Leto VI., štev. 169
ga htH«Ja eb 4. »jutra}, o
Sune mesečno Din 15-—; za ino* »otostvo Din 40'— neobvezno,
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej r Knaflovi ul, št. s/L — Telefon št. 34.
Ljubljana, četrtek 23. julija 1925
Poštnina pavšal i ran a.
Cena 2 Din
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravai
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-ljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien'Nr. 105.241.
Stjepan Radič — senzacija Beograda
Beogradska publika se je včeraj zanimala samo za Radiča, ta pa je imel celo vrsto govorov. — Radičevci na grobu neznanega junaka. — Radič o dr. Korošcu.
Beograd, 22. julija, rp. Danes zjutraj je dospel z ljubljanskim brzovlakom Stjepan Radič v Beograd, prvič po prevratu. Njegov namen je bil, da se sestane in osebno razgovori z g. Pašičem, zato so ga sinoči, ko se je zvedelo za Pašičev odhod na Češko, o tem brzojavno obvestili. Radič je dobil brzojavko v Sisku, a je kljub temu nadaljeval pot v Beograd. Vozil se je v salonskem vozu svojega nečaka, ministra Pavla Radiča, ki je tudi potoval z njim. V vozu je bil tudi Radičev sin Vladko, minister dr. Nikič in Radičev tajnik dr. Košutič.
Za Beograd je pomenja! Radičev prihod pravo senzacijo; ne toliko politične kakor družabno, ulično. Vsi so hoteli videti moža, o katerem se je zadnja leta toliko pisalo in ki je tolikrat že razburil našo javnost s svojimi ne-preračunljivimi dejanji. Pred kolodvorom se je zato zbrala velika množica radovednežev, poleg njih pa korpora-tivno vsi radičevski poslanci in veliko število novinarjev. Tudi nekaj radikal-skih poslancev je prišlo.
Ko je Radič izstopil, se je najprej poljubil s posl. Bačiničem, ki je med volilnim bojem iz strahu pred aretacijo pobegnil v inozemstvo, a se je sedaj po sklenjenem sporazumu vrnil v Beograd. Na isti način je pozdravil še nekatere druge radičevske poslance in nato tudi navzoča radikala Peleša in Dodiča. Naposled je nagovoril vse skupaj: »Dosegli smo sporazuma. Sporazum je lepo delo, lepo kakor današnji dan. A ne maram manifestacij.«
Obstopili so ga novinarji in obsuli z vprašanji, na katera je radevoljno odgovarjal. Na vprašanje, kako dolgo ostane v Beogradu, je menil: «Prišel sem v Beograd, da vidim g. Pašiča in se z njim pogovorim. Gospod Pašič je odpotoval. Tudi iako hvala bogu!«
S kolodvora se je odpeljal g. Radič skozi špalir radovednega občinstva v
hotel Pariz, kjer se zbirajo radikalski veljaki in v zadnjem času tudi radičevski voditelji. Iz hotela se je poda! v kavarno, kier so ga kmalu zopet obsto-piil novinarji, ki jih je kar na lastno inicijativo obsul s kopico najrazličnejših izjav. Govoril je o arabski in indijski kulturi, o vicinalnih železnicah, o sporazumu, pri tem pa okrcal razne, njemu neljube politike. Privoščil si je zlasti dr. Korošca, ki ga je odpravil s popom. «V Avstriji je mnogo veljal njegov (Korošcev) popovski pas. Dosegel je z niim marsikako drobtino, čeprav za ceno velikega ponižania. A to politiko nadaljuje še danes. Srečen je. ako doseže le mrvico oblasti.«
Iz kavarne se je odpeljal g. Radič v Narodno skupščino, kjer je na.iorej obiskal svoj klub, nato pa še radika!-skega. kjer se je setal z gg. Zivkovi-skega. kjer se je sestal z gg. Zivkovi-Gjuričičem. Po poldrugourni seji radi-čevskega kluba se je odpeljal naposled k obedu, poprej pa se še pustil slikati vrsti fotografov.
Kjerkoli je Radič hodil, povsod so ga čakale množice radovednežev. Gospo-din Stipica je bil sploh senzacija dneva, celo skupščinska seja je bila le slabo obiskana.
Ob 4. popoldne so odšli Stjepan in Pavle Radič. dr. Nikič, dr. Šuperina, Basariček in Košutič na Avalo in položili venec na grob neznanega vojaka. Pri tej priliki je imel Stjepan Radič zopet govor, v katerem je naglašal, da je grob neznanega vojaka simbol junaštva in požrtvovalnosti srbskega naroda. Ta neznani junak je obenem tudi neznani hrvatski junak, kateremu se Radič in njegova okolica klanjajo. Svoj govor je končal z vzkliki kralju, vojski in kmetskemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ko se je vrnil v Beograd, je imel v Novinarskem klubu predavanje novinarjem.
Stjepan Radič v novinarskem klubu
Kaj vse je Stjepan Radič povedal beograjskim novinarjem v toku četrt ure. — Nagovoril je tudi množico na cesti skozi okno
novinarskega kluba.
Beograd, 22. julija, p. Ob pol 5. popoldne je Stjepan Radič najavil svoj prihod v Novinarski klub. Toliko domačih in inozemskih časnikarjev se ni na tem mestu zbralo še nikoli, bilo jih je okrog 150. Čakali so dolgo, a Stjepana Radiča ni hotelo biti od nikoder. Piišel je šele ob 8. v spremstvu ministra Pavla Radiča in poslancev Kovačeviča in Basarička. V klub je bil prišel že poprej tudi njegov sin Vladko. V imenu novinarskega kluba ie g. Ivanič pozdravil Stjepana Radiča kot novinarskega kolego.
Radič je začel govoriti z vratolomno brzino o vseh mogčih stvareh. »Prišel sem«, je dejal, »z namenom, da ne govorim, ker imamo mnogo nujnih poslov. Jutri zjutraj odpotujem iz Beograda. Narodni sporazum je veliko delo. Med Srbi ima mnogo prijateljev. So pa med njimi tudi taki, ki mu ugovarjajo«. Radič je vneto govoril o krščanskih naukih in o krščanski bubezni, ki je ustvarila civilizacijo in kulturo in preko katakomb prišla v javnost in osvobodita sužnje. Potem je prešel na kulturo pri Kitajcih in Indijancih, ki so doslej ubijali svoje vdove, tako da so imeli Angleži mnogo posla ž njimi, da so jih to odvadili.
»Zajedničarji in Spahovci — je prešel Radič zopet na sporazum — se sporazumu upirajo, ker ne vidijo v njem nič drugega kot prevzem oblasti. Toda gre za prevzem narodnih poslov po onih, ki so v to pooblaščeni rn imajo za to pravico in dolžnosti. Evropa je razburkana, ker noben parlament ne deluje s pravilno večino, izvzemši Anglijo. Pokazati je treba Evropi, da smo Balkanci, baje divjaki, znali ustvariti solidno večino in da so pri nas na.iurejenejše razmere v Evropi. To bomo dosegli v najkrajšem času. Nočem nikogar dolžiti. Omenjam le g. Korošca, ki je bil v vladi in je delal le za svojo stranko in nekaj tudi za Slovenijo, ne-ve pa se kaj. Tudi g. Spaho je bil v vladi. Govorilo se je o nekih milijonih, a teh milijonov niso videle sirote. V vladi je bila tudi Hrvatska zajednica. Jaz sem bil takrat zaprt, pod ključ sta me vtaknila njihov ban in podban, ker sem baje govoril proti kralju. Tem gospodom ne zamerim za takrat. AH
očitam jim. kar delajo sedaj. V vlado so hoteli vstopiti, da bi delali le zase. Tako so delali g. Korošec, g. Spaho in tako tudi osta!i gospodje, pa tudi g. Davidovič. da ne govorim o g. Pribičeviču.
Vi vsi ste čitali pakt g. Pribičeviča z radikali. Pakt so sklenili le zato. da bi ščitili svojo stranko pred preganjanji.
Zaprt sem bil v Avstriji že tolikokrat, ali nikdar nisem hotel ničesar priznati, ker sem pač tak človek, da me nobena sila r,e more k temu prisiliti. Sedaj sem prost. Moj proces je aboliran. Ker je vsa moja krivda pozabljena bi mogel sedaj reči: »Addio Mondo«! Prišel sem v Deograd. da to demantiram. Razumel sem toliko, da bi moralo priti le do krvi in revolucije, ako bi prišlo med nama do poostritve ali celo do razdora. To sem hotel preprečiti, in to je hotel tudi Pašič On je delal kot človek, ki je eden prvih ^stvariteljev naše države.
Vse te sodelavce pri tem velikem delu, ki iih je več kot je znano, naj Bog poživi! Bog živi naš kmetski narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Bog živi našega kralja, našega viteškega kralja, našega kmetskega viteškega kralja, ki ne brani samo svojega prestola in svojega viteštva, ampak brani tudi domovino Karagjorgjevičev! Bog živi živi tudi vas novinarje, ki pišete tako ali tako Dobro je; ako Ie pišemo, In zato naj Bog živi novinarje — delavce! Lenuh! naj gredo za peč. Vi ste novinarji radiše (delavci), ker ste me čakali, zato naj Vas Bog živi. Zivio Srbi, Hrvati in Slovenci! 2ivio naša skupna, nedel.iena in nedeljiva država!«
Nato je stopil Stjepan Radič k oknu In govoril množici, ki se je zbrala zopet na ulici, ko se je razvedelo, da se mudi Radič v Novinarskem klubu.
V svojih izvajanjih je vzporejal težave kmetov, ki obdelujejo zemljo, da bi rodila sadove, z velikimi napori politikov. Žetev so tudi volitve, ko določa narod svoje zastopnike, in tako se ustvarja večina. Kdor pobija sporazum, tega bijejo po lastni glavi in te prazne glave je treba vreči kokoSim. Živio narodni sporazum, živio naša skupna prestolica Beograd! Zivio kmetski narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Sestanek Narodne skupščine
Začetek debate o vladni deklaraciji. — Slabo zanimanje za sejo
Razkroj v radičevskeni klubu
V včerajšnji seji so bili izgnani iz khiba HSS trije radičevski po slsnci, ker so bili proti vladni deklaraciji. — Sledi jim še več
poslancev.
Beograd. 22. julija, p. Nocoj je bila plenarna seja radičevskega kluba, katere so se udeležili vsi poslanci in tudi Stjepan Radič. Za predsednika k!uba je bil izvoljen Karlo Kovačevič, za podpredsednika dr. Šibenik. za tajnika pa Hadži Oman in dr. Bankovič.
Takoj potem je zahteval Radičev kum Fran jo Malsič, naj se brez debate izključijo iz kluba dr. Buč, Jagatič in Uroič. Predsednik Kovačevič je pozval te poslance, naj se odstranijo. Nato je izjavil poslanec Uroič, da so člani kluba HSS opustili svoj program, na katerem jih je izvolil narod. Ne gre za pravilen sporazum po volji naroda, ampak to je kapitulacija, ne pred Srbi, ampak pred radikali. Ako bi se gospod ie. ki odobravajo politiko Stjepana Radiča in njegove okolice še držali programa, na katerem so bili izvoljeni, bi morali spraviti to kapitulacijo, ali kakor jo imenujejo, sporazum pred strankine organizacije ad referendum in organizacije bi
i morale kot edini pristojni forum odlo-; čiti o postopanju in delovanju delegacije v parlamentu. Potem je zahteval | bc-sedo poslanec dr. Buč, pa sta se te-! mu upirala Stjepan in Pavle Radič na-! kar sta Uroič in dr. Buč zapustila klub. ; Za njim je zahteval in dobil besedo poslanec Trojanovič in pojasnjeval, zakaj je glasoval proti vladni deklaraciji. Pre čital je več pisem, ki jih dobiva od vseh strani, ki obsojajo sedanjo politiko kluba. Tudi on je imenoval sporazum kapitulacijo pred radikali. Narod ima odločevati, kakšno stališče naj zavzame klub. Nato je tudi Trojanovič za pustil dvorano.
Radičevci, ki so jih izgnali iz kluba:, so zvečer izjavili novinarjem, da je tre ba pričakovati še večjega števila disi-dentov ,ki bodo izstopili iz radičevskega kluba, ali pa so to že storili. Kakor na pr. poslanec Kukelj, ki je že odšei med volilce.
Vtis Stjepana Radiča na beograjsko javnost
Radikalsko «Vreme» piše, da je spravil poset Stjepana Radiča v Beogradu radičevce v zelo mučno situacijo. — Konsternacija pri radičevcih. da se je g. Pašič odpeljal Radiču pred nosom.
Beograd. 22. julija, p. Beograjski listi, vlad ni kakor opozicijonalni, podčrtavajo komič« no situacijo, v katero so prišli radičevci s prihodom Stjepana Radiča v Beograd. No» cojšnje »Vreme«, ki stoji zelo blizu spora« zumu, prinaša odlomke iz Radičevega go« vora. List pravi med dragim, da je Radič izjavil: »Prinesli smo sporazum in takoj smo imeli lepo vreme. Videli ste, da ni ho. telo postati lepo, dokler ni bilo sporazuma.» Ko so novinarji omenili Radiču, da je sino» či odpotoval Pašič, je bil Stjepan Radič upropaščen. Potem je izjavi!: »Tudi ako je šel, srečno pot in naj ostane zdrav in kre« pak. In krepak naj se povrne k nam. Sicer pa grem lahko jaz za njim. Grem tudi lahko v V'ichy k njemu in morem, ako hočem, po-tovati tli d i zelo hitro, veste, da sem star letalec. Ako ne bi to bil, potem to ne bi bil jaz. Imam svoj aeroplan. Veste dobro, da je treba imeti tako letalo, kot je moje t. j. zrakoplov, ki se lahko povsod obrne in da se ne razbije.«
Na drugem mestu pravi »Vreme« v brzo« javki iz Zagreba, da je naglo odpotovanje g. Pašiča v Karlove Vari, v času, ko je pri. šel Stjepan Radič nalašč zato v Beograd, da ga poseti, izzvalo pri radičevcih narav« nost konsternacijo. Radičevci so izvedeli za odpotovanje Pašičevo sinoči pozno zvečer.
Njihova potrtost se je še povečala z novimi vestmi, ki so prišle od seje radičevskega kluba. Izjava poslanca Uroiča, ki so se mu pridružili tudi dr. Buč, Jagatič in Trojano« vič, da namreč ne bodo glasovali za vladno deklaracijo, bo imela po mnenju tukajšnjih radičevcev zelo slabe posledice. »Vremea ugotavlja v dovtipih, da je imel Stjepan Roj dič danes že navse zgodaj same neprijet« nosti. Na kolodvoru so se mu odpele spod« njice. To je bil začetek. Potem so Radiča ves dan zasledovale neprijetnosti. « Vreme« ki je tako blizu radičevcem, priznava nji« hovo potrtost zaradi nenadnega odpotova« nja ministrskega predsednika in pravi, da je g. Pašič nalašč tako hitro odšel iz Beo« grada, da bi se izognil sestanku z Stjcpa« nom Radičem v Beogradu. Nekateri člani opozicije pravijo, da je hotel Pašič s tem javno pokazati, da ni baš navdušen za koa« lieijo RR. Razen tega smatrajo, da je s tem hotel Pašič pokazati vsem onim, ki so že« leli sporazum, da je to njihovo delo in naj nosijo sami odgovornost za morebitni ne uspeh.
Nocojšnje »Novosti« napadajo Pašiča, čeS da ni odkritosrčen. Kajti ako je sprejel Radiča sam kralj, ki ga mogel tudi ministT« ski predsednik. List meni, da Pašič nikoli ni odkritosrčno mislil na sporazum.
-KS-
Interesantm seji skupščinskih odborov
Komunistična zarota poljskim vojaštvom
Ljubljana, 22. julija. Včeraj smo objavili glavne določbe novega organizacijskega Statuta in volilnega reda za dosedanjo Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Reorganizacija te najvažnejše javnopravne kor-poracije v naši ožji domovini je za ves naš gospodarski napredek odločilne važnosti in zasluži pozornost celokupne naše javnosti.
Nj temu še tako dolgo, ko smo Slovenci se gospodarsko toliko okrepili, da smo mogli priti v tedanji Trgovski in obrtni zbornici za Kranjsko (Avstrija je imela 29 takih zbornic) nacijonalno <to veljave. Na Štajerskem so ostali vse do prevrata v tem oziru quantite negli-geable. A tudi v ljubljanski zbornici je do burnih oktobrskih dni igral veliko ulogo nemški živeli. Vsled političnega značaja, ki so ga imele v Avstriji zbornice zaradi deželnozborskih mandatov, so si bili tudi v tej gospodarski korpo-raciji slovenski člani pridno v laseh. Tako je prišlo, da so prav maloštevilni nemški zbornični člani tvorili često tudi v ljubljanski zbornici jeziček na glasovalni tehtnici V veliki gospodarski in carinski politiki države provincijalne zbornice v stari Avstriji naravno niso igrale baš velike ulege. Vodili so Dunaj, Praga, Liberce, Brno. Po prevratu je narodna vlada razširila delokrog ljubljanske zbornice tudi na celo ozemlje, ki je od bivše Štajerske in Koroške pripadlo naši mladi državi. Tistih mal je teritorijalno kakor stvarno narastel delokrog edini zbornici za Slovenijo. V novih neurejenih razmerah je dobila zbornica nove večje in težje naloge. Vsa velika in dalekosežna vprašanja trgovinske politike: carinska vprašanja, vprašanja izvoza in uvoza vprašanja iinančne in valutne politike, komplicirana vprašanja prometne politike so silila na dan in zahtevala, z neodoljivo silo živih praktičnih potreb, nujne rešitve in ureditve. Kakor našemu trgovcu in industrijalcu se je tudi njih poglavitnemu zastopstvu takorekoč čez noč obrnil svet. Priznati se mora, da so se eni kakor drugi brzo zavedli in se našli na novih tleh. Hitro so dorasli neprimerno težavnejšim razmeram. Ni šlo brez trenja in neprilik, ali šlo je in šlo je dobro.
Iz raznih vzrokov je število rednih zborničnih članov padlo pod 24. Ker neurejene prilike po prevratu niso govorile za nove volitve in je povečani delokrog zahteval večje število članov zbornice, je vlada na predlog poklicnih organizacij pomnožila število rednih članov na 48 potom imenovanja. Tako pomnožena zbornica, ki je dobila za svoje člane tudi primerno število energičnih zastopnikov iz novega področja, je smatrala za potrebno, da se upoštevajo nove potrebe in prilike ter se Času primerno izpremeni osnovni zbornični zakon, kakor tudi da se poskrbi za nov volilni red. Pri tem je zastopala zbornica v novi sestavi stvarno pravilno stališče, da je v vitalnem gospodarskem interesu cele Slovenije, da ostane varovana enotnost zbornice tako v krajevnem, kakor v stvarnem pogledu. Pač pa se je oprijela soglasno predloga zastopanega od strokovnih naših pisateljev takoj po prevratu, da se glavnim gospodarskim panogam industriji, trgovini in obrti v okviru enotne in nedeljene zbornice zagotovi samostojnost ki je potrebna za krepko zastopanje posebnih interesov trgovine. obrti in industrije. Tako je prišlo do sklepa, da imej enotna slovenska zbornica za trgovino, obrt in industrijo tri odseke z zadostno samostojnostjo za obrt. industrijo in trgovino. Z ohranitvijo krajevne in stvarne enotnosti je zagotovljeno zbornici strokovna dela-zmožnost, veljavnost v zastopanju gospodarskih interesov Slovenije ter zadostnost denarnih sredstev. Važna novost, ki pomenja hvalevreden napredek, je bil sklep, da se ženam v obrti, trgovini in industriji prizna aktivna volilna pravica pri volitvah v zbornico brez prejšnjega nadležnega vamštva, ki je dobilo živ izraz v takozvanih poslovodjih. Drug znamenit napredek je uvedba tajnih in neposrednih volitev namesto starih okornih pismenih in javnih volitev. Do zmage in veljave ie Prišla demokratična misel, ter je odpadla sleherna omejitev volilne pravice ori gospodarsko šibkejših gospodarjih, ker ima volilno pravico vsak trgovec, industrijalec in obrtnik, ki plačuje pri-dobnino. Število volilcev je znatno.
