »Za pet ran božjih!« je kriknila siromašna vdova. »To je pa več ko čudež. Le poglejte, gospod!« Brent je preštel bankovce. Bilo jih je natanko trideset. »Ali lahko telefoniram?« je ves v ognju vprašal. »Izvolite,« je ljubeznivo odvrnila vdova. ’ Brent je poklical Levvina in ga vprašal, kakšne vrste je bil ukradeni denar. Trgovčev odgovor je potrdil Brentovo domnevo, da med ukradenim denarjem ni bilo niti enega desetaka. Presenečena vdova je uganila nadzornikove misli. Zato je vprašala: »Ali mislite, da...« »Ne, to ni denar, ki je bil ukraden. Bržčas imate kakšnega dobrega in plemenitega prijatelja, ki vam v sili pomaga...« »Kaj naj storim, gospod nadzornik, povejte mi?« »Storite tako, kakor piše na listku. Poravnajte svoj dolg in bodite veseli, da ste se te skrbi znebili.« »Hm, ali smem tale denar res porabiti...« je polglasno, bolj sebe kakor Brenta vprašala. »Gospa, kar brez skrbi. Celo prosim vas, da to storite!« Njene oči so se srečno smehljale .. Ko se je Brent spet vrnil v Le-winovo pisarno, se je po sili in srdito smehljal. Maščevalec ima pošten obrok smisla za humor! Razen tega je še zaslužil lepo vsotico; nekaj čez pet sto funtov! Lewin je imel klobuk še zmerom na glavi. Tudi on je bil medtem dobil pismo, toda takšno, da mu je srd prekipeval. Poslala mu ga je neka londonska bolnišnica. »Preberite to nesramnost!« je besno dejal Brentu. Brent je bral takole pismo. »Visoko spoštovani gospod! »V imenu ravnatelja mi je v posebno čast, da se Vam kar naj-iskreneje zahvalim za velikodušni dar £ 555.10. Porabili ga bomo po Vaši želji za popravilo našega poslopja. Dovolite, visoko spoštovani gospod, da Vam zaradi reda s tem pismom potrdim prejem denarja in se Vam plemeniti darovalec, z odličnim spoštovanjem priporočim A. J. Harper.« »Tem ljudem vendar še nikoli nisem niti beliča poslal!« je jadikoval Lewin. »Potlej jim morate pomoto pojasniti,« je s hudomušnim nasmeškom menil Brent. »Bog me varuj! Samo osmešil bi se. Ravnatelj je moj dober prijatelj. Prav gotovo mi jo je zagodel snočnji vlomilec. Le kaj je napravil z ostankom tri sto funtov? Radoveden sem, koga je še obdaril.« »Kdo ve,« je suho menil nadzornik. »Ali ste govorili z vdovo?« je hlastno vprašal Levvin. »Govoril, govoril.« »Ali je priznala?« »Kaj bi priznala?« je začudeno vprašal Brent. »No — da pozna človeka ki me je okradel.« »Niti ne sanja se ji. Da pa ne bo same žalosti, vam moram povedati, da je vdova dobila nekaj denarja in bo menda ves dolg plačala.« Levvinu so se oči kar zasvetile. »S tatovi je v zvezi. Prav gotovo!« »Tega pač ne morete in ne smete trditi, Mr. Lewin. Odsvetujem vam sleherno nepremišljeno na-migavanje. Medtem pa upam. da vas bomo lahko prav kmalu povabili na policijsko ravnateljstvo, da boste potrdili istovetnost človeka. ki vas je nasmuk... okradel.« Le\vin je postal nestrpen. »Bežite, bežite! Policija je sama nadloga!