Dolgo časa so ležali predlogi glede Preureditve ustroja in glede volilnega reda v ministrstvu. Naši gospodarski krogi so si že skoro rekli o njih, kakor Bog Mojzesu kraj potovanja: »Videl jo boš. vanjo na ne pojdeš.* Naša stranka ie že preteklo leto naskočila to mrtvilo !n je po energični micijativi drja. Žerjava prišlo potrebno postavno pooblastilo v finančni zakon. Zopet so prišle ovire m zastoj, in znova je bilo treba odločnega nastopa drja. Žerjava, da je Pred kratkim ministrski svet sklenil novo uredbo glede izpremebe zborničnega osnovnega zakona, odobril je hkrati tudi nov ž« obelodanjen voBka
red, na podlagi katerega bo sestavljena nova «Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
Znamenit dogodek v našem gospodarskem življenju pomenja nova uredba za našo osredno gospodarsko korpora-cijo v Sloveniji. Ona je kos važnega pozitivnega dela na gospodarskem polju. Pridružujemo se želji vseh naših gospodarskih krogov, da bi naša slovenska zbornica v Ljubljani, kakor doslej tudi v svoji novi sestavi srečno in koristno delovala ter šla od uspeha do uspeha v gospodarsko dobrobit naše države in naše Slovenije.
Ukaz o aboliciji procesa proti Radiču in vodstvu HRSŠ.
Beograd, 22. julija, r. »Službene Novinc« objavljajo oba ukaza o aboliciji procesa proti Stjepanu Radiču in vodstvu HRSS. Iz obeh ukazov je razvidno, da je bil Stje. pan Radič obdolžen kaznivih dejanj po za« konu o zaščiti države, člen I„ točke 1, 2, 4 in 5, ter po §§ 87 a, 87 b, 91 v in 103 srbske« g t. kazenskega zakona: vodstvo HRSS (dr. Vladko Maček in tovariši) pa po zakonu o zaščiti države, člen I., točke 1, 2 in 5. Uka« za nosita broj 47.575 in 47J76 ter sta dati« rana z 18. julijem.
Beograd. 22. julija, r. Ob 9.40 dopoldne Je bil otvorjen sestanek Narodne skupščine z dr.evnim redom: Razprava o vladni deklaraciji.
Pred prehodom na dnevni red je sporočil predsednik Marko Trifkovič, da sta prišla poslanca HSS Marko in Rude Bačimič v Beograd in zaprosila skupščino, naj jima verificira mandate. Prošnji sta bili odkazani verifikacijskemu odboru, nakaT se je takoj prešlo na dnevni red.
Prvi .ie dobil besedo črnogorski federa-list Sekula Drljevič. ki je govoril v imenu malih skupin ter kritikoval vidovdansko ustavo.
Odgovartal je minister Nikola Uzunovič, ki je napadal Drljeviča ter navajal, da ne skrbi za svoj rojstni kraj, za Črnogoro. Posl. Drljevič je nato zavračal ministrova izvajanja, nakar je govori! posl. Grol radi oseb-
Radikalska nezaupnica radičevcem.
Beograd 22 julija p. Popoldne je ime! sejo finančni odbor, ki je definitivno sprejel uredbo o draginjskih dokladah duhovnikom, ki znašajo skupaj 19 milijonov dolarjev. Namesto samostojnega demokrata dr. Sve-tislava Popnviča. ki je odstopil, je predlagala opozicija radičevca dr. Neudorferja, čemer pa so se radikali uprli in določili Ljubo Nešiča za podpredsednika.
Iz prihrankov poštnega ministrstva je bil odobren znesek pol milijona dinarjev za povzdigo zasebnega letalstva.
Zvečer je imel sejo imunitetni odbor. Namesto odstopivšeza podpredsednika samostojnega demokrata dr. Budisavljeviča je bil izvoljen radikal Čukandžič. Odbor je odklonil vse zahteve za izročitev poslancev sodišču. V veljavi ostaja le obtožba proti dr. 2and6u.
Prometne konvencije z Madžarsko zaključene
Budimpešta, 22. julija s. Madžarsko-iugo-slovenski pogajanja glede prometnih, železniških ln drugih konvencij, ki se že nekaj časa vodijo v Beogradu, so bila te dni zaključena.
nega pojasnila, ker ga je minister Uzunovid vpletel v svojo repliko. Posl. Grol je za-klical radikalom, da so politični ubijalci.
V imenu klerikalne stranke je govoril poslanec Sušnik, ki je v dolgem do konca seje trajajočem govoru kritikoval vladno deklaracijo Očital je vladi, da je strankarska, da ne odgovarja željam naroda, ker niso v »jej zastopani Slovenci. Naslašal je, da ostanejo klerikalci še naprej pri svoji zahtevi po reviziji ustave in po najširših samoupravah.
Seja je bila zaključena ob 1. popoldne ter :c prihodnja napovedana za jutri ob 9. dopoldne.
Za deklaracijsko debato !n sploh za skupščinsko sejo je bilo Ie malo zanimanja, ker je bila tudi pozornost parlamentarnih krogov predvsem obrnjena na bivanje Stjepana Radiča v Beogradu.
Varšava, 22. julija s. Komunike notranjega ministrstva poroča o odkritju daleč razširjene komunistične zarote v varšavski gar-mzia. Dne 19. t. m. se je posrečilo z areia-30 oseb odkriti vso akcijo. Glavne vloge so bile v rokah komunista Slattava. dalje nekega Fillsteina in neke kcmumisthije Kutt-nerjeve.
Grčija in naši manevri v Macedoniji
Atene, 22. julija s. Po semkaj dospelih vesteh namerava jugoslovenska vlada obdržati v najkrajšem času v okolici Skoplja velike vojaške manevre. Oficijelnega poročila o tem še ni, vendar pa se zdi, da je vest vsled dolgotrajnih posvetovanj, ki jih imajo vojaške oblasti resnična.
Nekateri, Jugoslovenom ne bal prijazni elementi poskušajo to poročilo izrabiti za hujskanje proti Jugoslaviji, češ da so manevri naperjeni proti Grčiji, na katero naj bi bili nekak pritisk za večjo popustljivost v solunskem vprašanju. Vendar pa se drže vsi večji listi zelo rezervirano im beležijo vesti o nameravanih manevrih v Skoplju sa* hO suho in brez komentarjev.
Seja eksekutive SDS v Ljubljani
Službeni
V pondeljek 20. t. m. se je vršila pod predsedstvom dr. Žerjava v Ljublja.ni seja eksekutive ljubljanske in maribor-sks oblastne organizacije SDS, katere so se udeležili vsi delegati. Obsežno poročilo o političnem položaju sta podala dr. Žerjav in dr. Pivko. Njuna referata sta bila z odobravanjem vzeta na znanje. V toku obširne razprave se je ugotovila popolna enotnost nazorov na politično situacijo in nadaljno taktiko SDS.
SDS lahko s samozavestjo ugotavlja, da so ideje jugoslovenske demokracije v naši državni politiki na celi črti zmagovite. To je v velikem delu uspeh dor slednosti dosedanje politike stranke in zlasti njenega parlamentarnega kluba, ki je kot soodločDni faktor Narodnega bloka v glavnem pripomogel, da je fron ta separatistov prebita in da je prišlo do formalne izločitve takozvanega hrvatskega vprašanja. SDS je želela, da se pri ustvaritvi novega političnega stanja izdejstvujejo jačje garancije, nego se jih je doseglo z medstrankarskim aranžmanom RR. Tem bolj se pa zaveda moči svoje pozicije v državi in svojih nadaljnih nalog. Sedaj ko je glavni državnopravni konflikt odstavljen z dnevnega reda, bo mogla SDS podvojeno silo posvetiti socijalnim, gospodarskim in kulturnim vprašanjem našega naroda. Slovenski del SDS bo pri tem še posebno važnost polagal na to, da stranka tudi v bodoče pri vsem svojem delu upošteva upravičene interese naše ožje domovine. V nepokolebljivem vztrajanju pri ravni črti jugoslovenske
komunike«
nacijonalne politike, ld edina more tudi uspešno uveljaviti slovenski del naroda v naši narodni državi in v vztrajnem delu za jugoslovensko demokratično misel, bo SDS ostala trajni mogočni faktor končne konsolidacije Jugoslavije na podlagi popolne in dejanske enakopravnosti vseh treh delov našega naroda.
SDS je vsled aranžmana RR razrešena neposredno soodgovornosti za vodstvo državnih posiov. Toda ona se ne bo nikdar podala na pot negativisiične politike. Pazno motreč delovanje nove vlade mora organizirana jusr slovenska demokracija s pozitivno ibjektivno kritiko sodelovati, aa s. onemogoči vsako popuščanje od osnovne linije one politike, ki .io je Narodni blok dovede! do tako lepili uspehov.
Potrebno pa je. da se neokrnjena sila SDS, katere avtoriteta v našem državnem življenju vsled zadnjih dogodkov ni zmanjšana, temveč nasprotno še pojačana. še dvigne in še bolj usposobi za naloge bodočnosti.
Poživljamo vse svoje organizacije in strankine pristaše na pospešeno delo za
nglobitev in razširjenje našega progra-,na. Jugoslovenska demokracija ie vršila svojo važno nalogo že pred svetovno vojno, za časa vojne in vseh šest in pol leta mladostne Jugoslavije z odločujočim vplivam. Somišljeniki! Z novim ognjem na delo, da bomo po svoji ojačani organizaciji sposobni prevzeti boj za končno zmago jugoslovenske demokratične misli. Ta čas ni več daleč, zato: borci na plan!
nove
Mirotvorno-vidovdanska politika Ra-dičevega «Dcma». — Tri struje. — «Hrvatove* informacije o Pašičevem odhodu. — Hrvatski klub.
r. Zagreb, 22. julija.
Radičev »Dom* se je z obrazova-njem vlade RR in z vsem kar je sledilo iu kar se še napoveduje, znašel v hudih škripcih. Nagla izprememba fronte se ne da utajiti, dovolj težko pa je obrazložiti Radičevo novo strategijo, ki iz-preminja gesla: «Faljen Isus i Marija! Živila republika!» v vzklike: «Zivio sav naš scljaški narod! Živio naš seljački i narodni kralj . . .!»
Stiepan Radič skuša v današnjem «Domu» spreobrniti svoje konsternira-ne seliaške mase s kratkim prevejanim člankom, v katerem pripoveduje, kako so k njemu v zapor prihajali njegovi poslanci ter ga informirali o razpoloženju ljudstva za sporazum. Ti naši seljaški zastopniki — pravi Radič — so me informirali kratko toda jedrnato, da je ves hrvatski seljaški narod za sporazum kakor ga HSS sklepa z NRS, in da se v pojmovanju tega sporazuma opažajo v glavnem tri struje: nekateri naše ljudje sprejemajo sporazum samo s svojo pametjo, s svojim razumom, a duša jim je še vedno polna ogorčenja radi prestanih krivic in na-silstev. Drugi naši ljudje -ga sprejemajo s pametjo in srcem, a tretji samo s srcem, to se pravi: v velikem zaupanju do svojega vodstva in v težki nevolji, ki jim na vsakem koraku govori, da je že treba enkrat odstraniti batinaške dahije, da preneha plač slabih žen in vrisk nedolžne dece . . .
Radič torej priznava, da v vrstah njegovih mirotvorcev obstojajo v glavnem tri struje, tri različna pojmovanja sporazuma. A on se vendar tolaži, da je ves hrvatski seljaški narod za politiko vidovdanske ustave, kar da razbira iz mnogobrojnih ustmenih, pisme-ii i h in brzojavnih pozdravov.
Citirani članek zaključuje Radič z Vzklikom: <-Zivio sav naš seljački narod! Zivio naš seljački narodni kralj!* Prav! Enkrat je treba početi. Toda za-čudo kratko je njegovo poročilo o avdijenci na Bledu in se kakor opravičevanje glasi stereotipna beležka: «Po avdijenci je predsednik Radič izjavil novinarjem, da tako globokega razumevanja za vse seljaške. narodne in državne potrebe ni doslej našel niti prj naši najbolj izobraženi šolani gospodi . . .!»
V nadaljnjem beleži «Dom», da bodo vladno večino podpirali tudi Nemci in četvero zemljoradnikov, kar bo po številčni moči iznašalo dve tretjini parlamenta. 210 poslancev. In še posebej javlja «Dom», da se bo naši delegaciji na medparlametami konferenci v Wa-shmgtonu pridružil kot ekspert tudi Radičev ameriški apostol, zloglasni doktor Lujo Kežman, čigar mandat vobče še ni verificiran. To so torej poglavitne zanimivosti današnjega «Dotna», prvega po sestavi vlade RR in po Radičevi avdijenci. Ne uvažajoč obiigatnih ne-človečanskih in žolčljivih izpadov proti Svetozarju Pribičeviču in samostojnim demokratom, se more nova pisarija »Doma* na kratko krstiti kot: miro-
tvorna vidovdanska politika.
•
Radič medtem fcoravi v Beogradu, kjer sicer ni več našel Pašiča, pač pa novo široko priliko za konfuzne inter-vjuve in kurijozne domislice, ki ne izgubljajo smešnosti, pa naj si jih zagrebški listi beležijo v obveznem službenem tonu (postavim: organi Tipografije) ali pa s senco ironije, kakor to zdaj ravna za.iedničarski «Hrvat», ki precej žurno prehaja v direktno opozicijo proti samemu Radiču. Tako torej današnji Tipografijin »Večer* vestno doznava iz Beograda, da je Radič kar na kolodvoru poudaril napram novinarjem: »Napravili smo sporazum in takoj je nastalo lepo vreme. Videli ste,
da se vreme nikakor ni hotelo razvedriti, dokler ni prišel sporazum. In veste, da lepo vreme da dobro žetev. Naša žetev nastaja . . .!» A «Hrvat» donaša istočasno dokaj interesantno informacijo, da se Pašič noče sestati s Stjepanom Radičem. Pašič se ni eks-poniral za sporazum in ga tudi nI podpisa!, niti ni radikalskemu klubu priporočal, naj sporazum sprejme. Pašič ima še vedno Pribičeviča v kombinacijah in je pripravljen takoj z njim obnoviti koalicijo, čim bi nastale komplikacije z radičevci. Zbog vsega tega Pašič ni niti odgovoril na Radičev brzojav, niti ni hotel Radiča dočakati v Beogradu, marveč mu je ponoči tik pred nosom odpotoval. Tako se glasi «Hrvatova» obsežna informacija, ki naravno vzbuja v vseli zagrebških krogih obilo komentiranja. «Hrvat» sam pa se očividno čuti ojačen na osnovi sporočil, da se nekaj radičevskih poslancev priključi zajedničarjem in da se še tekom tega tedna ustanovi posebni — «Hrvatski klub*.
K sporazumu z Italijo
Dr. Rybar o konvencijah. — Optimistične izjave italijanskega finančnega in gospodarskega ministra.
Rim, 21. julija.
Predsednik jugoslovenske delegacije dr. Otokar Rybar je pred svojim odhodom podal uredniku lista »Giomale d5Italia» par zanimivih izjav o važnosti sklenjenih jugoslovensko - italijanskih konvencij.
Med drugim je izjavil, da so se vršila pogajanja vzlic težkim zaprekam skoraj prisrčno, kar je v prvi vrsti zasluga predsednika italijanske delegacije gosp. Ouartierija, ki je vodil pogajanja zelo objektivno.
O bodočih gospodarskih odnošajih, ki naj bi se razvili potom Peke, je izjavil dr. Rybar, da je bila Reka vedno pri-rodno izhodišče Hrvatske in njenega zaledja, kakor je Trst prirodno izhodišče Slovencev. Ker pa sta obe pristanišči sedaj izven jugoslovenske države, je naravno, da želi jugosiovenski gospodarski svet razvoj svoiih domačih pristanišč. Vzlic temu bo šel del jugo-slovenskega trgovinskega prometa preko Reke, kar pa je seveda odvisno od Reke same. Na urednikovo vprašanje, kako bi se najlažje izvedlo gosr>--'--sko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, je odgovoril dr. Rvbar, da je to odvisno od kvalitete blaga, od primernih cen in od iskrenosti trgovskih odnoša-jev.
Promet z Zadrom je urejen že s santmargheritskimi konvencijami ter je bilo treba rešiti le podrobnosti. k!.iu'o temu pa o otaie razne težkoče. ker se ne sme pozabiti, da ie med Zadrom in njegovim zaledjem rolitično - carinska meja. Pravice italijanskih manjšin v Dalmaciji pa so sedaj natančno določene.
Končno je izjavil dr. Rvbar, da bo srbsko - hmfttska koalicijska vlada brezdvomno še bolj utrdila dobre od-
nošaje med Italijo in Jugoslavijo. •
Na današnji seii ministrskega sveta sta podala novi finančni minister Volpi in novi gospodarski minister Belluzzo načrte in programe za svoje delovanje.
Finančni minister je sporočil, da je po ložaj državnih financ ugoden, ker se državni dohodki vedno bolj množijo. Treba pa bo še nadalje praktieirati šte-dljivost, da se popravi predvsem trgovinska bilanca. Tudi bo treba -'-">?o nadzorovati državne izdatke. Državni dolgovi izkazujejo znatno izboljšanie. Zlata rezerva se ie pomnožila za 1S0 milijonov lir. Obtok bankovcev je znašal 30. junija 21.112 milijonov, to je 1269 milijonov več, in sicer radi trgovinski potreb.
Novj gospodarski minister Belluzzo ic izjavil, da je vlada ukrenila vse potrebno za povečanje žitne proizvodnje.
kar bo povzročilo zmanjšanje davkov. Treba ho tudi še bolj izrabiti rudnike
in električno energijo.
Ministrski svet je vzel na znanje obe poročili in je preložil svojo sejo na prihodnji dan. _^^
Opozicija proti Cankovu
Znano je, da se v Bolgariji prakti-cira zelo enostavna metoda, kako treba ravnati s političnimi aretiranci. Moža, ki pride policiji v roke in odpotuje v zapor, nekega dne »zmanjka*. Stvar se pojasni, ako ne gre drugače, običajno pa niti ne. Zmanjkalo pa ga ic na ta način: Mož je dobil v zaporu kratko-malo bodalo pod rebra. Oficijelno zato, ker «je hote' robegniti*, a so ga opazili in ker st hotel klicu pokoriti, je morala straža oioriti svojo dolžnost. Tako jih je »pobegnilo* že na stotine, na tisoče od Stambolijskegn dalje; vsi so šli po isti poti v smrt.
Slučaj našega podanika, Redžepa Redžepoviča, Arnavta iz Prizrena, spada prav v isto vrsto. To je le en primer izmed tisočerih, eden, ki je vsled diplomatske intervencije prišel na dan bolj nego drugi. Bolgarska vlada ga je indirektno priznala in se zavezala k plačilu odškodnine zanj.
Ta slučaj meče jarko luč na delovanje sedanje bolgarske vlade. Režim Cankova se drži ves čas s takimi in podobnimi krvavimi sredstvi zoper mnogoštevilne svoje notranje nasprotnike. Saj je treba priznati, da so bile politične metode v Bolgariji že pred nastopom vlade Cankova take kakor skoroda v nobeni drugi civilizirani državi, toda bile so take po zaslugi ma-kedonstvujuščih, ki jih je baš Cankov obdržal kot svoje pomočnike in varovance. Ali odtlej so se politične metode v Bolgariji še temeljito poslabšale in ni čuda, če so od vseh strani vstajali glasovi, svareči pred grozotami medsebojnega divjaškega pobijanja.
Opozicija proti Cankovu je bila precej močna tudi med meščanskimi sloji že koj spočetka; k njej so spadali razen pristašev radoslavovske politike tudi zelo odlični politiki iz drugih meščanskih strank, osobito pa iz vrst radikalne stranke, ki baš v poslednji dobi energičneje stopa v ospredje. Opozici-jonalni demokratični elementi so že ves čas zahtevali bolj humanitarni način politične borbe in kompromis, oziroma spravljivejše odnošaje do zmernega dela zemljoradnikov z emigranti vred. To opozicijonalno stremljenje se je preneslo celo že v častniško ligo, kjer je zavzemala že zelo konkretne oblike in dala pobudo za odločen afront proti vladi Cankova. Toda večina je vztrajala na strani režima, ki je s pomočjo makedonstvujučih celo utrdil svojo pozicijo.
V	najnovejši dobi se je opozicija zoper vlado Cankova zopet ojačila in množijo se napovedi, da se bo ta morala umakniti ter napraviti prostora zmernejšim možem. Toda bati se je. da so te napovedi prezgodnje. Borba v Bolgariji se vrši v znamenju ekstrem-nosti in ker predstavlja režim Cankova in njegovih pomočnikov izrazit eks-trem, se zdi, da ni misliti, da bi se mogel že tako brž zrušiti. Da bi se spremenilo razpoloženje v vrstah demokratskega bloka, za to vendarle še ni dovolj znakov; spremeniti bi se mogle v najboljšem slučaju Asebe, ne pa duh in metode režima. Parlamentarna opozicija pa je še daleko preslaba, da bi mogla postati opasna.
Tako je podoba, da bo Bolgarija korakala po dosedanji Poti dalje.
Nemški odgovor na Brian-dovo noto o garancijskem paktu
Pariz, 21. julija.
Nota, ki jo je včeraj izročil nemški veleposlanik v Parizu, francoskemu zunanjemu uradu kot odgovor na Briandovo noto od 16. junija v zadevi renskega garancijskega pakta ugotavlja uvodoma, da so tako zavezniki kot Nemčija pripravljeni k nadalj-ni izmenjav} misli. Vendar so zavezniki izrazili zahtevo po gotovih pojasnilih, predno stopijo v končna pogajanja. Netrška vlada smatra, da se more za sedaj omejiti na splošen ekspoze svojega mnenja o gotovih vprašanjih, dočim naj se posameznosti prihranijo za definftivna pogajanja.
Renski pakt in mirovna pogodba.
V	svoji noti od 16. junria so zavezniki naglašali, da ureditev vprašanja varnosti ne sme izpremeniti obstoječih mirovnih pogodb. Nemška vlada pristaja na to stališče, vendar smatra, da za to ni potrebna posebna ugotovitev. Istočasno pa upa, da ne ostane za vedno izključena možnost, da se »v gotovem trenotku obstoječe pogodbe poto.u prijateljskega sporazuma prilagode eventualnim izpremembam, ki bi jih zahtevala nova situacija«. Isto stališče zavzema nemška vlada napram vprašanju vojaške zasedbe nemškega ozemlja, kateremu se sicer varnostni pakt ne sme podrediti, vendar bi sporazum glede varnosti francoske meje ne mogel ostati brez upliva na položaj v zasedenem ozemlju in na vprašanja, ki se tičejo okupacije.
Arbitražna pogodba s Poljsko In Češkoslovaško.
V	tem vprašanju nemška nota z izbranimi besedami, vendar jasno odklanja francosko zahtevo, da b! Francija bila sodnik v slučaju kršitve arbitražne pogodbe, ki naj jo sklene Nemčija s Poljsko in Češkoslovaško.
Nemčija in Zveza narodov.
Dočim zavezniki smatrajo, da mora Nemčija prej vstopiti v Zvezo narodov, predno pride do sklepa garancijskega pakta, misli nemška vlada, da ta pogoj nI potreben za j uresničenje temeljnih misli nemške sporne- 1
niče od 9. februarja. Da pa ne onemogoči sporazuma, se noče načelno proti vi ti temu, da se vežeta obe vprašanji. Vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov zasluži ponoven in temeljit pretres. Nemška vlada izjavlja, da vse do trenotka, dokler je Nemčija obdana od mogočnih in jako oboroženih sosedov in dokler se ne izvede splošna razorožitev, ne more pristati na člen 16. pakta Zveze narodov, ker se boji da bi mogla postati Nemčija bodoče bojišče med narodi. Nemčija torej želi ohraniti nevtralnost v eventualnih oboroženih spopadih in ne more dovoliti prehoda oboroženim armadam skozi svoje ozemlje.
H koncu izraža nemška nota prepriča.i je, da bodo nadaljn; razgovori privedli do pozitivnega rezultata glede varnostnega pakta.
Splošen utis. ki ga napravlja dr. Strese-rr.anov cdgcvor je ta, da si Nemčija ne upa prevzeti odgovornosti za umaknitev svojih predlogov z dne 9 februarja in zato pu."ča možnost za nadaljna pogajanja. Ker pa le izraža željo po bodoči izpremembi mirovnih pogodb, ker odbija francosko giranciio v arbitražni pogodbi i obema sosednima slovanskima državama In ker zahtevi izjemno stališče v Zvezi narodov, ie upravičen dvom v Iskren namen Nemčije glede garancijskega pakta.
" i ® v
mene
v
ce
-j- Minister in uradnik. *Reč» se ba-vi z najnovejšimi premeščenji političnih in policijskih uradnikov na Hrvatskem, predvsem s slučajem zagrebškega policijskega ravnatelja Bedekoviča. List ugotavlja, da je ravnatelj Bedekovič vse, kar je storil, naredil po odredbah notranjega ministra Maksimoviča. Ničesar ni izvršil samovoljno in je dobil od svojega ministra celo opomine, naj postopa ostrejše proti radičevcem ter ukore, ako je v enem ali drugem slučaju popustil. Tako je dobil dr. Bedekovič na pr. oster ukor. ker je dovolil zopet-no izdajanje lista »Doma*, glasila Radi-čeve stranke. Dr. Bedekovič je sedaj moral oditi, ker je izvrševal naredbe notranjega ministra, a minister je ostal.
V vladi PP je notranji minister Maksimovič imenoval velike župane in srez ke načelnike kot zanesljive in izpostavljati so se morali za njegovo politiko. V vladi RR je že prvi dan minister Maksi movič zamenjal iste velike župane in srezke načelnike, ker so izvrševali njegove naredbe. V vladi PP je minister Maksimovič proglasil Obznano, v vladi RR jo ukinja. V vladi PP je minister Maksimovič podpisal nešteto aktov in naredb, ki jih sedaj v vladi RR razveljavlja. »Reč* pravi, da se sedaj politič no normalen svet. ki ne pojmuje tega Dostavljanja na glavo, vprašuje ali je bilo tega treba ministru Maksimoviču in ali je g. Maksimovič nenadomestljiv ter nima radikalna stranka nobenega drugega človeka, ki bi likvidiral staro in inauguriral novo politiko? »Reč» pravi končno, da seveda ni izključeno, da so radičevci sami zahtevali, naj g. Maksimovič še nadalje ostane v vladi in da naj prekliče proti njim izdane odredbe isti minister, ki jih je izdal. Po našem mnenju bi to bilo še umlji-vo, ni pa umljivo, zakaj bi morali trpeti radi ministrovih dejanj podrejeni izvršilni organi.
4- Tudf to! V zvezi z Radičevim odhodom v Beograd so zabeležili posamezni listi, da se v zagrebških (naravno radičevskih) političnih krogih izraža želja, da bi tudi sam Stjenan Radič aktivno sodeloval v vladi. Kako bi se to izvedlo in kakšno mesto naj bi Padič dobil v vladi, to bi se imelo rešiti na sestanku s Pašičem. In po razgovoru s Pašičem bi Padič krenil v ponovno av-dijenco na Bled, izvestil kralja o svojih zaključkih s Pašičem... V zajedničar-skih krogih se zatrjuje, da se g. Radiču in zlasti njegovi ožji familiji zdi za malo, da mesto njega figurira v novi vladi njegov »sinovac*, ki ima po izjavah bivših prijateljev za vso »stvar* le tisto zaslugo, da je stricu služil za papagaja, in razume samo tisto, kar mu stric diktira. No, medtem se je težko bolni g. Pašič Radiču umaknil — bolje naglo, nego prepozno.
h demokratske »franke
Kraje\-na organzaclja SDS v Brežicah skli. cuje tem potom, brez posebnih vabil sesta« nek somišljenikov Narodnega bloka, ki se vrši danes dne 23. t. m. ob 20. uri v gostil« ni L. Stirna. Na dnevnem redu jc današnji politični položaj.
Srezki odbor SDS za Maribor desni breg je imel svojo sejo 19. t. m. popoldne v Na« rodnem domu v Mariboru. Po izčrpnem re» feratu o politični situaciji, ki ga je v imenu načelstva podal dr. Kodcrman, se je v de» bati konstatiralo popolno soglasje vseh kra» jevnih organizacij ter je bilo na predlog predsednika izrečeno gg. Pribičeviču, Zcrja« vu in Prvku neomejeno zaupanje. O pritož« bi krajevne organizacije Studenci glede bol« niško blagajne se je razvila živahna debata, v kateri se jc konstatiralo naravnost škan« dalozno postopanje tega zavoda, ki bi moral služiti dobrobitu delavstva ter se je skle> nilo, da sc spravi to vprašanje na dnevni red prihodnje seje oblastnega načelstva ter da sc ukrenejo energični koraki za odpravo krivic, ki se gode v tem zavodu delavstvu. Razpravljalo se je tudi o strankini politični šoli ter se je izrekla želja, r.aj bi se iste vršile raje v pozimskem času. Govorilo se je dalje tudi o razširjenju časopisja v srezu in se je predsedstvu naročilo, da ukrene vse potrebno v smislu izraženih želj krajevne organizacije Studcnci. — Kot delegat v oblastno načelstvo je bil izvoljen dr. Jože Pučnik iz Slov. Bistrice. Tako jc srezki od« bor organizatorično konstituiran ter se bo lahko posvetil uspešnemu delu na gospodar«
skem in političnem polju. Z veseljem se je vzela na znanje ustanovitev Zveze kultur, nili društev za mariborsko oblast ter bo srezka organizacija tudi s svoje strani pripo, mogla, da se poglobi kulturno drlo med narodom.
Srezki sestanek delegatov SDS v La, škem. V četrtek, dne 16. t. m., se je vrši: v lovski sobi hotela Hcnke v Laškem srezki sestanek delegatov SDS sreza Laško. Izvolil sc je sledeči odbor: predsednik G. Gnus, šolski ravnatelj v pok., podpredsednik Plcskcvič, davčni višji upravitelj, taj: g. Golob, posestnik v Sevcali. Odbom:!:;; gg. dr. Roš, Laško: trgovec Pavlin in go stilničar Goropevšck, Trbovlje; Roš Miloš, učitelj v Hrastniku; Kckalj Fran. viš. cadz. v r>ok.. Rimske toplice; Mejak Rudolf, po, stajenačelnik v Rimskih toplicah; Pekla: Martin, rud. paznik, Rečica: Baša Alojzij, postajenaželnik v Zidanem mostu in Jančič Martin, posestnik v Sv. Lenartu. — Iz poro« čil krajevnih organizacij je razvidno da so storile v svojem območju napram stranki in članstvu svojo dolžnost, kar služi v do« kaz lepo število na novo vstopivših članov. Pri raznoterostih se je razvila debata o raz. nih gospodarskih in organizacijskih vpraša, njih, nakar je predsednik v najboljšem raz: položenju delegatov zaključil lepo uspeli občni zbor.
Mladinska organizacija
V	nedeljo 19. t. m. je priredila ljubljanska »Edinost« v Hrastniku Nušičevo šaloigro »Navaden človek«. Igra sema je imela ve. lik moralen uspeh, le v gmotnem oziru ni donesla toliko, da bi se krilo stroške, ki jih je imelo društvo. Prepričani smo, da bo v prihodnje tudi v tem pogledu bolje. Vršil se je tudi sestanek za ustanovitev »Edino« sti» v Hrastniku ter bo v kratkem sestanek pripravljalnega odbora, nato pa ustanovni občni zbor.
V	petek 24. t. m. zopet redna tamburaški vaja.
Po svetu
—	čuden političen čin slovaškega kai oh, škega dljaštva. V Banjski Bistrici se je vr« šil te dni kongres slovaškega katoliškega dijaštva, ki so se ga udeležili razen klerikal« nih poslancev tudi vsi slovaški škofje. Iz kulturnega kongresa je po6tal političen kon> gres. Poslali so pozdravne telegrame preži« dentu Masarvku, papežu in nunciju Mar« maggiju. V telegramu na prezidenta republi« ke izražajo pozdrav z zagotovilom, da stoji slovaško katoliško dijaitvo neomajno na strani svete Stolice ter se istoveti s činon* papeškega nuncija Marmaggija(l).
—	Nova spomenica za združitev Avstrije 7. Nemčijo. Dunajska Nemškoavstrijska de« lovna zveza, v kateri je organiziranih veliko število pomembnih osebnosti iz raznih po» klicev, je izdala obširno spomenico o av« strijskem vprašanju. Spomenica se bavi pred vsem o gospodarskih koristih politične zdru žitve Avstrije z Nemčijo in zaključuje, da more lc združitev rešiti Evropo pred avstrij« skim problemom.
—	Nemške vojaške organizacije v Gdarn sku. Najnevarnejše središče nemške nacio« nalne agitacije je sedaj v Gdansku. Nedav« no so priredili gdanski Nemci svoj tradicio« nalni »kresni večen>, ki je bi! obenem revi« ja njihovih vojaških organizacij. Revije so je udeležilo okrog tridest vojaških društev. Parada sc je vršila v nekdanjem hohenzol' lernskem duhu.
—	Utis nemškega odgovora v Parim. Francosko časopisje je pričelo nemško noto presojati pesimistično. Tako piše «Matin», da je nota prikrit poskus nemške vlade, ka« ko bi prišla do revizjje temeljnih načel ver« saillcske mirovne pogodbe. Levičarski «L' Oeure» pravi, da vsebina note ne more uza« dovoljiti, da pa so nadaljna pogajanja mo goča. «Quotidien» ugotavlja, da bi morala Nemčija jasneje ganiti glede svojega vsto* pa v Zvezo narodov. Sploh opozarja časo« pisje, da mora biti francoska vlada zelo pre» vidna napram Nemčiji.
—	Utis nemškega odgovora v Londonu. V angleških političnih krogih smatrajo, da nemški odgovor na francosko noto r.e po« meni nikakega napredka in da bo potrebno ponovno posvetovanje med Francijo, Angli« jo in Belgijo glede odgovora Nemčiji Vstop Nemčije v Zvezo narodov je šc pre« cej oddaljen.
—	Padm-cvski o verscilleski mirovni pot godbi Bivši poljski ministrski predsednik Padarewski jc v svojem londonskem govo« ru omenil, da bi morala dobiti Poljska ce> lotno gdansko ozemlje. Mirovna konferenca tudi ni uvaževala poljskih zahtev glede za« padne meje. Sedaj živi v Nemčiji več Polja« kov nego Nemcev na Poljskem. Poljska pa se bo vzlic temu uzadovoljila, ako ostane v mirovni pogodbi določeno ozemlje ne de-takljivo.
—	Kriza v češkoslovaški komunistični strvnki šc vedno ni končana. Po posl. Bub. niku je odšel VVarmbrunn, za njim Rouiek, potem Kučcra, Jiri Krejči, R. Kunst, v ce« lem šest poslancev in že zopet kroži verjet; na vest, da bo sedmi odpadnik poslanec K-Svetlik. Ni izključeno, da izstopi do konca parlamentarne dobe iz komunistične stran« ko več kot polovica poslanskega kluba. V pondeljek 20. t. m. jc praška policija na pod lagi zakona o zaščiti države aretirala tajni« ka češkoslovaške komunistične stranke Ji leka in še troje komunistov.
—	Ostavki portugalske vlade. Iz Lizabo« nc poročajo, da je vlada min. predsednika Silve podala ostavko rad' zadnjih vojaških uporov. Opozicija je izrekla vladi nezaupni« co, in ker predsednik republike ni hotel raz« p:stitl parlamenta. Je morala vlada podati os*avko.
—	Bolgarska vojr.a odškodnina Rumur.iji. Tc dni se končajo sofijska pogajanja med rumunskim poslanikom in bolgarsko vlado glede bolgarske vojne odškodnine Rumeni« ji. Bolgarska bo plačala 1S0 milijonov zlatih levov, nakar bo rumunska vlada dvignila sekvester nad imetjem bolgarskih državljan nov.
Nekaj za nove branitelje kmečkih pravic
Ljubljanski ško! zmaguje
Z gornjegrajskega okraja nam pišejo:
Še ni bila konstituirana nova vlada, pa se je v ministrstvu agrarne reforme že pojavil duh reakcije in prvi so morah občutiti tega duha naši kmetje — živinorejci v gornjegrajskem okraju, ki so, združeni v pašfiiške zadruge, bili dolgo časa boj za svoje pašne pravice na škofovih planinah. Sledeč navodilom ministrstva za agrarno reformo je a?rarni urad v Mariboru končno dne 25. januarja izdal odlok, v smislu katerega so se planinski pašniki imeli od-dvojiti od škofovega veleposestva in izročiti v porabo pašniškim zadrugam v Gornjem gradu, Lučah, Ljubnem in Solčavi. Uporaba teh planinskih pašnikov je življenskega pomena za živinorejo v tem okraju in radi tega naravno tudi ogromnega pomena za narodno gospodarstvo sploh. V smislu odlokov ministrstva in agrarnega urada so ss tudi že pričela razmerjevalna dela, in sicer na stroške zadrug, katere so te stroške v znatnem iznosu 70.000 dinarjev radevolje prevzele. Merjenje, ki se je pričelo začetkom tega meseca, je bilo že v polnem teku in ni bil več daleč trenutek, da bi naši kmetje prišli do svojega naravnega prava ter imeli ^asigurano svojo eksistenco.