« Brent je skomignil z rameni in odšel, čedalje bolj se je utrdil v prepričanju, da je Maščevalec res na vso moč zvit in prebrisan tič. In vendar se je tolažil z upanjem, da ni več daleč čas, ko mu bo stal nasproti. Dalje prihodnjič. t ŠPORTNI TEDNIK Za kulisami moderne kirurgije Prvi rezultati pokalnega tekmovanja v Ljubljani. — Coppa Italia je dospela do četrt finala To nedeljo je bilo tako lepo športno vreme, vsaj pri nas, da bi bilo zaslužilo nekaj boljšega sporeda, nekaj krepkega, privlačnega. Tisoči bi se bili zgrnili na igrišče in se za nekaj ur kot nekdaj predali dogodkom, razburljivim ali dolgočasnim, kakor bi že bilo naneslo. Toda tudi za skromne prireditve v sedanjem slogu je še zadovoljivo dovolj zanimanja. Tiso-čev sicer ni na igrišča, marsikdo pa le najde pot tja, ko nam pa je n. pr. šmarna gora že v inozemstvu. No, in tako so nam dobrodošli rezultati izločilnih pokalnih tekem Vič—Hermes 0—6, Ljubljana—Mladika 4—2, Svoboda—Jadran 4—3. Slovenska nogometna zveza je obvezala vseh enajst ljubljanskih klubov, da se morajo udeležiti pokalnega tekmovanja. Izhod iz zadrege, ki je samim klubom prav prišel. Za reden nadaljnji potek tekmovanja je bilo najprej potrebno izločiti tri udeležence, da jih bo preostalo osem, ki se bodo nato v četrtini finala borili za udeležbo do konca. Prihodnjo nedeljo bodo igrali še povratne tekme, da se stvar ne bi prehitro iztekla. Po vsega osmih nedeljah se bo razodelo, kdo je med tekmovalci najboljši. * še najbolj zares sta stvar vzela Svoboda in Jadran, ki sta dopoldne na Ljubljani odpravila svojo borbo. Rezultat 4—3 za Svobodo je toliko resen, da Svoboda še nikakor ne more računati z vso gotovostjo z udeležbo v četrtini finala. Ljubljana je proti Mladiki postavila svojo rezervo in s 4—2 pridobila nekaj naskoka. V predtekmi so igrali juniorji proti Marsovem naraščaju in zmagali s 3—1. še po pokalni tekmi so nastopili, tokrat prvi garnituri Ljubljane in Marsa. Precejšnje število gledalcev je prišlo na svoj račun. Belo-zeleni so v prvem delu igre s 6—1 pokazali veliko nadmočnost, do dokončnega rezultata 7—3 so pa znatno popustili. Vič je proti Hermesu nastopil na igrišču v šiški. Zadeva je končala z 0—6 za domačine in je s tem Vič tudi formalno na terenu dokazal, da je bila precej bolj na mestu prijateljska tekma Pon-ziana—Ampelea 4—0 kot bi bila Ponziana—Vič. * V italijanskem pokalnem tekmovanju je bila na sporedu osmina finala. Udeležilo se je je nekaj debelih kalibrov. Da navedemo takoj rezultate: Bologna—Siena 6—3, Ve-nezia—Udinese 5—0, Fiumana — Bpezia 0—1, Lazio—Milano 2—0, Lucchese—Padova 1—3, Torina— Brescia 5—2, Fiorentina—Juventus 5—3,- Roma—Novara 2—2. Bologni je torej uspelo, da se je osvobodila Siene. Do četrtfinala pa ima še zapreko v moštvu Livorna, ki ga mora prej izločiti. Fiumana, ki je v tako lepem stilu odpravila renomirano moštvo Genove, je tokrat, tudi na svojem terenu, klonila pred Spezio. Močno sta zmagala Lazio in Fiorentina. ki je odpravila zmagovalca nad Ambro-siano, torinsko Juventus s 5—3. Neodločena Roma—Novara se bo ponovila na praznik 22. t. m., ko se bo igrala tudi tekma Bologna-^ Livorno. V četrtini finala prihodnjo nedeljo bodo igrali: Bologna ali Livorno—Venezia, Spezia—Lazio, Padova—Torino in Novara ali Roma —Fiorentina, vedno na igriščih prvoimenovanih. Od drugih inozemskih rezultatov bi zabeležili še naslednje: Prvenstvo v švicarski nacionalni ligi: Bienna—Nordstern 1—0,Grass-hopers—Chaux de Fonds 1—0, Lu-gano—Grenchen 3—1, Servette— Losanne 2—0, St. Gallen—Lucerne 3—1 Young Boys—Young Fellows 2—0’. Francija: Pokalni finale Giron-dins Bordeaux—Toulouse 2—1 (odigran v Parizu). Nemčija: Finalno prvenstveno tekmovanje Dresden-Gleiwltz 3—0, Schalke 04—Hamburg 3—0, Helene Altenessen — Koln 6—1, Kickers Offenbach—Miilhausen 5—1, Ne-ckarau—Kickers Stuttgart 5—3 Rapid (Dunaj)—Miinchen 1860 2—0. O. C. »♦♦♦♦******************************* Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo »Družinskem tedniku«! PREMAGANA BOLEČINA Pred dobrimi sto leti se je ponesrečil prvi poskus dr. Welsa z narkozo. Učenjaki so bili takrat prepričani, da je popolna ublažitev bolečin — utopija Danes je maska s kloroformom zdravniški instrument, brez katerega ■•'* moderne kirurgije ne moremo predstavljati Horace Wels je bil zobozdravnik v Hartfordu, neznatnem mestecu države Connecticut v Združenih državah. Ne bi mogli reči, da se mu je dobro godilo, in da je bil zadovoljen. Pred nekaj leti se je bil v Hartford preselil iz Bostona, kjer je izvrševal prakso v družbi tovariša Williama Mortona. Razdružiti sta se morala, ker je zobozdravniška praksa komaj enega lahko spodobno preživljala. V Hartfordu se Welsu tudi ni dosti bolje godilo. Bil je malo boljši podeželski zobozdravnik in zaposlen večinoma z najbolj navadnim rokodelskim delom: dretjem ali plombiranjem zob. In še to delo je bilo slabo plačano. Vendar Wels ni bil nezadovoljen zaradi denarja, ki ga ni imel. V poklicnem in zasebnem življenju ni bil zadovoljen, ker je hotel nekaj najti ali odkriti, čeprav sam ni vedel kaj. Zmerom žive na svetu tudi te vrste ljudje. Zato je Wels veliko bral, ne zgolj ♦ za zabavo temveč tudi zaradi izobra-* zevanja. Verjetno je, da je bral tudi Nadaljevanje poizkusov v Bostonu Horace Wels sam ni nikoli več zob izdiral, še manj je mislil na poizkuse uspavanja bolnikov. V Bostonu pa ne tako. Tu je bil pred vsemi Charles Jackson, ki mu ni šla iz glave misel, da bi bolnike, ki jih je treba operirati, uspavali s plini. Dve leti kasneje se je odločil, da l>o stvar sam preizkusil, in ker ne bi dobil zdravnika, ki bi mu zaupal bolnika, je Jackson eksperimentiral sam na sebi. Zaprl se je v sobo, sedel v udoben stol, vzel steklenico s čistim žveplenim etrom, ga vlil nekaj na platneno krpo, ki si jo je potem tiščal na usta in nos. Po njegovih zapiskih ga je spreletel najprej mraz, potem vročina. kašelj ga je dušil, glava ga je bolela, omotico je čutil, noge so mu cm. Kemik Jackson je preudaril, ni omenil nič o poizkusu, ki ga je sam na sebi iz vriši, pač pa Mortona opozoril na poizkus, ki so ga pred petimi leti napravili na pobudo Horaca Welsa. Morton sprva ni maral nič slišati, ali Jackson ni odnehal ii> j menil, da bi morali vzeti destilis'"' in z zrakom razredčen žvepleni ete*1, česar tedaj niso storili. Morton se je napravil neumnega, skomignil je z rameni in