Edini njihov sovražnik je bil ljubljanski škof, katerega ogromno velepo-sestvo v gornjegrajskem okraju našemu kmetu ne da dihati. Klerikalna gospoda je za kmečke pravice, dokler ostanejo
proti slovenskim kmetom
njeni protiljudski privilegiji neokrnjeni, ona je za agrarno reformo in za pravično razdelitev zemlje pod pogojem da se nikdar ne dotakne njenih lati-fundij, ona je za socijalno pravičnost, če gre na račun drugih in tako ni nobeno čudo, da so bili škofovi prijatelji z naravnost sveto vnemo na delu, da potom ministrstva za agrarno reformo odjedo slovenskemu kmetu košček so-cijalne pravice, ki si jo je bil izvojeval. Dokler je samostojna demokratska stranka pazila v vladi na interese našega malega človeka, se škofovske intrige niso obnesle. Uspele so šele zadnji dan vlade Narodnega bloka, ki je bil obenem pričetek novega režima. Z brzojavno naredbo ministrstva za agrarno reformo z dne 17. t. m. je bilo ustavljeno vsako delo na škofovih planinah! Škofove koristi so zaenkrat zmagale proti koristim ljudstva. Predstavljajte si ogorčenje naroda v gornjegrajskem okraju, katerega pašniške zadruge so žrtvovale tisoče za delo razdelitve in odmere pašnikov, pa sedaj vidijo, da triumfirajo nad njimi škofovi velekapitalistični interesi in da je novec ubogega kmeta propadel.
Novi minister agrarne reforme gospod Pavle Radič zatrjuje, da je s svojim stricem zastopnik čisto kmečkih interesov. Mi kmetje zahtevamo od njega samo to. da nam vrne, kar so nam izvojevali samostojni demokrati. Videli bomo ali bo pri Radiču zmagal škof ali kmet!
za naš oddelek na pariški razstavi
Pariz, 19. julija. Za propagando za naš oddelek na pariški razstavi dekorativnih umetnosti se do najzadnejšega časa ni storilo skoraj ničesar. Najneprijetnejše je dirnilo našo javnost, da so slovesno otvoritev našega oddelka popolnoma ignorirali vsi pariški in inozemski listi (izvzemši »Journal des D^bats«, ki je itak tako-rekoč naš list). Medtem ko se vsak naj. manjši pojav na razstavi, celo otvoritev malih bufetov naznani po vseh pariških dnevnikih, se je tako važen dogodek kot je bila svečanostna otvoritev oddelka velike zavezniške države, od pariškega tiska čisto prezrl.
Stvar je vsekakor morala imeti svoje vzroke. Čudno je bilo že to, da tudi pred otvoritvijo našega oddelka pariški tisk naše soudeležbe ni prav nič omenjal, pač pa prinašal neprestano notice in fotografije o najrazličnejših drugih paviljonih. Edini »Journal des Džbats» je enkrat prinesel kratko notico, ki je bila pa tako površno in slabo sestavljena, da se ji je na prvi pogled poznalo, da jo je spisal človek, Id nima niti pojma, kako je treba take stvari sestavljati.
Zaman smo tudi pričakovali, da izide za otvoritev katalog našega oddelka. To pa se ni zgodilo. Prišel je pozneje dan, ko je bil napovedan obisk predsednika republike, g. Doumerguea v našem oddelku, in navada je, da se mu o tej priliki pokloni en izvod kataloga. Toda pri nas se to ni zgodilo, ker kataloga Ie še ni bilo. Na vsak način je tudi to dejstvo napravilo prav neugoden utis.
Baje so se gospodje, ki so se že v zgodnji pomladi ponudili, da organizirajo propagando, oziroma sestavijo ka-
talog, odklonili z motivacijo, da je že vse tozadevno preskrbljeno, in da za to ni denarja na razpolago.
Vsekakor se sedaj skuša kolikortoli-ko popraviti, ker se je grešilo. In tu imamo zaenkrat beležiti šele dva pojava, prvi je članek o naši razstavi, ki je izšel v pariškem političnem tedniku «L' Europe Nouvelle«, drugi pa predavanje g. grofa Luja Vojnoviča o naši umetnosti.
Trgovinsko ministrstvo je menda slednjič le uvidelo, da je dotični gospod pri komisarijatu. ki mu je bila poverjena naloga propagande, zanjo nesposoben in da obstoja vsled tega nevarnost, da ostane vsa naša razstava, ki stoji na višku vsled energičnega sodelovanja vseh prizadetih krogov po vsej kraljevini, udarec v vodo.
Zato je poverilo grofu Luju Vojnovi-ču, bivšemu poslaniku v Rimu, nalogo, da potom predavanj propagira po Franciji našo umetnost in kulturo.
Prvo tako predavanje se je vršilo v kongresni dvorani Velike palače na razstavnem prostoru, in sicer o jugoslo-venski civilizaciji.
O. Miroslav Spalajkovič, naš zasluženi pariški poslanik, je otvoril sejo in predstavil govornika občinstvu.
G. Vojnovič, ki je pravi mož za to nalogo in ga boljšega ne bi bilo moglo izbrati, je v francoskem jeziku, ki ga mimogrede omenjeno govori kot tak domačin, razložil razvoj jugoslovenske civilizacije.
Na predavanju, ki ga je končal z navdušenim apelom na Francijo, smo med drugimi opazili tudi g. Chlapowskega, poljskega veleposlanika in senatorja in bivšega veleposlanika Noulensa.
V interesu stvari bi bilo, da ministrstvo organizira propagando na čisto sistematičen način kot to delajo druge države, tudi potom člankov in fotografij, ne samo po francoskem, temveč tu-
ELITN1 KINO
Matica
Telefon 124.
Predstave ob: •/25., '/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Prvič v Jugoslaviji!
Prvič v Jugosiaviji!
Madame X
Velezanimivi pustolovni iilm v dveh delih, polnih zabave. — Ellen Richter, Georg Alexander, Carl Huszar na zemlji, na vodi in v zraku — na lovu za sreiko . . .
di po ostalem evropskem in velikem ameriškem časopisju.
Kolonisti v Južni Srbiji
Beograjsko časopisje poroča, da je v nekaterih krajih Južne Srbije položaj naših kolonistov zelo težak. Glavni in skoro edini vzrok tega stanja je nezadostna državna pomoč. Kredit v znesku 4 milijonov Din, ki je bil odobren za koloniste že meseca maja, še do danes ni izplačan. V osmih mesecih je bil nakazan za potrebe kolonistov le milijon dinarjev, ki se je seveda zelo naglo porabil. Okoli 2000 naseljeniških hiš stoji nedovršenih in je izpostavljenih propadu, kajti od nakazane podpore ie za dobo 8 mesecev dobila vsaka rodbina le zelo skromne podpore.
Vsa započeta dela v selu Srbici na Kosovem so ustavljena, ker ni zadostnih kreditov. Naseljeniške rodbine na Ovčjem polju in v raznih drugih krajih so se v znatni meri izselile. V največji koloniji v Južni Srbiji v Novi Batanji je od 160 rodbin ostalo na svojih mestih le še 60 rodbin. Naseljenci so se izselili večinoma radi razsajanja malarije, radi pomanjkanja vode in velike suše, ki je uničila skoro vse poljske pridelke. Kolonisti so se preselili večinoma v Vojvodino, Slavonijo ali pa so odpotovali na svoje stare domačije. Država bi morala nujno nakazati vsaj 15 milijonov dinarjev, da se ugodno reši težak položaj'naših kolonistov v Južni Srbiji.
Savez agrarnih zajednic namerava predlagati ministrstvu, da se na Volčjem polju nasele oni naši rojaki, ki prihajajo iz Grčije, ker so navajeni na to podnebje in tudi na teren. Treba pa je poprej ukreniti tudi primerne korake, da se prepreči širjenje malarije. Zahtevalo se bo tudi, da se odobreni krediti takoj izplačajo in da pride čimprej do sklepa o novi kolonizaciji Ovčjega polja.
S kraške meje
Planina pri Rakeku, 21. julija.
Poredkoma se oglasimo iz našega kota. Skoro ne občutimo potrebe k temu, kajti novega se pripeti le malo, starih stvari pa nočemo premlevati.
Razmejitev se je izvršila seveda na naš račun in to po zaslugi nekaterih klerikalnih veljakov dednemu sovražniku v korist. Škoda je teh lepih krajev, pokritih z mračnimi pragozdi, ki so mogoče najbolj veličastni v Sloveniji po svoji resnosti Tu pri nas prehajajo slikoviti kraški motivi, znani po svoji južnjaški lahkoživnosti, v mrki sever, v Alpe. Divni naš grad Hašperic — kje dobite slično pokrajinsko lepoto — last dr. Wmdischgratza, čegar vladanje smo občutili stoletja, je prešel kot glasnik najkrivičnejše izmed vseh razmejitev, pod Italijo. Ni nam žal tega! Le sram nas je pred tujci, ki bodo enkrat motrili mejo, kakor tudi pred našimi južnimi brati, ki si bodo tu nekdaj skupno z nami ustvarili kot vojaki začasno drugi dom pred poletom na Sočo. Naši bratje se bodo gotovo čudili, da jim ni nikdo predočil nedostatkov in r.ikdo vzbujal zanimanja za te kraje. Šele takrat bomo spoznali in občutili nekdanjo brezbrižnost ko bo morala nastopiti naša nada — naša mladina.
V nedeljo smo imeli krasen praznik. Nebo nam je bilo naklonjeno in niso se izpolnile želje onih. ki so nam želeli mokrih darov. V zgodnji jutranji uri nas je prebudila godba Sokola I. iz Ljubljane. Opoldne smo razvijali prapor našega Sokola, popoldne pa ie bila telovadba in nato veselična zabava. Opazili smo mnogo tujcev in tudi naših ljudi od »onkraj« ni manjkalo. Naravno, da se na vsaki taki proslavi odigravajo tudi hu-moristični prizori, dokaj mučni za prizadete. To pot so za to skrbeli naši klerikalci. ki so z velikim zanimanjem zasledovali potek popoldanske telovadbe — kot zastonikarji. Med njimi so bili
Kulturni pregled
Koncert delavskih pevskih društev iz
Slovenije in Zagreba se . bo vršil v soboto 1. avgusta t. L ob 20. zvečer v veliki dvorani »Uniona». Skupno nastopi 9 delavskih pevskih zborov in to: iz Zagreba, Celja, Kamnika, Hrastnika, Jesenic, Dobrave in Ljubljane. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni v Ljubljani ta v trafiki nasproti glavne pošte.
Naš operni pevec g. Kovač v Baškl~ Poročajo nam: Ljubljanski operni tenorist g. Kovač je priredil v Baški na otoku Krku koncert, ki je prav dobro uspel. Koncert je bil od tamošnjih letoviščarjev prav dobro obiskan m to predvsem radi tega, ker je nastopil Slovenec s precej izbranim sporedom. G. Kovač je pred zbranim občinstvom zapel več arij iz raznih oper in nekaj novejša slovenskih komadov. Opernega pevca je spremljal na klavirju prol. ljubljanskega konservatorrja g. švajger.
Sarajevska opereta, ki je z velikim uspehom gostovala v srbskih mestih Užt;e ta Niš, se je sedaj podala na daljše gostovanje v Dubrovnik. Od tu se operetni ansambl vrne zopet v Sarajevo, kjer prične študirati ia novo operetno sezono.
Nova operna sezona v Beograda. Beograjska opera namerava v začetka prihod-
nje sezone vprizoriti nekaj novih opernih predstav. Na repertoarju so med drugimi Wagnerjev »Lohengrin«, MusoTgskega »Boris Godunov«, Rubinsteinov »Dtmon« !n Verdijev »Othello«.
Mistr L Kuba, znani češki slikar in največji prijatelj lužiškrh Srbov, pri katerih preživi vsako leto nekoliko mesecev ter proučuje njihovo narodno življenje, je odpotoval v južno Srbijo v svrho študija narodnih pesmi ta narodnih noš. Nekoliko zanimivih člankov mistra Kube o lužiških Srbih je prineslo svoj čas tudi »Jutro«.
Spomenik Gui de Maupassantu. Te dni so v luksurioznem dvorcu Meromesnlll na svečan način odkrili spomenik slavnemu francoskemu pisatelju, zvanemu »kralju novelistov« Gui de Maupassantu. Svečanosti povodom otvoritve spomenika je prisostvovala skoro cela literarna Francija, osobito mlajše generacije, ki je imela v pokojniku svojega velikega učitelja.
Gledališka občina na Dunaju. Znano je, da je večina dunajskih gledališč v težki finančni krizi, ki potrebuje nujne sanacije. Razni merodašni faktorji so že na razne načine skušaU dobiti finančna sredstva, ki bi omogočila nadaljne redno delovanje gledališč, a vsi uspehi so bili le trenutni in niso
tudi mati županja. Privabila so jo očividno krepka mišičasta telesa naših Sokolov. kakršnih v njej dostopnem krogu ni videti. Hotela si jih je ogledati prav od blizu. Kaj je bolj enostavno, kakor skok čez ograjo in smuk med narod! Pri tem se prihrani na vstopnini 5 Din, katere se bolj koristno naloži recimo pri čaši piva ali pri plesu. Sklenjeno, storjeno! Toda budno oko reditelja je drzni skok opazilo in takoj reagiralo. Gospa županja se je z vso energijo potegovala za svoje pravice, pridobljene z drznim skokom in se nj dala prepričati o čem boljšem. Naš zvesti čuvaj reda na prostoru pa se je očividno držal starega gesla «Pametnejši odneha« in nato gospo županjo prepustil nadalini zabavi. Mogoče drugič zopet kaj. Zdravo!
Naš kovani drobiž in cekini
Nikljasti naš denar že prihaja. 5. avgusta prispe prva partiia, obstoječa iz 10 vagonov dvodinarskih niklastih novcev, na Sušak. odkoder bo odpravljena takoj v Narodno banko v Beograd. Najkasneje koncem avgusta, kakor se splošno pričakuje, bo ta denar že v prometu. Takoi po tej pošiljki pride druga. obstoieča iz 10 vagonov in za tem po vrsti še 80 vagonov nfkliastega denarja po 2 Din. 1 Din in pol dinarja. To bo vsaj za prvo silo zadostna množina. Na ta način se borno, hvala Bogu, v nekai mesecih rešili zamazanih, strganih in nehigijerških sedanjih novča-nic po 1 in pol dinarja, ki izginejo iz prometa.
Kar pa je še najbolj interesantno. je dejstvo, da je z nastopom stabilizacije dinarja in urejene ekonomske in politične periode naše države, finančni minister dr. Stojad;novič, kakor smo že po ročali, stavil vladi predlog, naj se stari avstrijski cekini prekulejo v naše zlatnike. V torek je dr. Stojadinovič izjavil beograjskim novinarjem, da bodo novi jugoslovenskl cekini izkovani še leto?, in sicer v francoskih kovnicah. Imeli bodo sliko kralja Aleksandra. Za prvo potrebo bo izkovanih milijon zlatnikov ki se bodo regulirali nanram švicarskim frankom in bodo vredni vedno nekoliko manj, kakor 20 švicarskih frankov.
Tako bomo imeli v doglednem času v našem javnem življenju zveneč novec. ki nas bo vsaj malo spominjal na prejšnje čase. Nabaviti pa si bomo morali zato zopet nove denarnice, kajti prejšnje leže mastne in raztrgane ter popolnoma pozabljene po predalih. 2e v naibližjem času ho po naših žepih žvenketal denar in cekini se ne bodo več videli samo na starih filmih, temveč tudi po javnih lokalih. Zla^a doba bo zasijala že koncem letošnjega leta. Samo, da bi vse čim bolj obsijala!
zadostovali za daljšo dobo. Sedaj pa je so-cialno demokratično zadružništvo gledaliških uslužbencev prišlo na idejo, naj se osnuje posebna gledališka občina, ki bi štela 100.000 ljudi. Vsi člani bi se aboniral! m plačali po 1.80 šilingov za sedež. Predstave bi se vršile večkrat, tako da bi prišli vsi na vrsto in tako računajo, da bo obstoj gledališča zasiguran za daljšo dobo. Načrt je vzbudil mnogo pozornosti in je upati, da se bo v kratkem realiziral, kajti sezona je tudi na Dunata že pred vrati.
Glasbena razstava v Salzburgu. V študijski knjižnici v Salzburgu ie bik te dni otvorjsna glasbena razstava, na kateri So lepo razvrščeni rokopisi, miniature, slike in irstrumenti iz zgodnjega srednjega veka pa do današnje moderne dobe. Razstava vzbuja veliko zanimanje ta je zelo dobro obiskana.
Višja glasbena šola s, Savina ▼ Ameriki Nedavno je zaključila svoje sezonsko i delo višja glasbena šola našega umetnika g. Aleksandra Savina v Newyorku. Zaključek šole je bil proslavljen z umetniško akademijo, pri kateri je sodeloval celoten zbor »Opera Aleksandra Savina« ta je tudi orkester pokazal velike sposobnosti. Časopisje se o g. Savinu zelo pohvalno Izraža, ker je tekom enega leta glasbeno IzpopobriJ okoli 40 mladeničev, ki so obiskovan njegovo šolo. Glasbenik Savin zastopa torej v ameriški metropoli prav častno naš narod in njegovo glasbeno kulturo.
Orkan nad Hrvatskim Zagorjem
Katastrofalen požar v Oroslavju.
Pondeljek, dati sv. Eliie gromovnika, je bil za Hrvatsko Zagorje dan nesreče in žalosti. Letos Hrvatsko Zagorje že tako še ni doživelo lepega dne, sv. Elija Pa ie postal zanj naravnost katastrofalen. Strašen orkan je namreč uničil seljakom še ono malo letine, ki se nahaja med zelenimi goricami
Središče neurja je bil eden najsino-mašnejših delov hrvatske Švice, kraj Oroslavje. Ze dopoldne so se zbirali nad bregovi temni oblaki, ki so napovedovali Zagorju nevihto. Okoli 6. zvečer pa ie nastala silno gosta tema in votlo bobnenje, kar je pričalo, da se bliža huda UTa. Čez klance in vinske gorice je nenadoma zabesnei vihar in to s tako silo. da je porušil pred seboj vse, kar mu je bilo napoti: vinske trte, brzojavne droge, telefonske žice itd. Bogata koruzna polja so bila na več krajih kakor pokošena in zravnana z zemljo.
Sredi najhujše teme. strahovitega grmenja m žvižganja orkana, so udarjale neprestano po hribih strela, ki so odmevale, kakor da bi bil v vsemirju peklenski orkester. Strela je udarila sredi vasi Oroslavja v bogato hišo Tomičev, ki se nahaja nedaleč tvornice. Nenadoma so se dvignili iz poslopja ognjeni zublji in je bila hiša v trenotku v plamenu. Požar je obiel tudi sosedno stajo in se razširi! od tam po ogromnem dvorišču. V četrt ure so bile v plamenu slamnate strehe sedmih gospodarskih poslopij, polnih letine, sena in poljskega orodia. Vsaka rešilna akcija ie bila zaman, ker je plamen kakor na mah objel od vseh strani celo dvorišče. V hlevu, v katerega ie treščilo, so bile štiri krave, ki so žive zgorele. Gasilci sosednih krajev so gasili celo noč in še v torek, vendar kljub temu njihovo delo še nI bilo končano.
Kakor v samem Oroslavju. tabo je tudi v najbližji okolici napravil orkan ogromno škodo na polju. Pšenica je bila k sreči že požeta in pospravljena, tem bolj un;čena pa so bila koruzna po-lia. V vasi Tomiči, Kneziči, Peštaji. Gmazi in Mokrice, ki so znane po najlepši koruzi, je bilo uničeno vse. Po sadovnjakih ie nevihta drevje poruvala s koreninami vred. Pri Stubičkih tcplicah je potok Vidak stopil iz bregov in poplavil sadonosnike in koruzna polja. Pri Dolnji Stubici so hudourniki na več kra jih izpodkopali cesto in opustošili vsa vaška pota.