odšel. Naslednji dan pa je dejal bolnici, da ve nekaj boljšega kot je omotenje z magnetizmom. Vzel je žvepleni eter po navodilu dr. Jacksona ter uspaval žensko, ki je ostala dve minuti v nezavesti ter ni prav nič čutila, da ji je izdrl zob. Nato ji je predložil v podpis zapisnik o tem. Prva narkoza To je bila na svetu prva posrečena j narkoza-za izvršitev operacije. Ven-.... . ♦ dar Morton o tem ni še nikomur nič dela velikega grškega zdravnika Hip- J - to' * ]e ISTI<;a, J" ste J° ze| povedal. Saj je tudi Jackson prav ueia \Liiaega gmivcga iuiavmM '. X nneli priložnost spoznati, če ste redni* c.,i... šP=t- tednov kasneie pokrata m njegmm pripombo, ^a1** Jbraici našega Usta. Ker pa želimo:^ oktobra 1846 je dr \Varren ev bolečin celo vec «... l ^ nriietnih trenutkov t »ari e Tmvanclfft Hnln ♦ omogočiti neKaj piijetnin^ trenutKov jna vseucliiscm kliniki operiral neko v .... ... t zabave tuai tistim, ki slučajno tedaj ♦ *OTlci,ft ;n ,\r Mnrtnn ip tpHai no Sicer pa ni nihče nikoli ugotovil,♦ • , i nai- na kratko? j M?r , Je P° . . . ♦niso oran našega usta, naj na KiatKOJ(i0gOVoru z njim zensko pred opera- T'popišemo to zgodovinsko igrico. |cijo nark0tiziral. Ta dan je bil dok- Za igro veljajo tale pravila: ?tor Jackson odsoten, in ker j‘e bil 1. Y va zgodbica ima tri odstavke.}odsoten, si je Morton izbral bas ta 2. Kdor po prvem odstavku ug-.. .e?dan. Hotel je imeti slavo zase. osebo, za katero gre — po navadi so* stol,0 to osebe iz zgodovine, umetnosti ali ♦ J ___________ __ slovstva, pa tudi iz obče zgodovine —♦ Namera se mu ni popolnoma po- set rodov ne bo uresničiloTln tedaj 1 dobi sto točk; kdor ugane osebo šelef srečila. Sicer pa je bila slava toni bilo dolgo, odkar je brošuraf P« drugem odstavku, dobi 7a tock,|liksna, da sta si jo lahko dva raz-_ ' ® J imrtinn IHp iht T,»hkn bi si io Hili razdelili lastne domišljije ne bo čutila bole- KDO JE TO? kaj je moža napotilo, da se je jel tem problemom baviti. Problem sami se je zdel njegovi dobi nerešljiv, inj kdor se je z njim bavil, se je zgolj) račkah Saj je n. pr. resen učenjak,I '. Velpeau v svoji leta 1939. izšli J brošuri trdil, da je ublažitev bolečin j utopija, katere tudi prihodnjih de- prišla na svitlo. V zdravniški literaturi je bilo pač tudi nekaj namigov'. Denis Papin, slavni izumitelj parne sile, se je baje tudi s tem problemom bavil. Govorili so o skrivnostnih napojih, ki so jihtkatere voditelj igre obdrži in jih sam kdor po tretjem odstavku ugane, patdelila. Lahko bi si jo bili razdelili 25 točk. Kdor je pa tako len ali takofcelo trije, to se pravi, še Horace neizobražen, da osebe sploh ne uga-XWels zraven, ali na to ni nihče mine, kajpak tudi točk ne more dobiti. Tslil. Igralci pišejo odgovore na listke,! Že novembra je Jackson osebno v srednjem veku skrivaj jemali obtoženi ali obsojenci pred mučenjem, in ki mučenci zaradi njih baje niso; čutili bolečin. Znani so bili uspavalni učinki opija in hašiša ter poskusi, da bi z obkladki in podvezavanjem dosegli enak učinek. Seveda je dvomljivo, če je preprosti zobozdravnik v Hartfordu vse to