Po poročilih iz Krapine je tudi tam-
kaj v pondeljek divjala rrozna nevihta, spremljana s silno ploho in grmenjem, kakršnega ljudje ne pomnijo. Po neurju so bila polja kakor razorana. Zagorel imajo nepopisno škodo in iih more skraj ne bede rešiti le nujna državna pomoč.
Maksimalne cene za življenske potrebščine v Celju
Po zaslišanju izvedencev objavlja mesta! magistrat celjski, da se smatrajo od 20. Julija naprej za prodajo nastopnih življenskih' potrebščin v mestu Celju sledeče cene koT dopustne:
I. MESO:
1.) Za 1 kg mesa volov in telic: a) za spre<inje dele do 16 Din: b) za zadnje dele do 18 Din. Pri kvalitetnih komadih (pljučna pečenka in Rostbeaf) se sme pri 1 kg pribiti maksimalno 3.50 Din. 2.) Za 1 kg kravjega mesa in mesa bikov: a) za sprednje dele do 12 Din; b) za zadnje dele do 14 Din. 3.) Za 1 kg telečjega mesa: a) za spred nje dele do 16 Din; b) za zadnje dele do 18 Din. Pri kvalitetnih komadih se sme pribiti pri 1 kg maksimalno 3.50 Din. — Običajna privaga sme znašati maksimalno 10 odstotkov. Cena govejih vampov in pljuč ne sme presegati polovice za meso določene cene. — Prodaja mesa po višjih kot navedenih cenah se bo smatrala kot navijanje cen. Vsak mesar mera Imeti na vidnem mestu označene cene mesa tako, da jih vsakdo lahko vidi. Nujno se svari pred označbo ali pa prodajo mesa slabše kvalitete kot mesa boljše kvalitete. (Tako na pr. označbo ali prodajo mesa krav kot volovskega mesa itd.)
n. KRUH.
Za 1 kg belega kruha 7 Din, črnega 6 Din, za male zemlje, ki morajo tehtati 5 in pol do 6 dkg 0.50 Din, za velike žemlje (11 do 12 dkg) 1 Din. Vsak pek mora imeti na vidnem mestu označene cene kruha, tako, d? lih vsakdo lahko vidi.
ni. MLEKO.
Mleko, ki se prodaja na trgu, liter 2.53 Din, v trgovinah 3 Din.
Tržni nadzornik in policijski organi imajo nalog ovaditi vsakogar drž. pravdništvu, ki bi prodajal navedene življenske potrebščine po višjih kot pa zgoraj določenih cenah', ali pa bi na drug način izigraval intencije zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. dec. 1921., Ur. 1. št. 6 iz 1. 1922. Mestni magistrat opozarja, da cit. zakon predvideva kazni do 3 mesecev in denarne globe (torej oboje obenem) do 10.000 Din. Osebe, ki bi bile radi zgoraj navedenih prestopkov ponovno kaznovane, se bodo ovadile tudi obrtni oblasti s predlogom, da se jim prepove nadaljno izvrševanje obrti. Občinstvo se pa v lastnem in javnem interesu opozarja, da vsak prestopek gornjih odredb nemudoma prijavi ali trž. nadzorniku za mesto Celje ali pol. oddelku, ali pa drž. pravdništvu. Pri ovadbah, ki se tičejo mesa, odnosno kruha, se je po možnosti izkazati s kosom mesa, oziroma kruha, radi katerega se prodajalca ovaja, ker je sicer uspešno zasledovanje krivca zelo otežkočeno, če že ne izključeno.
Celje, dne 20. julija 1925.
Zupan dr. Juro Hrašovec.
zaključka sezosae
nudi najfinejše toalete po globoko znižanih cenah Modni atelje M. Šare, Ljubljana
Kongresni trg 4*1.
mpnnnmnnnmnnacinnnnoDDccaa
Tatvina angleških funtov v vlaku
Te dni se je vozil v beograjskem brzo» vlaku po prostrani slavonski ravnini Ale* ksander Hauzer, trgovec z Dunaja, ki je imel pri sebi pravcato bogastvo, večinom?^ v tuji valuti, ki je predstavljala v naši ve« Ijavi okoli pol milijona dinarjev. Trgoveo ie spal mirno v vlaku in ni niti domneval, da bi mu kak malopridnež mogel odvzeti veliko vsoto denarja. Spal je skoraj celo noč in se je prebudil šele v bližini beograj« skega kolodvora. Nič hudega sluteč si je oblekel suknjo ter segel nato v žep, da si prižge cigareto. Na svoje veliko začudenje pa je opazil, da doze ni več v žepu. Trgovec Hauzer je začel pregledovati vse žepe, a na» šel ni niti doze niti denarnice z ogromno vsoto denarja. Postal je silno nervozen ter o tatvini obvestil sprevodnika vlaka, s ka* terim je skupno pregledal vse kupeje. Po« zneje je trgovec postal tako vznemirjen, da je dobil celo srčni napad. Trgovec Hauzer je imel v svoji listnici 2 novčanici po 1® funtov, 8 novčanic po 5 funtov, 3 novčanice po 1 funt in 11 novčanic po 10 šilingov in razen tega še celo kopico čekov po 100 ia 180 funtov.
O veliki tatvini je bila takoj obveščena tudi policija, ki pa nikakor ni mogla ugo« toviti, kako je bila tatvina izvršena. Vrata spalnega kupeja so bila celo noč zaprta in ravno tako tudi okno. V kupeju samem tu« di ni bilo nikakih znakov, po katerih bi so dalo sklepati o načinu izvršitve dejanja. Domneva se le to, da je zločinec imel ključ od kupeja in se tiho utihotapil ter spretno izvršil tatvino. Policija je uvedla ciiširno preiskavo in obvestila vse oblasti, naj po« stopajo skrajno natančno in rigorozno z vsemi sumljivimi osebami, ki bi skušale operirati z angleškimi funti.
Brastnitki pralni prašek tako brzo pere da gospodinja hvali ga čez vse mere.
„LUKUKO" dišave u zauoičftib so najboIiSe.
It.2	tlL
M. A. C. ca počitnicah
V	bližini Triglava je majhna vila. Tu sedim in samo vsak teden enkrat dobim pošto. Zato pa igrajo pri sosedu rve ljub ljanski gospodični vsak dan trikrat na klavir.
Samo vsak teden enkrat pošto. To se pravi, da moram vse dnevnike pogoltniti naenkrat, in šele mnogo pozneje prične počasno prežvekovanje. Letovi-ščar živi kakor teliček tja v božji dan. To je njegova najbolj simpatična stran. — Vsak večer imam s sosedovim Jakom veliki kurz v politiki. On predava, jaz poslušam. To je dopolnitev k enkratni tedenski pošti *
O RR smo tudi v našem zatišju izvedeli. Sosed Jaka mi je takoj povedal, kako je to. Vejo. pravi, Kinezarji so imeli nekoč velikega morskega razbojnika. Lovili so ga, pa ni šlo. Nazadnje so ga napravili za admirala. Vejo. zdaj je pa Radič admiral. Pri Kinezarjih gre vse. — Hm, mu ugovarjam, toda pri Kinezarjih je bilo takoj nato vse v redu! E nu, se odreže Jaka, mi bomo pa dokazali, da kljub admiralu mi le
nismo Kinezarji . . .
*
Vidim, da Jaki ne pridem do kraja. Zato se lotim zopet starih dnevnikov. Najdem <'Jutro> od 14. julija, ki pravi, da je danes francoski dan in da ga praznujejo vse šole. Hu, hu, 14. julija so res že vse šole praznovale, ravno 14 dni . . .
Zmajujem z glavo in vzamem v roke »Narod*. »Pašič ode, pa fala bogu,» je rekel Radič. To prevaja kolega, v Ra-stovi odsotnosti, tako-le: »Hvala bogu, da je Pašič odšel.» Nikoli še nisem branil Radiča, tokrat ga Pa moram. Tako nehvaležen kakor mu imputira kolega iz »Slov. Naroda» pa vendar ni. Njegove besede pomenijo seveda le: »Odšel je. pa bohpomagaj,»
Potem Pa Ravnikarjev znameniti dnevnik! Ta je bolj piodovit in originalen. kakor vse druge novine. O Rif-kabilih ima dolgo reč. «Skoraj so zavzeli ves Egipt, nakar so .iih Egipčani imenovali Libijce. Dobro, da niso zavzeli res celega Egipta, nakar bi jih imenovali še lepše. Praktični pa ti Ka-bili niso. Ne samo. da je »padel proti njim Ronseval« (najbrže v dolini Ro-land, če tega imena no bo »Dnevnik® posloveni! z «deželo surovežev»), — marveč imajo Kabili ali Rifovci navado, da «nikdar ne preneso gospostva tujca, ampak se vedno zvežeio z novim osvo-iovalcem proti staremu gospodarju«. Dokaz Jugurta, Massinissa in Abd el Krim.
«
V	soboto nas je v zatišju obiskala botra Milena, ki si je na Triglavu ožulila peto. Moji punčki je prinesla lepo ra-čico na štirih kolesih in z rdečimi pe-rotmi, zelenim vratom, žoltim kljunom in belo škofijo. Igračka je imenitna. Kadar io mala vozi. račica zadaj piska s predimim glasom. Slovesna izročitev se ie vršila pod oknom, zgoraj sem pa sedel jaz in črtal dnevnike in lenaril. «Ves,» pravi botra ženi, «če bo račka prehudo piskala in če ti poide na živce, kar košček papirja vtakni v škofijo, pa bo mir!» «Hoho. hvala lepa,» zavpijem skozi okno, «še nocoj preizkusim ta recept, da bedo pri sosedu nehali s klavirjem!»
Dalje prihodnjič.	M. A. C.
*	Z ljubljanske univerze. Na juridičnd fakulteti ljubljanske univerze so razpisana naslednja mesta: mesto izrednega profesorja, eventualno docentsko mesto za materialno Ln formalno kazensko pravo; mesto stalnega asistenta s fakultetsko izobrazbo. Pravniki, ki se zanimajo za katero teh mest, naj pošljejo do 35. septembra prijave rektorju univerze. Prijave naj se opremijo s potrebnimi listinami.
*	Osebna vest. Ljubljanski škof dr. A. B. 'Jeglič je včeraj odpotoval v Gornji grad na oddih in zaradi uprave tamkajšnjih škofijskih posestev. V Gornjem gradu ostane več tednov.
*	Dr. Kocian — državni podtajnik v fl-naafacrn ministrstvu. Kakor poroča »Za-greber Tagblatt«, je predsednik flnančno-upravnesa sodišča dr. Samuel Kocian izjavi! svojo pripravljenost, da sprejme mesto državnega podtajnika v finančnem ministrstvu. Dr. Kocian pa ostane baje kljub temu še nadalje član Davidovičeve demokratske stranke in se hoče v prvi vrsti posvetiti poenostavljenju davčnega sistema, posebno direktnih davkov.
*	Iz zdravniške službe. Dr. Jože Gostiša sekundarni zdravnik v državni bolnici v Ljubljani, je imenovan za asistenta na of-talmološki kliniki medicinske fakultete v Zagrebu.
*	Nfl meščanski šol] v Slovenski Bistrici v mariborski oblasti je razpisano ravnatelj-sko mesto. Prošnje, naslovljene na ministrstvo za prosveto v Beogradu je do 30. julija vložiti pri velikem župana v Mariboru.
*	Izpremembe v državni službi. Centralni inšpektor pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Franc A r k o je iz 4. skupine I. kategorije pomaknjen v 3. skupino I. kategorije. Poštni uradnik Anton Klemenčič je iz Beograda premeščeni k poštnemu uradu 1 v Mariboru. Srezki tajnik Mirko Pleter-$ek je po službeni potrebi od glavarstva v Slovenjgradcu premeščen k velikemu županu v Mariboru.
*	Izboljšanje telefonskih zvez z inozemstvom. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se čimprej prične s polaganjem telefonskih kabljov od Beograda preko Ljubljane in Snbcrttce. katerimi se lmostavi-
jo nove direktne telefonske zveze z inozemstvom. Kabli se bodo izkoristili tudi za izboljšanje naših domačih telefonskih zvez.
+ Poštna vest. Zaradi premestitve pošte in brzojava iz Krčke vasi v CeTklje se je izpremeniio ime pošte Krčka vas v Cerklje ob Krki. Ob premestitvi pošte so btli izločeni iz poštnega okoliša Sv. Križ pri Kostanjevici kraji Stojanski vrh. Vjnji vrh, Vr-hovska vas, Poštena vas, Bušeča vas in Veliko Mraševo in priklopljeni pošti Cerklje ob Krki Iz okoliša te pošte sta bila izločena kraja Krška vas in Velike Malence in pri-klopljena pošti Brežice. Do vseh naštetih vaseh se bo vršila selska dostava.
*	Obrtna razstava v Ljutomeru. Priprave za to razstavo, ki se bo vršila od 9. do 16. avgusta, so v polnem teku. Prijavilo se je toliko obrtnikov, da bodo vsi prost-iri .ne-ščanske šole zasedeni. Polovična vcžnja je zasigurana. Dne !5. in 1.6. avgusta ie ti d; 50 letnica Koia jahača in vozač? z dirko. Na večer 16. avgusta vozi poseben vlak do Pragerskega. Kdor si hoče ogl:d«ti i irto-tomer in njegove slavne gorice, ki ima sedaj ugodne železniške zveze na vse strani, posetiti obrtno razstavo in s tem podpreti obrtništvo, kdor hoče končno prisostvovati tudi znanim Konjskim dirkam, naj ne zamudi te ugodne prilike.
*	Kaj se godi v Beogradu. Beograjski policiji povzroča mnogo skrbi dejstvo, da na nepojasnjen način izginjajo mladenke in mladeniči in celo nedoletni otroci. Mislilo se je na neki center trgovine z belimi sužnji ki da vrši svoj nelepi posel v v Skoplju, Bi-tolju in Carigradu, vendar se ni moglo v tem oziru dognati ničesar pozitivnega. Med otroci, ki so v zadnjem času brez sledu izginili, se nahajajo šestnajstletna hčerka Metoda Horizanoviča ter dečki Miloš Savič Svetozar Plavšič, Nemanja Timotič in Živan Mitrovič. Tudi iz »Doma za vzgojo mladoletnikov« je izginilo nekoliko otrok. V zadnjih dneh so na zagoneten način izginili glm-nazijalca Aleksander Matenjak in Petar Ši-mič ter 13 letna deklica Marija Straus. Njihova usoda je neznana.
*	Jugosiovenski izseljenci v Kanadi. Iz ameriških listov posnemamo, da je naših izseljencev w Kanadi približno 12.000, raztresenih od Atlantskega oceana do Pacifika. V britanski Kolumbiji so zaposleni večinoma v rudokopih in gozdovih, nekoliko pa se jih bavi z ribarstvom. V drugih pokrajinah Kanade so jugosiovenski rojaki ponajveč zaposleni na farmah (kmetijah). Mnogo pa Je tudi takih, ki čakajo na ugodno priliko, da se utihotapijo v Zedinjene države. Velike neprilike takih utihotapljencev v Zedinjene države naših rojakov še vedno niso spametovale.
*	Darovi za Jugosiovensko Matico. Podružnica Jugoslovenske Matice v Brezniei pri Žirovnici je nakazala pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice znesek Din 4000 kot prebitek veselice z dne 12. t. m. podružnica v Radovljici znesek Din 3212.25 kot čisti donos tombole, podružnica v Metliki Din 272.80 kot prebitek igre »Kovačev študent«. 8. razred osnovne šole v Metliki je po učenki Marti Guštnovi nabral za Jugosiovensko Matico Din 100; na uradni učiteljski skupščini je nabrala gdč. M. Zornova Din 81.25. Vesela družba pri Kralju na Hol-mecu pri Prcvaljah je nabrala Din 50, Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru je poslala 11 kg rabljenih poštnih znamk, večje število znamk je poslalo tudi vodstvo osnovne šole v Kostrivnici. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice izreka vsem darovalcem svojo globoko zahvalo.
*	Zabavni večer »jadranske Straže« na Bledu v soboto je izpadel naravnost sijajno. Arangement večera so vodili gg. dr. Obrad Stanič, odvetnik iz Beograda in član glavnega odbora Jadranske Straže, naš slikar Marčič in Aleksander Molnar ter to tako sijajno, da je do zadnjega kotička napolnjena divna kavarna Toplice valovala v veselem razpoloženju do ranega jutra. Za »Jadransko Stražo« se je nabralo ob tej priliki čez 3S00 Din, kar je najlepši dokaz popolnega uspeha. Zbrana je bila najfinejša družba letoviščarjev in to vseh mogočih narodnosti, domačine pa je v prvi vrsti zastopal blejski župan g. Kenda. Ena najzanimivejših točk vzporeda je bila plesna tekma, za katero je daroval akademčr.i slikar g. Marčič oljnato sliko z našega Jadrana kot prvo nagrado, ki je bila priscjeiia paru gdč. Jordan! Dimovič iz Zagreba in g. Pavlu Gregoriču iz Beograda. Drugo nagrado sta dobila gdč. Gomes z Dunaja in g. A. L5wi iz Beograda, tretjo gdč. Mara Vovk z Bleda in S. Lewj iz Beograda, četrto gdč. Tea Hartman in g. Niko Hartman lz Ljubljane. Te tri nagrade je darovala kavarna Toplice. Občinstvo je glasovalo samo, ožjo razdelitev nagrad pa je izvedla j ur v sestavljena iz profesionalcev umetnikov, novinarjev in dveh delegatov občinstva. Med šaljivo pošto, bitko s cvetlicami, loptami in serpentinami plesalo se je naravnost navdušeno narodne in moderne plese. Umetne plese pa sta izvajala ljubka gospodična Marjana z gospodom Georgeom. V imenu »Jadranske Straže« se zahvaljujejo prireditelji vsem darovalcem cvetlic, kakor vsem damam in gospodom, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako lepemu uspehu. Mali ali agilni odbor pa je s tem šele začel svoje delo. Želimo, da bi imel v bodoče še večje uspehe.
+ Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani Sanoiorm. Dob: se v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 in »Salus«, d. d. v Mariboru pa lekarna Sv. Areh. Glavni trg 20.
*	Stenicol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavr.a zaloga: drogerija Ante Kane, sinova, LJubljana, Židovska ulica 1.
*	Zoper mole najboljše sredstvo »Tarmol« izdeluje Chemotechna. Mestni trg 10.
*	Po 15 letih odkrit zločin. V vasi Borčec pri Stenjevcu je bil l 1910 umorjen neki Stjepan šimunjak. Celih 15 let zločir.cu niso mogli priti na sled. V vasi so se sicer razširjale vsemogoče zovorfce. ki oa ith se-
Spirat denat.
firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine
Ravhekar & Derganc
Pred ikofijo SO.
veda ni bilo mogoče kontrolirati. Šele pred nekaj dnevi jc zvedel Šimunjakov oče nekaj določnejšega. Obrnil se je takoj na orožnike, ki so v spremstvu vaškega staTešme in občinskega tajnika zaslišali razne priče ai one osebe, ki so osumljene umora. Preiskava je imela popoln uspeh in sta brata Mi jo in Juro Birač ter neki Peter Kuharic priznali, da so oni umorili Šimunjaka.