vedel. Domnevati pa moramo, da so mu bila znana raziskovanja slavnega kemika in naravoslovca, Humpryja I)avysa v Bristolu Le-ta je pred pogleda, ne da bi izdal osebnosti, za katero gre. Tisti, ki so dosegli 100 točk, so zmagovalci. . Poskusimo: Bil je kipar in slikar in je dvanajst let svojega življenja posvetil anatomskim študijam človeškega telesa; zato si je pridobil za upodab-;; ljanje človeškega telesa zavidanja vredno in nedosegljivo zanesljivost. Upodabljal je golo človeško telo, hoteč izražati silovitost raznih strasti, ki tako rekoč hočejo telo raztrgati. štiridesetimi leti raziskoval učinke J jjjegova želja po ustvarjanju je bila —..... ! 1. «1 1 WI /1 i>/. i fliim 1/ /n v AV CI - . , • . 11 :---— raznih plinov, med temi dušikov oksi-dul, ki je pokazal čudno veselostni in. hkrati uspavalni učinek. Znanost in praksa Humpry Davys je bil zvezda znanosti, ali na praktično izkoriščanje svojih izsledkov je kaj malo mislil. To naj bi bilo prepuščeno baš Horacu \Velsu... Začetkom leta 1841 je prišel v Boston ter obiskal svojega nekdanjega družabnika, zobozdravnika Wil-liama Mortona. Tovariša sta se^ pomenkovala to in ono, slednjič je ogromna in tudi njegova dela so imela izreden format. Njegovega silovitega Davida so na primer njegovi sodobniki krstili za ,Giganta1. Predstavlja ogromnega pastirja, oboroženega za boj z Golijatom. Kdo je to? Razen tega Davida je ustvaril še mnogo nedosegljivih umetnin, tako Grobove Medičejcev v Novi zakristiji San Lorenza v Florenci. Kdo je to? naznanil znanstveni akademiji v Parizu skrivnost in postopek narkoze z žveplenim etrom. Princip je bil odkrit. Vse drugo je bilo le izboljšanje postopka: namesto etra Kloroform, na kar je prišel naslednje leto 1947. dr. Simpson v Edinbourghu, maska namesto platnene krpe itd. ... Jackson je kmalu na to dobil Montyono-vo nagrado, ki je bila tedaj nekaj podobnega kot Nobelova nagrada, Morton pa je mislil še bolj praktično in je rajši svoje pravice predajal kot licence, kar mu je vrglo več stotisoč dolarjev. In Horace \Vels? Ko je izvedel, kakšen sloves sta si po svetu pridobila z narkozo prijatelj Morton in njegov znanec Jackson, se je napotil v Boston, odtod v Novi Jork, nato celo v Evropo, v Pariz in London, da bi izum rešil zase. ■ Smrt z lastnim izumom ; Ni se mu posrečilo in moral se je vrniti v Hartford, da bo spet od-gajal, razstavljal in prodajal ptiče. Umetnika kot slikarju kažejo pre _ _ _ lepe freske na stropu Sixtinske ka-j^li posel ni donašal ne slave ne pele, nedosegljivega arhitekta pa ve-1zaslužka. 1. maja 1857. leta je po-lika kupola Petrove cerkve v Rimu. * ljcijski načelnik v Hartfordu ugo-Kdo je to? itovil neki samomor. Samomor je \Vels pripomnil, da je našel posebno;; če nimate družbe, lahko ugibate»napravil nekdanji zobozdravnik Ho-metodo dretja zob brez bolečin, ka-;;sami in tako preizkusite, koliko uče-|race \Vels, po vsej priliki zaradi be- .— „i_ .... —m i,„=.;i n0Sti \»am je še ostalo iz šolskih lettj,. Izvršil pa je samomor tako, da in kolikšno je obzorje, ki ste si gajs; je v banji prerezal žile, - tero je celo sam na sebi preizkusil, ko mu je po njegovih pripravah neki drugi zobozdravnik v Hartfordu izdrl zob. Morton se je zanimal za podrob nost in Wels mu je povedal, da je napravil ta poizkus enkrat z dušikovim okisom, drugič pa z žveplenim etrom. Slednji se mu zdi preveč nevaren, medtem ko prvi ni popolnoma zadovoljivo učinkoval. Morton je stvar premislil, potem pa \Velsu nekaj predlagal. Naslednji dan sta šla v vseučilišče, kjer je Morton govoril z znanim profesorjem medicinske fakultete, da bi tak poizkus napravili pri kaki večji operaciji kot je izdretje zoba. Profesor je odklonil, ker baje ni bilo primernega bolnika, bržčas pa zaradi tega, ker se mu je zadevščina preveč nevarna zdela. Zobozdravnika sta govorila potem z drugimi znanci, med temi s kemikom dr. Charlesom Javksonom, in naslednji dan je imel Horace Wels priliko, da je poizkuse uspavanja, ki jih je v Hartfordu izvršil na sebi in nekaterih bolnikih, ponovil na univerzitetni kliniki. Pa bodi, da je bil Wels zelo razburjen in zaradi tega neroden, ali da je bil zgolj nesrečen slučaj, bolnika je uspaval, toda baš ko so mu izdirali zob, se je prebudil in začel na vso ,moč tuliti, navzoči zdravniki in študentje pa so bušili v krohot. Polomija je bila strašna. Wels se je še isti dan vrnil v Hartford in neuspeh ga je tako prizadel, da je kmalu opustil celo svoj poklic ter se jel baviti z razstavami in prodajo ptičev, kar je bilo že od nekdaj njegovo posebno veselje. pozneje sami pridobili. Odgovor: ■( t9SI—Sitl) tjjo.ujuong opBunjstfotjf ' odrevenele in omrtvele in slednjič je izgubil zavest. Ko se je prebudil, je pokazala ura, ki jo je za kontrolo postavil na mizo, da je bil osem minut nezavesten. Glavobol je izginil ter se je šele kasneje spet pojavil. Čudno je, da Jackson o tem poizkusu ni nikomur nič povedal in je svoje beležke objavil šele veliko kasneje. Bolniki brez poguma Februarja 1846, t. j. pet let po \Velsovem ponesrečenem poizkusu v Bostonu, je prišel k Mortonu neki bolnik Jožej Peabody ter vprašal, ali ne bi bilo mogoče bolečino ublažiti s kako magnetično metodo. Magnetizem, zmes autohipnoze in praznoverja, je bil tedaj velika moda. Morton je jel premišljati, če bi ne mogel na ta način bolnika omotiti, toda temu bolniku je moral zob vendarle še z bolečinami izdreti. Ali jeseni je prišla k njemu pacientinja, ki se je morda še bolj bala, in Morton je stopil :k znancu, kemiku dr. Jacksonu, naj bi mu posodil gumijast meh. Na vprašanje, kaj bo z njim, je Morton dejal, da bo napravil poizkus mag-netičnega omotenja. Bolnici bi napi hal zraka v usta, kar bo po njegovem mnenju zadostovalo, da vsled a da ne bi lastne smrti čutil, se je sam — narkotiziral z žveplenim etrom. Tako je Horace Wels umrl s pomočjo lastnega izuma, zgodovina velikih izumov in odkritij pa je k tolikim že napisanim pripisala spet novo tragično poglavje. Z ROKE MU JE BRALI Zamudi priložnost, kdor hočeš! Edvard je ne ho. »Lepo vreme je danes!« »Zelo lepo! c »Upajmo, da bo tako tudi ostalo!« »Upajmo!