*	Dve žrtvi strele. V vasi Sv. lurij v osi-ješki okolici je v torek ubila strela dva se-ljaka. Roko Dolinčevič je delal s svojim sinom in sinaho na polju. Za časa nevihte sc je zatekel pod bližnji hrast, v katerega je čez nekaj minut treščile. Strela je zadela kmeta Roka v glavi in skočila nato še na njegovega sina Marka ter ga u; :'a Sinčka pa se je zgrudila nezsves; a tla
*	Težka nesreča rta železnici. N '"džah pri Sarajevu jc predvčeiajšnjim policijski narednik Novak skočil z vlaka tako nesrečno, da jc padel na glavo Bil je težko po-škedova: in je kmalu na to izdihnil. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrek.
*	Dva neznana roparja sta se preteklo nedeljo ponoči v št. Vidu pri Stični splazila skozi podstrešno ckno v hl^o posestnl-ce Jožefe Kristane in prišla naravnost v spalnico gospodinje. Roparja sta zahtevala denar ter ji zagrozila, da jo sicer ubijeta. Preplašena žena je morala iti z roparjema v spodnje prostore ter jima Izročiti vso gotovine. Orcžnfštvo je takoj uvedlo zasledovanje roparjev.
*	Mlad] morilci. V vasi Bijela Kosa pri Virovitici so našli tamkajšnjega pekovskega vajenca ponoči na cesti mrtvega. Ime! je prerezan vrat in tudi več vbodljijev na prsih. Preiskava je dognala, da je bil komaj 15 letni vajenec zavratno umorjen šn izro-pan. Napadla sta ga dva fantalir.a, ki sta mu vzela pe;ivo, katero je imel seboj ter 70 Din v gotovini. Orožniki so morilca aretirali že naslednjega dne. Bila sta to dva 16 letna poballna iz sosedne vasi, ki sta svoje dejanje takoj priznala.
*	Požig iz maščevanja. Spodnjemu kočarju v Rifengozdu pri Tremarju blizu Celja so sinoči zgorela tri poslopja, s čemer je nesrečnemu posestniku prizadejana velika škoda. Dognano Je, da ie zažgal neki nepridiprav ki se le hotel maščevati nad svojim očimom, bratom pogorelega posestnika. Storilec, 29 let stari Miha Zorko je po požigu pobegnil.
* Roparski umor. V LJubljano sta pripeljala predvčerajšnjim dva orožnika še ne 20 letnega Franca Klančarja iz Kamnika pri Prcserju, ki je nujno osumljen, da je zavratno umoril in oropal posestnika Antona Zup-ca iz Iške vasi. Fant se je na cesti pridružil omenjenemu posestniku, ki je vozi! deske v Podpeč in je prisede! k nJemu. Nedaleč od Anzelčeve gostilne v Podkraju so našli drugo jutro Zupca mrtvega ob cesti Kot ubijalca so takoj osumili Klančarja ter ga aretirali. Zupec je imel popolnoma zdrobljeno lobanjo. Udarjen je bi! s trdim predmetom po glavi. Kakor se je dognalo je ime! pri sebi 900 Din, ki si jih je brezdvomno morilec prisvojil.
Iz Ljubljane
u— Tretje porotno zasedanje v Ljubljani.
Za tretje letošnje porotno zasedanje je pri deželnem sodišču v Ljubljani imenovan za predsednika g. dr. Oton Papež, za namestnike pa gg. Fran Rekar, Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser, dr. Ivan Modic, Peter Keršič in Jakob Antloga.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Po podatkih mestnega fizikata se le v dobi od 15. do 21. julija rodilo v Ljubljani 36 otrok (19 moškega, 17 ženskega spola), med njimi 1 mrtvorojenec, umrlo pa je II moških in 9 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: 3 osebe za jetlko, 3 za rakom, 2 za boleznijo na srcu, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za boleznijo na želodcu, 1 za ostarelostjo, 6 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 vsled slučajne smrtne poškodbe, 1 oseba pa Je lzvrš!la samomor. Izmed umrlih so 4 osebe dosegle starost nad 70 let. Prijavljen Je bil v tej dobi le en slučaj nalezljive bolezni. Ena oseba je obolela na dušllivem kašlju. Ostala ]e v domači oskrbi.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 sum tatvine, 1 pretep, 2 telesni poškodbi, 1 izgred, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 nezgoda, 19 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek obrtnega reda. Aretacija Je bila izvršena 1 in sicer radi nedostojnega vedenja.
u— Ponesrečen kolesar. V torek okrog 23. ure so našli ljudje v bližini mitnice na Tržaški cesti na tleh nekega moškega in po leg nJega kolo. Hoteč ga dvigniti, so opazili, da se nahaja v nezavesti. Prenesli so ns to ponesrečenca, v katerem so spoznali brivca Mirka Zaletela, na mitnico in ga tamkaj močili s kisom, da le prišel zopet k zavesti. Kakor se je dognalo, se je Zalete! ponesrečil s kolesom na ta način, da jc v temi Z3del z glavo v brzojavni drog. Ponesrečenca Je prepeljal neki mimo vozeč šofer z avtomobilom v javno bolnico.
u— Ukraden prstsa. Gostllničark; Mariji Zgonc na Cesti v Rožno dolino je zmanjkal iz predala v umivalniku v spalni sobi zlat prstan s sedmimi briljanti, vreden 3000 Din. Zanimivo je, da se tat ni loti! ostale okrog 7000 Din vredne zlatnine, ki se je enako nahajala v predalu, marveč se je zadovoljil samo z enim prstanom.
u— Rafinlrano Izvedena tatvina. Ko je sedela v torek družina gostilničarke Helene Magistrove iz Most pri kosilu, se je splazil v hišo neznan tat, ki je moral zelo dobro poznati domače razmere. Uzmovič Je kmalu našel ključ od vrat, ki vodijo Iz veže v trgovino. V trgovini je poiskal nato pod papirjem skrit ključ od predala, v katerem se jc nahajal denar in pobral U istega 4000 Din gotovine. Pri odhodu je postil tat vsa vrata na stežaj odprta.
so najboljše in najcenejše kajil trpežnost enega par« nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
«9
klim

je ista kot t'pežnost štirih drugih parov. S3-« i
Kosile ia Mčalie
e— To?b3 proti erarju. Te dni je šla po
raznih listih no"ica, da toži neki odvetnik v Senti državo radi ekspenzarja, ki mu ga noče plačati. Da bi zadeva ne bila preveč enostavna, si je naje! orožništvo in je z n.iim pri davčnem ur3du hote! priti do svojega zasluzenega denarja. Tam pa je že našel finančno straio, k! ie čuvala blagajno. Da se nI uda! modri predstojnik urada b! gotovo bilo prišlo do krvi. Tako pa le odvetniku bil račun vendar le poravnan. Nekoliko sli-čen in neprijeten slučaj imamo v Celju, kjer mestna občina toži in rubi vojaški erar za 302.001 Din, kojo vsoto terja kot zaostalo najemnino za vojašnice, k! so njena last. Vse jc radovedno, kr>ko bo s plačilom, zlasti ker je i*sota med tem narasla še za kakih 70.000 Din. Za sed3l si je občina pomagala tako, da je za svoje delno kritje zaru-bila vojaškemu erarju precejšnjo količino premoga, ki bo na dražbi prodan.
Maribora
Zborovanje trgovcev radi carine. V
torek zvečer je sklical Trgovski gremij k posvetovanju trgovce radi novih carinskih postavk. Sestanka, ki je bil zadovoljivo obiskan zlasti od manufakturistov, se je udeležil tudi Iskreno pozdravljen tajnik Trgovsko - obrtne zbornice g. Ivan Mohorič, ki je izčrpno poročal o novih carinskih določbah in njihovih nalogah glede sosednih držav. O težnjah naših interesentov bo gremij še zbira! materijal in ga nato vposlal zbornici v Ljubljano v nadaljno uporabo. Nekateri trgovci so pri torkovem sestanku navajali prav drastične slučaje, v katerih se je carina horendno zvišala, čeprav v dotič-ni stroki še nimamo lastne produkcije, katero bi bilo treba s carino ščititi.
a— Prosta stojnica. Danes od 7. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču pri mestni klavnici prodalo ca. 270 kg zmrznjene bržole (Beiriede) in pljučne pečenke po ceni 10 Din za 1 kg.
a— Gledališko poslopje je dobilo s prenovljeni em dokaj čedno zunanje lice. Inten-dant gledališča g. dr. Brenčič vrši sedaj službo okrajnega komisarja v Gornji Radgoni, ker je odšel njegov namestnik na dopust. V kratkem pa se povrneta v Maribor intendant gledališča in operni ravnatelj g. Mitrovič, ki biva na oddihu na morju, da pričneta s pripravami za jesensko sezono.
a— Obisk kmetijskega referenta Iz Beograda. V Maribor je prispel iz ministrstva poljoprivrede sekretar g. Avramovič ter si kot referent za kmetijske šole ogledal mariborsko srednjo kmetijsko šolo ter vinarsko - sadjarsko šolo. Iz Maribora se poda g. Avramovič v Prekmurje skupno s člani tozadevne komisije ministrstva poljoprivrede, to je okrajnim ekonomom g. Šego in načelnikom kmetijskega oddelka pri velikem županu inž. Zidanškom, da v Rakičanih prevzamejo razlaščeno veleposestvo z gradom vred, ki bo služilo za prekmursko kme ti j sko šolo, ki se otvori prihodnjo jesen. Ko misija si bo ogledala še razne druge kmetijske naprave v Prekmurju, zlasti drevesnico v Beltincih".
a— Ekskurzija vinarsko - sadjarske šole. Z današnjim dnem se podajo učenci mariborske vinarsko - sadjarske šole pod vodstvom ravnatelja g. Zmavca in učiteljev na tridnevno gospodarsko poučno ekskurzijo v mariborski oblasti. Obiskali bodo Haloze in tamošnje drevesnice, mlekarne, kmetiške zadruge, dalje Strnišče in Sv. Lovrenc
a— Socijaiistični protestni shodi. Za soboto dne 25. julija sklicuje mariborska organizacija socialistične stranke v Delavskem domu veliko ljudsko zborovanje pod devrzo: veliko Izdajstvo naroda. Govorili bodo o spreobrnitvi radičevcev In zahteval splošno amnestijo za politične zločine. Okrožni odbor socijalistične stranke v Mariboru pa bo priredil v bližnjih dneh še 21 enakih shodov v okolici Maribora. — Priznati je treba, da skušajo socijallsti zadnji čas, ko je posegel v politiko bivši mariborski župan g. Grčar, zopet prav marllivo izrabljati aktualne dogodke, da pridejo zopet med ljudstvo. Uspeh pa doslej ni bil baš ve lik, kar znači, da vlada med delavstvom deloma še vedno apatija do politike, deloma pa ga obvladajo še klerikalni demagogi. Soctjalistom tudi manika v Mariboru slovenskega krajevnega glasila. Sedaj imajo namreč samo »Volksstimme«, ki Izhaja dva. krat tedensko. Iz ostalega delovanja mariborskih socijalistov še omenjamo, da imajo vsako sredo predavanje g. Grčarja o »krizi marksizma., ob nedeljah skupne zlete otrok v naravo ter ob pondeljkih sestanke fen m deklet v Delavskem domu. Tudi v Studencih pri Mariboru, kjer je delavnica državnih železnic, se precej pridno gibljejo.
a— Osebni napadi. Današnja «Straža» nadaljuje s prostaškimi napadi na velikega župana dr. Pirkmaierja, proti kateremu niti klerikalci nimajo nobenih pritožb, temveč ga samo nekateri poslanci strastno osebno sovražijo. Kot Izvemo Iz krogov uradništva pri mariborskem velikem županstvu, so ti izpadi najbolj mučni ur2dnik"m pristašem SLS, ker «Straž2» napade tako zlobno sti-lizira kot bi izhajal! Iz neposredne bližine velikega župana, to je uradnikov, ki so SLS mišljenja, pri katerih pa uživa veliki župan dr. Pirkmaier isto spoštovanje in simpatije kot pri vseii ostalih uradnikih, s katerimi ga j veže od vsega početka odkrita ln iskrena i kolegij alnost.
Iim T
U K J UfU. V ctj
t— Po trudepolnem iskanju »e je naš •kt o novi stavbi vodenske šole pri srezkenj glavarstvu v Laškem. Skrajni čas je že, da pride ta akt slednjič v prave roke.
t— Zaključek prikrojevolnih tz&jev. Da* nes popoldne se bo zaključil prikrojevalni tečaj za krojače, v soboto zjutraj pa za ši. vilje. Udeleženci obeh tečajev prirede v sc. boto zvečer ob 7. v gostilni pri Ternovicu poslovilni večer svojemu strokovnemu uči. telju iz Ljubljane. Tega večera se bo udele« žil tudi delegat urada za pospeševanje obrti Obrtniki, zlasti oni oblačilne stroke, se vs, bijo, da 6e ga udeleže v čim večjem številu.
t— Neprevidnost pri delu. Ivanu Do!an= cu iz vzhodnega okrožja II. je njegov tovn. riš nasekal s sekiro nogo, tako, da so ga morali oddati v bolnico, ki pa jo je že za. pustil, ker si je zaželel domače oskrbe.
t— Zasledovana prostitutke. Okrožno e -, dišče v Celju zasleduje že precej časa 151et= no Justino Škodavo. ki se preživlja zgeli s tatvinami in prostitucijo. Kljub neumor« nema iskanju je dosedaj še niso prijeli, „er se drži bolj ob periferiji Trbovelj in pr^nr. čujo v raznih kozolcih in gozdih škodava je bila kot znana delomržnica komaj pred mesecem dni izgnana iz Trbovelj, vendar ni vzdržala v Bučki pri Raki, kamor jc pri. stojna. Pritepla se je nazaj v Trbovlje, kjer je kakor nalašč kraj za take tičke, in izvrs šila več tatvin, še več pa v Savinjski dolini.
t— Nehajte z anonimnimi cvedbzmi. V zadnjem času se je v Trbovljah razpasla ma nija anonimnih in prav tako tudi psevdo* nimnih ovadb na različne oblasti. Tisti, ki pišejo take ovadbe, se zelo motijo, če misli, jo, da delajo oblastim usluge s svojim za> plotniškim ravnanjem. Kdor je o čem pre< pričan in ima za svoje navedbe tudi dokaze, naj se podpiše s svojim pravim imenom in naj se ne boji, da se bo njegovo ime razs glasilo. Kajti če dela drugače, potrjuje e tem, da ima pri stvari nečedne namene. To so je pred kratkim pokazalo, posebno pri psevdonimni ovadbi, ki jo je podpisal neki Jože Tratar, rudar katerega pa živ krst ne pozna. Takih in podobnih vzgledov pa je še nebroj.
Piroti odebs.ostl
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Itlca 204.
Tajinstvena graščakinja
Francoski lisrtl poročajo obširno o čudni aferi, ki je vzbujala med prebivalstvom male pontoaške občine Cha-tenay-en-France že dlje časa veliko pozornost in nemir.
Pred nekaj dnevi je policija bližnjega mesta dobila anonimno pismo, v katerem ji nepodpisani pisec javlja, da se na gradu Chatenay-en-France gode čudne stvari, da je tam zaprta neka ženska, ki ji lastnik gradu nikdar ne dovoli niti izprehoda itd.
Policijski komisar se je takoj po prejemu pisma napotil proti gradu. Medpo-toma je izpraševal ljudi, kaj se govori med ljudstvom. Izvedel je, da stanuje v gradu neki Charles Soler, star 67 let, Po poklicu literat, ki pa se včasih na-zivlje tudi za inženjerja. Soler da je bil velik prijatelj nekega bivšega predsednika republike, ki mu je ob neki Priliki podaril dragocenega konja. Oženjen da je z 511etno Marijo, rojeno Chanot, sestro pred leti umrlega visokega policijskega uradnika. In Soler da ima žene-zaprto v gradu.
Vse to je izvedel policijski komisar. Dalje so mu ljudje pripovedovali, da se Soler peča z okultnimi vedami in da mu pri tem poslu pomaga 511etna gospodična Berta Delap!anque. o kauri trdi, da je njegova tajnica, v resnici pa da nima drugega dela kot da nadzira njegovo zaprto ženo, kadar on, Scler, odide v Pariz. To Pa se zgodi vsak dan.
Ko je policijski komisar prišel na grad. je najprej opazil, da so vsa vrata opremljena z močnimi zapahi in z debelimi verigami. Soba. v kateri je bivala Solerjeva žena, je bila majhna, in okno zastrto. Te sobe ni smela nikdar zapustiti. Hranila se je izključno samo z mlekom in jajci, vsled česar je tako shujšala, da je bila bolj podobna okostju kakor živemu človeku. Sosedi so izjavili policijskemu komisarju, da so ponoči večkrat čuli iz gradu obupne klice na pomoč.
Soler je da! poklicati tri zdravnike, ki naj bi ugotovili da ie njegova žena blazna. Hotel je na ta način pomiriti razburjenje ljudstva, ki je že opast:o naraslo. Zdravniki so ženo preiskali in izjavili, da je sicer res v visoki mer! živčno razdražena, blazna pa vendar še ni.
Ko ie policijski komisar nabral vse te podatke, je odšel in obvestil sodišče. Državni pravdnik je takoj začel preiskavo. Solerjeva žena mu je potožila, da sc je poročila s svojim možem pred petindvajsetim} leti proti svoji voI.il Ker so jo starši prisilili v zakon. Pristavila .ie, da jo ie mož prisilil podpisati oporoko, v kateri zapušča vse svoje imetje po smrti njemu.
Soler je ženinim izjavam ugovarja!. Dejal je. da ni res. da bi se hotel izne-bltJ svoje žene. Pač pa je opazil, da v njeni glavi n! vse v redu, in zato jo je da! zapreti v samotno sobo.
Sodišče je odredilo, da se Solerjeva žena prepelje v bolnico. Proti Solerju in gdč. Delaplanoue pa je državni pravdnik dvignil obtožbo, češ. da sta Marijo Solerjevo oropala osebne svobode in jo s silo imela zanrto. Provizo-rlčno je sodišče oba obtoženca pustifo na svobodi.
Afera ie. kakor omenjeno, dvignila v Franciji mnogo prahu, in senzacij žejno občinstvo nestrpno pričakuje, kako se bo stvar razpletla.
Proslava osvobojenja
Amerike
V Newyorku so se začetkom tega meseca vršile velike svečanosti v proslavo obletnice osvobojenja Amerike. Američani se prav radi spominjajo onega velikega dne, ko je George Washing-ton ujedinil 48 državic ter jih rešil angleškega gospodstva. Amerikanci sploh ljubijo parade in manifestacije, a svečanosti, ki se vrše vsako leto dne 4. julija imajo za njih poseben pomen in sloves.
Letos so bile svečanosti nad vse sijajne in se jih je udeležila naravnost ogromna množica ljudi. Pri povorki, ki je korakala po ne\vyorških ulicah je sodelovalo poleg vojaštva še okoli 500 privatnih organizacij v raznih uniformah. Niso manjkali tudi kiubi številnih zamorskih plemen. Prebivalstva je bilo v povorki 485.000, 10.193 častnikov in vojakov regularne vojske, 6286 častnikov in vojakov nacijonalne garde, 11875 rezervistov ter 33.S28 dobrovoljcev. Skupaj se je torej pomikalo po mestnih ulicah nad pol milijona ljudi. Tudi v drugih mestih je pri teh proslavah sodelovalo po več stotisoč ljudi.