« Dama v zdraviliškem parku se jo nasmehnila. Prijazne je pogledala mlajšega g*-spod a. Mlajši gospod je bil pa ve* vnet. »Ali bi se lahko...« »Prosim?« »Ali bi se lahko zvečer spet videla?« »Zakaj ne?« »Na sestanku?« »Pridem.« »Čudovito!« Edvard se je ogrel. »Očarljivi se mi zdite, draga gospa!« »To se lepo sliši.« »Ali se vam tudi jaz zdim — mislim, če se vam tudi jaz zdim vsaj prikupen?« »Celo zelo prikupni!« Edvardov obraz je žarel. »Nocoj bo lep večer!« »Prav gotovo.« »Ali se tudi vi veselite?« *ln še kako!« Edvard je poslal zaradi hitrega uspeha nekam negotov. »Nečesa ne razumem popolnoma — prosim, nikar me napačno ne razumite — a vse gre tako gladko tu lahko, nobenih težav ni.« Dama se je veselo zasmejala. »Ah, vi bi me rajši osvojili?« »Da, prav za prav res.« »In jaz vam to otežkočam s tem, da vam to olajšujem?« »Če niste hudi — priznati moram, da je res...« Dama je Edvarda na lepem resno pogledala. »U 'a mi vas je namenila.« »Ah?« »Vedela sem. da vas boni spoznala!« Edvardu je postalo tesno. »Ali je cenjena gospa jasnovidka?« »Da. Tudi to.« »In sicer?« »Iz roke berem.« »O prosim...« Edvard ji je pomolil svojo roko. »Ali tudi o meni kaj veste?« »To se razume,« je dejala dama i« . brala z Edvardovih črt na roki. »Inženir ste, štiri in dvajset le* star, še neporočen. Bivate v Kolnu.« »To drži, draga gospa, to drži!« »Tri sestre in brate imate. Vaš oče je tovarnar. Zelo dobro se razumeta in v kratkem boste prevzeli njegovo tovarno.« »To je vendar nenavadno!« Dama je skrivnostno nadaljevala: »Še več vidim: zaljubljeni ste. Vaša zaročenka je svetlolasa, zelo ljubka in še ne dvajset let stara. Spoznali ste jo pred dvema letoma s svojim očetom v Salzburgu. Matere še niste videli.« Edvard je bil strahovito vznemirjen. »To vendar meji s čarovnijo!« »Oče vaše zaročenke je zdravnik. Živi v Mouakovem.« »Da, da. In mati?« »Matere ni v Mouakovem.« Edvard se je oddahnil. »Napak, draga gospa, napak!« j® vzkliknil, »naposled vendar napak! Vsega pa le ne veste! Mati moje zaročenke je tudi v Monakovem!« »Mati ni v Mouakovem!« »Kje pa?« Dama se je nasmehnila: »Tukaj. Jaz sem njena mati.« Najnovejši šlagerji za ples in petje vedno na ploščah Zahtevajte brezplačne sezname! MALI OGLASI m RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) St. 21 lelelon 44-90 CVETLIČNI MED In la medico dobite najceneje t Medarnt. Ljubljana 2idovska al. •• FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne poaamez.ne znamke kot tudi celotne zbirko po nnjvišjth dnevnih cenah Istočasno nudun filatelistom znamke v serijah ah posamezne po najbolj usodnih cenah Poizkusite in prepričati se boste Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana. Stritarjeva *. » REALITETA" zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani * Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrltarleva ul.* pri frančiškanskem mostu tfstkovrsliia očala, daimiedi, lopionitn, Hromele, hTorometn, itd. Velita izbira ar. zlaimne m srttrnime. Slino knallKtna o»lika' Ciniki trenutno IwUj* K. Bratuš«, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; sa tiskarn« odgovarja O. Mihatek vsi v Ljubljani.