Na to ogromno množico je imel velik govor predsednik Zedinjenih držav Co-oiidge, ki je naglašal, da je Amerika najboljši dokaz, kako daleč se pride s kooperacijo in kako opasni so za vsako državo notranji konflikti. Želi, da bi Amerika prevzela vodstvo nad vsemi narodi. Ako vlada med evropskimi narodi nezauoanje, naj se zavarujejo s posebnim paktom, ki ga je treba strogo izpolnjevati. Ako pa vladajo med njimi spori, ki se ne morejo momentano rešiti, tedaj naj se poslužujejo svetovnega sodišča. Samo pod temi pogoji more Evropa računati tia pomoč Amerike glede finančne obnove. Izkušnje kažejo, da se z vojnami ne more doseči velikih uspehov. Edino upanje za uspeh je pravičnost in mir. To edino je dostojno duha Amerike, kar odgovarja tudi duhu njenega velikega osvoboditeljai Geor-gea Washingtona.
Ali pride vročinski val tudi k nam?
Glede vremenskih prilik in nenavadnih sprememb v atmosferi je letošnje leto unikum. Tako hladne pomladi in poietja v nekaterih deželah in tako občutne vročine v drugih, kakor smo jo Imeli letos, že dolgo ni bilo. Poleg tega smo beležili še nebroj poplav in drugih vremenskih nezgod, tako, da lahko rečemo, da tudi nad oblaki ni vse v redu. V juniju ie zahtevala neznosna vročina v Ameriki več človeških žrtev, v Evropi in celo v južnih krajih smo pa malone zmrzovali. Že takrat so nekateri inozemski listi napovedovali ta vročinski val tudi v Evropi. Veselile so se ga zlasti dame, ki so računale, da bodo lahko že itak skromno toaleto še bolj reducirale. Veselili so se ga pa tudi pi-vovarnarji, ki jim je poletna vročina vedno dobrodošla. Zal je ta vročinski val menda v zadnjem hipu utonil v morju in Evropa je dobila z malimi izjemami v nadomestilo zelo hladno poletje. Šele zadnje dni se je vreme zbolj-šalo in vročina v Ameriki zopet zahteva svoje žrtve. Dame in pivovarnarji se pa zopet tolažijo, da pride ta poletni gost iz Amerike tudi k nam.
»Kassai Ujsag» poroča, da so se pojavili v Angliji, zlasti v severnih in za-padnih krajih, znaki fatalne vročine, ki je cvrla doslej samo Američane. Po meteoroloških poročilih je na Angleškem zadnje dni res zelo vroče. To je vročinski pas, ki se vleče preko severne Evrope. Po najnovejših poročilih imajo v severnih krajih, tako n. pr. v Revalu 19 stopinj C, kar je za tamoš-nje razmerje nekaj izrednega. Vendar pa iz tega še ne moremo sklepati, da se nam obeta stalno lepo in toplo vreme. Ta vročinski pas se vleče pedaleč na severu. Tako nastanejo veliki ekstremi in meteorološke nepravilnosti, val se pretrga in še nam pride od severa hladno vreme. Nevarnosti, da dobimo val
z vsemi njegovimi katastrofalnimi posledicami, za enkrat še ni. Ni pa izključeno. da nam splošno hladno poletje za slovo tako zagode, da se bomo prav pošteno potili.
/i«	•• o
Civilizacija:
Daytonski proces je končan. Profesor Scopes bo plača! 100 dolarjev, ker je učil. da se je človek do sedanje svoje višine povzpel iz nižjega stanja. To se je zgodilo v Severni Ameriki, v Zedinjenih državah, ki se tako rade ponašajo z visoko svojo kulturo, civilizacijo in prosvitljer.ostjo.
Bogme. svet res napreduje. V Ameriki celo prehitro, kajti zdi se, da je z viška nakrat telebnil globoko dol v temne srednjeveške inkvizicije. Kako bi neki sicer bilo mogoče, da se pripeti kaj sličnega, kakor je daytonski proces. v tretjem desetletju dvajsetega stoletja? In to ne morda v centralni Afriki ali na malajskem otočju, ampak baš v deželi, ki tako visoko dviga prapor svobode in duha? Naši tam preko toli prezirani evropski možgani dayton-skega škandala ne morejo pojmiti. Pomislite. ljudje božji, in čudite se. kaj je v deželi čudežev vse mogoče: Bryan, propadli kandidat za predsedstvo Zedinjenih držav, še danes verjame bibliji, da je Bog ustvaril svet doslovno v šestih dneh, da je prerok Jona tri dni žive! v ribjem želodcu in se je pri tem prav dobro počutil, da ie bil vesoljni potop natančno pred 4000 leti. kakor tudi, da je Noe v ladjo vzel samo tiste živali, ki jih sveto pismo izrecno omenja, drugih pa ne. Kje so se vzele razne kače, mrčes in druga golazen, ki jih na Noetovi ladji še ni bilo, tega gospod Bryan ne vpraša. Ga tudi ne zanima. Prepričan pa je sveto, da ie naša zemlja ravna ploskev, ker biblija nikjer ne omenja zemeljske krogle. A vse to bi še bilo; toda gospodom iz prosvitljene Amerike je lastne bornira-nosti še premalo; oni bi hoteli, da bi ves narod Zedinjenih držav taval v temi. zakaj, že vedo. Obljubljajo, da bodo odslej ne samo v državi Tenenssee nego v celi Uniji dovoljene le tiste učne knjige, ki so v popolnem skladu z doslovno razlago sv. pisma. Učenci bodo seve zadovoljni, se jim vsaj ne bo treba več toliko učiti. Komu bo to v korist? Do tega vprašanja se neevolucijonirani možgani aaytonskih sodnikov še niso povzpeli.
Amerika je pljunila sebi v obraz. Daytonski škandal bo ostal neizbrisljiv madež na človeštvu dvajsetega veka.
Zamorec v Parizu
Pred dvema mesecema je pripeljal v Pariz gospod Mizraki. nadzornik v francoskih kolonijah, mladeniča Kuahija. mladega zamorca plemena Kvabejev iz okrožja Grand Bassam ob Slonovinski obali v Afriki. V Parizu so ga vozili z avtomobilom, da bi si ogleda! mesto in ga primerjal s svojo domačo vasjo.
Ko je videl zamorec vse čudeže, ki mu kar niso hoteli v kodrasto glavo, ga je popadla naravnost besnost. Baje so ga tako zelo vznemirili avtomobili. Vsekakor je postal Kuahi melanholičen in ni hotel več govoriti. Svoje službe ni mogel odpovedati in se vrniti domov, ker ga je gospod Mizraki kratkomalo importiral in si ga vzel za slugo.
Kuahi je bil mlad in si je vzel stvar zelo k srcu. Povešal je glavo in se plazil okrog kot senca. Polastilo se ga je neodoljivo domotožje. Sedel je po cele ure, da, cele dneve v svoji sobici in mrmra! v zamorščini nerazumljive besede pred se. Civilizacia mu ni imponirala, zaničeval je avtomobile in radio. Zaprl se je v svojo sobo, si tiščal ušesa in se trese! po vsem telesu. Ako je na cesti zatrobil avto, je skočil pokonci, kot bi dobil udarec z bičem. Bil je pač zamorski divjak, ki se s civilizacijo nikakor ni mogel sprijazniti.
Lepega popoldneva, ko gospoda Mi-rakija ni bilo doma, se je zatnorčku nenadoma posvetilo. Vstal je iz svojega kotička in začel razbijati po razkošnem stanovanju svojega dozdevnega muči-
telja. Vse, kar mu je prišlo pod roko, je razbil in vrgel skozi okno na cesto, težko pohištvo pa je polil s petrolejem in ga zažgal. Po stanovanju je divjal kot gorila, in pri tem tulil, da je vso hišo popadala groza. Tako se je zamorec maščeval nad civilizacijo, ki mu je ukradla domovino.
Konec storije je popolnoma evropej-ski. Hitro je bila policia na mestu, pa ni mogla ukrotiti divjaka. Kuahi se je bojeval kot Masajec, ki je tudi zamorec, četudi ne prebiva baš ob Slonovinski obali. Črnec je bil naravnost veličasten v svojem boju za svobodo, da, dobesedno za svobodo. Prevrača! je pisalne mize in omare in jih metal na sovražnike z orjaško močjo zbu.iene sile orjaka iz Afrike. V jedilnici svojega gospodarja se je junaško in viteško bori! proti tujcem.
Policija je prinesla aparate in omamila zamorca s solze zbujajočim plinom. Na kaj takega ni bi! Kuahi pripravljen. V okrožju Grand Bassam doma v Afriki tc vrste plin še ne spada med običajna i bojna sredstva. Kuahi se je mora! udati. Prinesli so ga v bolnišnico, in tri dni potem se je njegov duh preselil k velikim bogovom Kvabejev.
Pasje meso kot hrana
Pasie meso kot hrana, zelo čudno, kaj ne? Pri teh besedah si pač masikdo misli, da velja to za kak otok v Pacifiku ali pa za kraje v Centralni Afriki. Temu pa ni tako. Tudi v srcu Evrope so pokrajine, kjer se prebivalstvo hrani s pasjim mesom. Te pokrajine so mesta na Saksonskem. Največ pasjega mesa pojedo namreč v glavnem mestu Saksonske v Chemnitzu. Obstojajo pa tudi take vrste mesnice, ki prodajajo samo pasje meso. Ob sobotah se zbirajo pred takimi mesnicami velike gruče ljudi, večinoma revnejši sloji, ki si hočejo za nedeljo ali praznik privoščiti boljšo pečenko in kupijo kilogram pasjega mesa, ker jim sredstva ne dopuščajo, da si nakupijo kos telečje pečenke ali govejega mesa.
Med vojno se je pasje meso prodajalo tudi v boljših restavracijah. Računajo, da so v samem Chemnitzu pojedli na leto med vojno do 30.000 psov. Po Saksonskem potujejo vsak dan trgovci s psi, ki kupujejo te nesrečne živali, da jih nato pokoljejo in prodajajo kot pasje meso prebivalstvu. Pasje meso se veliko ne razlikuje od navadnega govejega mesa ali od divjačine. Nima pa skoro nobenega okusa in vsied tega ni prijetno. Najboljše so pečenke na maslu.
Predno zakoljejo psa, ga preiščejo zivinozdravniki in tudi meso, ki pride na stojnice, se dobro preišče. Na Saksonskem pojedo še danes na leto do 50.000 psov. V Chemnitzu pa je v najnovejšem času prodaja pasjega mesa nazadovala. Tudi v Berlinu je cvetela prodaja pasjega mesa med vojno, danes pa je seveda skoraj popolnoma izginila.
Saksonsko prebivalstvo je sila revno in se prehranjuje le z živili, ki se dobijo poceni. V glavnem se peča prebivalstvo z izdelovanjem nemških igračk, ki se pošiljajo po vsem svetu. Repi na konjičkih izhajajo iz zaklanih psov. Mast teh psov pa se prodaja farmacevtom. Prebivalstvo, ki izdeluje te igračke, je od velikih tvrdk zelo slabo plačano in zato je čisto naravno, da si težko privošči kaj drugega kot pasje meso.
X Mešan zakon v Italijanski vladarski hi' ši. Kakor znano, se je druga hči italijanske« ga kralja zaročila s hesenskim princem Fi» lipom, ki je protestantovske vere, kar je seveda velik zadržek pri sklepanju zako« nov, ako je nevesta katoliške vere. Žaro* čenča sta morala prositi papeža, naj dovoli sklep zakona po katoliških ceremonijah. Pa«
Potrebno je, da imate lahno ob!ač'lo. Moderno obleko iz .Tropira!' snkna (specaliteta za poletje) Vam dobavi tvrdka
Drago §chwab - Ljubljana
Georges Pourcel:
Zvonar
Mala Yvette. ki so jo starši poslali na polje zapret kokoši, je pritekla domov bleda in brez sape. Urno se je zagreb-la v materino naročje in s presekantml besedami razkričala novico:
—	»Mamica! stari očka se je povrnil .. . da. da, na našem polju . . . štiri sveče so že prižgane ... za živo mejo. Poleg jablane . .
Mati je dvignila roke proti nebu in nenadna razburjenost ji je pozelenela dolgi obraz .pod svetilko.
—	Moj Bog! kaj bo zdaj z nami? . . .
Pričela je trepetati.
—	Saj smo vendar že toliko dali za maše, je pristavila . . .
Soseda, ki je bila zraven, je pripomnila:
—	»Še ne dovolj, brezdvotrmo še ne dovolj! Letos mrtveci niso zadovoljni! Svetujem vam, pojdite hitro v župni-
šče
2e četrtič so se umrli vrnili v vas. Naiprej se je prikazala Roumčgousova hči, potem Foucrasova žena. nato stari Gaspard — in zdaj je vrsta na dedu
Brugelu.
Ta reč se je vršila vedno na isti na-čin: ko se je naredila noč, so se štiri čudežne sveče prižgale na pokojnikovem polju, dokaj daleč od prebivališča.
Iz zemlje se je nrikazal mrtvaški oder, na katerem je ležal mrtvec, ogrnien v potni prt. Tu se pač nihče ni mogel motiti: vas je bila prokleta in edino molitve in vnete maše so mogle zakliniati zlo usodo. Zakai. ko so odmolili pripro-šnje in odslužili maše, se je mrtvec umiril . . . Ampak vse dotlej se je stran nastanil ob ognjišču, kamor je vstopila nezgoda.
Zdajci je prišel mož Brugel z enim svojih prijateljev. Oba sta bila močno vznemirjena. Toda preživela sta svetovno vojno in se nista pustila rada voditi za nos. In ker sta dolgo životarila med mrtveci takorekoč po bratovsko. sta dobra vedela da so njih usta za vedno nema.
Brugel je vzel eno od govedarievili palic, koje spodnji konec je bil oborožen z železno ostjo.
—	S to - le, je dejal bahavo, bom do dobra prebudil truplo.
—	Molči, brezbožnež, ga ie prosila žena in se vsa tresla.
Noč je bila čisto mirna m nalahno prosoina v mesečini
—	Ali si opazil, je dejal Brugel tovarišu, kako mrtveci našega kraja ljubijo lepe večere? Pa bi jim vendar morale biti ljubše temne zimske noči ali pa viharni in neurni mrakovi Toda veš. dež zmoči mrtvaški prt in veter pogasi sveče . . .
pež je to dovolil, toda 9 pogojem, da bodo otroci ia tega zakona vzgojeni v katoliškem svetovnem naziranju.
X Evropo bodo *izsušilt». Na letošnjem kongresu ženskih abstinentov v Edinburghu je izjavila miss dr. Gardon po naročilu ame« riške organizacije, da nameravajo Ameri. čani zbrati tekom leta fond v znesku neko« liko milijonov za protialkoholno kampanjo v Evropi. Za delegate v Evropi so predla« gani Stockholm, London, Pariz, Koln, Ham« burg, Berlin in Dunaj.
X Gledališka cenzura na Angleškem. V Angliji se vrši cenzura gledaliških predstav na podlagi starega zakona iz dobe kraljice
Elizabete. Cenzura je precej ozkosrčna. Se« daj pap ripravljajo angleške certvenc orga. nizacije protestno spomenico, v kateri za« htevajo poostritev cenzure! Svojo zahtevo podpirajo s trditvijo, da so se v zadnjem času v londonskih gledališčih igrale predsta« ve, ki se bavijo z normalno in abnormalno ljubeznijo in da sa bili mnogi prizori zelo kočljivi za angleško pojmovanje javne mo« rale.
X Kitajski bojkot. Kitajska trgovinska zbornica je proglasila najstrožji bojkot vse« ga angleškega in japonskega blaga. Trgov« ci, ki bi ne uvaževali tega ukaza, bodo kaf znovani z visokimi globami.
—	Dragi moj, je z neodločnim glasom odvrnil tovariš, nikar se ne šali ... o teh stvareh ničesar ne vemo. Končno ie naše znanje ... in če mi hočeš verjeti . . .
Prišla sta pred polje in se za trenutek naslonila na ogradno pleter. Deset metrov pred .liima so tUio in skoro nepremično z visokim plamenom gorele štiri v zemljo vtakniene sveče. Bela postava .ie bila stegnjena med te tragične baklie.
—	Dragi moj Brugel. saj ti pravim. . če bi mi kaj verjel . . . ie z globokim glasom sopihal tovariš, bi že kar zvečer nesel denarja v župnišče in bi se z menoj vrnil v vas . . . Nikar se ne zabavaj z mrtvaki . . .
Ko ni več slišal prijateljevega glasu, se je Brugel okrenil in opazil, da jo Je tovariš popihal. Čuti! se ie čisto osam-'jenega in onemoglega. Pot ga je oblil in noge so se mu vdajale.
Okorel je. Toda, kai! Dvajsetkrat se je zagnal nekoč v ogenj karteč in zdaj naj bi se umikal pred to rečjo? . . .
Uprl se je na palico, ki se je vgrezala v zemlro, kroteč v sebi žival, ki je hotela ube"iti. Srce se mu je stiskalo, grlo ožilo, toda ustavil se ni. dokler nI bi! že čisto blizu . . .
Vas se je motila, mrtvaškega odra ni bilo nikjer. Stegnjeno truplo je zelo enostavno počivalo kar ra ženili-
Vpliv sleposti na socijalno stanje
Ker mnogokrat ne pojmimo pravilno posledic sleposti na socijalno stanje slepčevo, smatram za potrebno in koristno, ako si jih pobliže ogledamo.
Predvsem poudarjam, da vzbuja sle-post zanimanje in sočutje kakor vsaka druga nesreča. Trdim celo, da ne sočustvujejo ljudje z nobenim nesrečnikom bolj nego ravno s slepcem. To srčno, iskreno sočutje je za slepe pravi blagoslov. Brez njega ne more nihče usnešno delovati zanje.
To zanimanje in sočutje ima pa tudi svojo senčno stran. Res je. da dobro de človeku, ako sočustvujejo ljudje z njegovo nesrečo. Istina je pa tudi, da postane to sočutje mučno, ako se kaže v preveliki vsiljivosti in postrežljivosti. Saj vemo, da nihče rad ne sliši svojih napak, tudi slepec ne. Vendar se pa to prerado dogaja zlasti povodom raznih obiskov v zavodih za slepe. Tedaj ni glasnega pomilovanja vpričo gojencev konca ne kraja. S tem slepcu nehote in nevede škodimo, ker ga opozarjamo na njegovo nevoljo, ki bi so. je sicer niti ne zavedel. Da se vidci ob vstopu v zavod za slepe ne spozabijo, vise po stenah tablice s primernim svarilom. Tudi v našem zavodu za slepe te opozarjajo tablice z besedilom, ki ga je priredil prof. A. Funtek. Glasi se:
Kdorkoli naše zavetišče kot dobrodošel gost obišče in ginjen gleda, kaj je beda, naj zraven tudi se zaveda, da njim, ki mrak oči jim krije, v tem domu luč prosvete sije.
Še huje žali slepca zapostavljanje in zasmeh, kadar mu spričo sleposti kaj izpodleti. Privzgaja se mu tako malo-dušnost, ljudomrznost, zavidljivost, škodoželjnost in še druge zlobe. (Be-žek). Hočemo mu pomagati, pa ga ponižujemo; govorimo o njegovi osamosvojitvi, pa oviramo njegovo pridnost in veselje do dela z miloščino in podporo, s čimer ponižamo slepca na najnižjo socijalno stopnjo. Podpora je sicer potrebna, a priti mora o pravem času in po pravi poti.
Dalje poudarjam, da ne stori nobeno drugo telesno pohabl.ienje človeka bolj odvisnega od drugih ljudi kakor slepost. Slepec se ne more sam orijentirati v neznanih krajih. Hočeš, nočeš, mora prositi pomoči za taka opravila, ki bi jih vidci ogorčeno odklanjali. Pomislimo le na čitanje naših knjig, ki jih slepec sam ne more čitati, na pisanje pisem itd. Le malo je del in opravil, ki jih more vršiti slepec samostojno. Zato lahko pojmimo njegovo globoko bol.
Vsled težke telesne hibe je slepcu oteženo tudi njegovo duhovno izobraževanje. Navezan je edino le na zavod za slepe in na specijalne knjige v toč-kopisu. ki si jih pa zaradi vsokih cen ne more nabaviti. Z izposojevanjem so pa združene razne sitnosti in težkoče. Res je. da ne zaostaja izobrazba, ki jo dobivajo po šolah za slepe, mnogo za ono normalnih šol. Pomislimo pa, koliko stane to izobraževanje, knjige, učilo itd. Višje izobrazbe na srednjih in visokih šolah se priprosti slepci niti posluževati ne morejo, ker stanejo knjige v točkopisu naravnost ogromne vsote. V našem jeziku jih sploh nimamo. Zato so deležni višje izobrazbe le slepci bogatih družin. Iz njih je pa razmeroma jako malo slepcev. In kaj po končanih študijah? V največ slučajih ne more dobiti inteligenten, visokonaobra-
žen slepec z vsemi mogočimi izpiti nobenega primernega mesta. Res je, da so zavzemali slepci visoka, odlična mesta. A zaradi današnje nadproduk-cije vidcev v vseh poklicih je naobra-ženemu slepcu le težko dobiti primerno službo. Saj se pomišljajo celo prosvetne oblasti, da bi nameščale slepe učitelje na zavodih samih. Še največ sreče imajo danes slepi učitelji-glasbe-niki. Najbolje izhajajo danes dobro izurjeni slepi obrtniki kot pletarji, šče-tarji, vrvarji, knjigovezi, uglaševalci klavirjev in še nekaj drugih. Slepa dekleta vrše poleg navedenih obrtov za moške še pletenje in kvačkanje na roko in stroj. V Berlinu v obširnih Siemens-Schuckertovih tvornicah porabljajo slepe kot tovarniške delavce prav s pridom. Večina teh delavcev zasluži ob stroju celo več nego njih tovariši — vidci. Sploh skrbe v nemških pokrajinah za slepe v socijalnem oziru vzorno in posnemanja vredno.
Kot državljan naleti slepec na razne ovire. Le redkokdaj vrši kako častno službo v občini. Kot porotnik ne more delovati. Njegovo pričanje pri sodiščih je skoro v vseh slučajih izključeno. Njegova oporoka, ki jo je sicer sam spisal in podpisal, je neveljavna. Veljaven tudi ni njegov podpis na javnih listinah. V navedenih primerih kakor tudi v drugih bi nioral zakonodajalec natančno precizirati razne državljanske pravice, ki naj bi jih imeli slepci. Kljub svoji hibi so vendale državljani.
Ustanovitev lastnega ognjišča je skoro izključena. Sploh moramo vedno in povsod zakonsko zvezo le odsvetovati, ker postoje resni pomisleki, tudi z ozi-rom na potomstvo, čeprav je en del popolnoma zdrav. Le ako so dani pri nor. malnem dekietu vsi pogoji, zlasti premoženje in ljubezen, mož-slepec pa je zdrav, izurjen obrtnik, je zakon lahko srečen.
Navedel sem le glavne momente. Izčrpno pisati o naslovu ni bil moj namen.	_ Jos. Kobal.
Dečji dom v LJubljani je kulturni zavod, na katerega smo Slovenci po vsej pravici lahko ponosni. Ta zavod je prvi svoje vrste v naši državi. Hrvatje so uvideli njegov veliki pomen za bodočnost naroda zato zidajo zdaj tudi v Zagrebu svoj dečjl dom. Zgradbe dečjih domov so eminentne važnosti, zakaj v njih se poučuje in kaže, kako je treba ravnati z dojenčkom, da se ohranijo pred boleznimi. Nikdar ni namreč človek tako ogrožen od bolezni kakor v prvem leta življenja. Neverjetno mnogo otrok umrje v prvem letu in to po veliki večini samo vsled nepravega ravnanja ž njima. Pred svetovno vojno je umrlo od 100 novorojenčkov, preden so dočakali starost enega leta na Ruskem 30, na Hrvaškem 25, r,a Kranjskem 18 na Angleškem 10, na Norveškem 8. Odkod ta razlika? Ali so ruski in hrvaški novorojenčki slabše narave kakor angleški tn norveški? Nikakor! RazKka je vsled tega tako velika, ker na Angleškem in Norveškem matere bolj skrbijo za dojenčke, ker rajše same doje, zlasti pa vsled tega ke* so na Angleškem in Norveškem žene mnogo bolj poučene o pravilnem negovanju dojenčkov kakor pa na Ruskem in pri nas na Hrvaškem in Slovenskem. Glede na zgoraj navedene žalostne statistike v slovanskih državah, moramo zidanje dečjih domov z veseljem pozdravljati.
Osemurnl delavnik v Franciji. Francoski parlament je na seji 8. t. m. po te°meljrti razpravi odobril od vlade predloženo ratifikacijo washingtrn>ske pogodbe. Predlog, naj se izvede ratifikacija istočasno z ratifikacijo nemškega parlamenta, je bil odkk> njen s 420 glasovi proti 150.
—	Papa, je zaklica! Brugel s slabotnim glasom.
Nihče mu ni odgovoril. Le lahen dih je zagibal svečne plamenčke.
—	Papa, je ponovil z višjim glasom.
Zdajci se mu je zazdelo, da mrtvec
živi. Rjuha, v katero je bil zavit, se je dvigala in nižala, kot da truplo pod njo diha.
Ko še na tretji poziv mrtvak ni ničesar odgovoril, je Brugel z nervozna roko potisnil železno ost v razpr^rto stvar . . .
Nekaj je od bolečine zastokalo. Nato se je truplo skobacalo pokonci in pokojnik ie žurno odgrnil svoje obličje.
— Tiho bodi. Brugel! Jaz sem . . . zvonar . . . vaški mežnar . . .
Brugel ni mogel spraviti besede iz sebe.
—	No, saj razumeš . . . življenje je zdaj težko . . . vse je tako drago . . . Zato sem si izmislil to zvijačo ... Za vsako mašo dobim po štirideset sol-dov . . . Nikar me ne izdaj... sicer sem ob službo ...
In ker Brugel še vedno ni prišel do sape:
—	Ntkar me ne izdaj. Brugel! Delila si bova dobičok . . . Vsakikrat ti bom odštel dvajset soldov . . . več ti ne morem dati . . . Prisegam ti, da ob tej dra-gin" sveč skoro nič ne zaslužim . . .
Nenadna besnost je popadla Brugela.
Tega nesramnega goljufa se je torei ravnokar bal, on, možak iz strelskih iarkov, in zastran njega je že šest mesecev vsa vas živela v takem strahu in ženske ter otroci so ponoči videli plašne strahove v sanjah . . . Vrgel se je na bandita. ga zgrabil za vrat in mu vtisnil vanj silovite prste, dokler grgranje ni potihnilo . . .
To pot je bilo res truplo, pravo truplo zleknejo pred njim. Ko je Brugel popolnoma dognal, da se zvonikar ne bo več prebudil, ga ie zavil spet v mrtvaški prt prižgal dvoje sveč, ki sta ugasnili med borbo, in počasi odšel s polja.
»Malo preveč sem ga potipal,* je pomislil. »nisem tako nameraval, ampak kar je — je . . . Sicer pa boljšega itak ni zaslužil.*
» • •
Neverjetna reč se je zgodila.
Stari oče Brugel. ki se je tisto noS vrnil na svoje p^lje. ni hotel več oditi. Ne molitve ne maše mu niso mogle vrniti večnega miru. Treba ca je bilo drugič pokopati.
Ti dogodki so zmedli v vasi mnogim vaščanom možgane. Zlasti seveda zvo-nikarju, ki je tisti večer izginil, da nikdar nihče ni mogel izvedeti kam..,
(P. K-nJ
»JUTRO* it, 169
6
Četrtek 23. MI. 1925
Davki v Sloveniji in
Esjaiko kakior Slovenija plačuje tudi Vojvodina nerazmerno visoke davke. Kakor pri nas vsi sloji protestirajo proti previsokemu in še prekoproračunskemu obdavčevanju, tako se je tudi v Vojvodini vršila cela vrsta protestnih shodov gospodarskih krogov proti brezobzirnemu izterjevanju davkov, ki tlači predvsem trgovino, obrt in industrijo, a tudi kmetijs.tvo.
Nedavno smo poročali, da plačuje Slovenija davke visoko nad proračunom, sedaj objavljamo še podatke o plačevanju davkov v Vojvodini. Iz poročila finančnega ministrstva je razvidno, da je piačal'a Vojvodina na davkih v času od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925 okrog 237.44 milijona dinarjev, dasiravno je proračun za to dobo predvideval le okrog 179.06 milijona dinarjev. Vojvodina je torej plačala v tem času za okrog 58.38 milijona dinarjev preko proračuna. Le za prve tri mesece t. 1. je bilo po državnem proračunu predvideno, da plača Vojvodina okrog 44.77 milijona dinarjev. a plačala je v resnici okrog 65.36 milijona dinarjev, to je za 20.59 milijona preko proračuna.
Razumljivo je, da s>o davki po vojni večji, toda davčno obremenjenje ne sme uničevati1 produkcijo in povzročati bedo. Nešteto .ie pri nas v Sloveniji zlasti malih obrtnikov, ki delajo le za bomo življenje in za davke. Vojvodinci imajo glede na davke značilno prislovico: Ovca, ki daje mnogo volne in ki se more dvakrat na leto striči, se ne sme zadaviti.
Ne gre Pa tu samo za prekoproračun-sko izterjevanje davkov, temveč je sedaj že čas, da se davčna bremena izenačijo in da se čim prej spravi pred Narodno skupščino zakon o neposrednih davkih, ki bo. kakor se je nedavno poročalo, v kratkem končnoveljavno redi-giran. Ako bodo tudi potem še davčna bremena previsoka, bo vendarle lažje spraviti davke na pravično mero, ker bo interes vseh jugoslovenskih davkoplačevalcev enak.
Maloduliosi naših
Vladajoča kriza in poslovna stagnacija zeio vplivata na naše industrijce, trgovce in obrtnike. V svoji malodu-š nos ti mislijo, da so zaman vsi koraki za povzdigo podjetij. Tako izgubljamo naše odjemalce, ki krijejo svoje potrebe pri izven slovenskih tvrdkah, ki delajo še reklamo in propagando za svoje izdelke in skušajo z največjim naporom prekoračiti krizo.
Konjunktura se bo sigurno izboljšala v jeseni zaradi zelo dobre žetve in velikega izvoza, ki se ho začel po mlačvi. Ljubljanski velesejem je započel z najobsežnejšo propagando za koncentracijo velikega števila kupcev iz vseh krajev ob priliki svoje prireditve od 29. avgusta do 8. septembra v Ljubljani.
Slika letošnjega velescjma naj bi bila slika oživljajočega se gospodarstva. Pozivamo vse industrijce, trgovce in obrtnike, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo. Le v slogi in v skupnem, organiziranem delu je moč. Naj nihče ne izostane, ker s tem ne škoduje samo skupnosti marveč največ samemu sebi. Malodušnežev ne sme biti med vrstami naših pridobitnikov.
Odhirajmo seme za setev
Da je taka razlika pri letošnjem pridelku žita, ziasti pri pšenici, v istem kraju v raznih legah z enako zemljo, bi ne verjel, če bi tesa ne videl.
Vobče je letos pšenica prav dobro uspela; pričakuje se oovprečno osemkratni pridelek posevka, vendar pa se dobijo mnogi kmetovalci, ki bodo imeli tudi desetkratni in celo Hkratni pridelek na ha; to znaša v tem primeru 14.40 metrskega stota, odnosno 18 do 25.20 metrskega stota na ha. Tudi kvalitativno je pšenica prav dobra: 1 hI bo povprečno tehtal 76 kg. Vendar pa se opaža, da ho pridelek jako plevelast. ovobito ljulike je mnogo — ponekod sfero do tretjine.
Ctfs mlačve se bliža. Naša skrb naj 6o se4aj, da si pripravimo in nabavimo najboljše seme za setev. Kolikor si ga nismo sami že na njivi oziroma iz snopov odbrali, skrbimo in pazimo vsaj sedaj predvsem na to, da se bo odbralo za seme popolnoma čisto, najbolj debelo. klenasto in kalivo zrnje ter da bo odgovarjalo glede uspevan.ia popolnoma dotičnim podnebnim in zemeljskim (talnim) razmeram. Na najlažji in najbolj praktični način se semensko zrnje čisti s trijerji
Naloga vseh kmetijskih činiteljev je, da vsak v svojem okolišu skrbi in poišče semensko žito — najboljše izmed dobrega — ter ga skuša vsaj v dotič-nem okraju razpečati Gledati je na to, da bo imel tak producent čim večji trgovinski efekt in da se mu ho to delo v istini izplnčalo. Znano je. da dobro seme ni nikdar predrago. Če se bomo zanašali v tem oziru na tujezemstvo in njene semenoKojske postaje, bomo doživeli še marsikatero razočaranje, in sicer toliko časa. dokler ne bodo domače na novo osnovane semenogojske postaje producirale semena, ki bodo v vsakem oziru popolnoma odgovarjala našim razmeram.
Za enkrat bi bilo važno, da se stvar resno vzame v roko in skuša doznati
predvsem: 1.) ime producetrtov najboljšega semena; 2.) izbira in razstava vzorcev z navedbo cene in količine; 3.) ugotovitev kvalitete (event. ime semena), upoštevajoč pri tem podnebne, krajevne in zemeljske (talne) razmere, kjer bi isto najbolje uspevalo; 4.) skrb za čistost semena in za čim večje raz-pečavanjjs istega: 5.) temeljit pouk o razkuževanju semena in racijonalnl uporabi umetnih gnojil; 6.) epozoritev na največje napake pri setvi.
__Fr. Kafol.
Vinogradi v Ijatomersko-ormolkih goricah
Trta ie letos dobro prerinila in lepo pognala. Nastavek je bil zelo povoljen in je navzlic precej neugodnemu vremenu z malimi izjemami zadovoljivo odcvetel.
Peronospora se je tu in tam v manjši meri pojavila. Vsi vinogradniki so pa letos proti tej opasni bolezni takoj energično nastopili, tako da je njihova podjetnost naravnost občudovanja vredna. Delalo se je izključno z galico ter škropilo najmanj štirikrat, sem in tja pa tudi po 5 do 6 krat. Oidij se pojavlja mestoma v malenkostni meri. Tudi proti temu se dela z vso vnemo, in to največ z žveplom, ponekod pa tudi z sulikolom in saloidinom. Najbolj se je bati sedaj baš oidija in tu bo trebalo biti dobro na straži. Proizvajalni stroški bodo letos zelo veliki. Toča je nekatere dele žal že precej poškodovala.
Nasproti dobrim vinskim letinam smo za okrog 10 do 14 dni zaostali. Glede kvalitete pa se seveda danes še ne more izreči kaka zanesljiva ocena. Po sedanjih izgledih pa vsaj lahko pričakujemo kvantitativno nadsrednjo trgatev.
Letnika 1924. se še nahaja tukaj okrog 3 do 4000 hI vseskozi izvrstnih kvalitet (nad 12 stopinj Malliganda). Cene so po 9 Din in višje franko nakladalna postaja. Trgovina se je zadnji teden nekoliko poživela, ker se splošno sodi. da letošnji letnik ne bo dosegel izvrstne kvalitete. Letnika 1923. se še naide tu in tam kaka mala množina, medtem ko sta letnika 1921. in 1922. popolnoma izginila iz kleti.
Hmelfski nasadi v žateškem okrožju
Stanje se je poslabšalo.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam poroča:
Žatec (ČSR), 18. julija. Ugodno vreme in zadostne padavine minulih dni so povzro čile, da je rastlina lepo napredovala v razvoju, da je polna cvetja, ki že tudi prehaja v kobule. V začetku prav dobro stanje se je pa sedaj v toliko izpremenilo, da se prikazujejo posledice ponovne pomnožitve hmeijskih ušic in posledice hladnih noči. Poleg medene rose se pojavlja v posameznih nasadih tudi črna rosa. Tudi bakreni palež se pri hudi vročini bolj prikazuje.
Zaradi navedenih škodljivcev se stanje naših hmeijskih nasadov ne more več označevati kot tako zadovoljivo, kakor srno to javili v našem zadnjem poročilu. Od vremena bodočih treh tednov je odvisna množina letošnje letine ali bo le-ta obilna ali pičla polovica normalne množine. Sedanje stanje kaže bolj na drugo polovico.
Cene od 2400 — 2600 Kč za 50 kg. Zaradi silne vročine se je konzum piva povečal in je upati, da se bo tudi zboljšalo razpoloženje na hmeljskem trgu.
Tržna ooročila
Novcsadska blagovna borza (22. julija.) Pšenica: baška, 2 vagona 305; baška, za avgust, 5 vagonov 300; za avgust-sep-tember, 3 vagoni 300. Turščica: baška, 2 vagona 183; baška, glavna proga, 2 vagona 190. Otrobi: baški, pariteta Ljubljana, 1 vagon 215; sremski, 3 vagoni 1S0. Tendenca mlačna.
Zagrebški tedenski sejem (22. julija.) Zaradi včerajšnjega živinskega sejma v Veliki Gorici in današnjega v Sesvetah je bil dogon v Zagreb slab. Inozemskih trgovcev ni bilo, le neki zagrebški izvoznik je kupoval teleta za izvoz. Cene v glavnem brez sprememb. Dovoz krme je bil obilen. Cene za kg žive teže: voli 1. 8 — 10, II. 7.50 do 8, ITI. 6.50 — 7, krave 1. 6.50 — 8, II. 4.50 do 5.50, III. 3 — 4, junice I. 7 — 8.50, II. 5 — 6, junci I. 8 — 10, II. 7 — 8, teleta 9 do 10, svinje domače mesne 12 — 13.50, pitane 'domače 16 — 17 (sreraske zaklane 19 do 20) Din. Konji 2000 — 7000 Din komad po kakovosti. Krma: detelja navadna 100 do 120, lucerna 100 — 130, seno I. 75 — 80, II. 55 — 70, stisnjeno 80, slama 75 — 100 Din za kg.
Dunajski svinjski sejem (21. julija.) Do-gon 11.628 komadov. Zaradi zelo zmanjšanega dogona so se podražile mesne svinje za 20 do 30 grošev, debele svinje pa za 20 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo v šilingih': mesne svinje 2.10 — 2.80, 'debele 2.30 — 2.60.
Dunajska borza za kmetijske produkte (21. julija.) Ponudba na dunajskem tržišču je vedno večja. Kupčija pa je majhna, ker kupci računajo na daljnje oslabljenje cen. Notirajo vključno blagovnopromenii davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: s Potisja, nova 46 — 46.50, Manitoba III 56 do 56.50; r ž: domača 46 — 46.50; turščica: 32 — 33; oves: severnoameriški 44 do 45.
= Stanje Narodne banke SHS. Po izkazu z dne 15. t. m. se je v tedr.u od 8. do 15. t m. zmanjšal obtok novčanic za 5S.3S milijona na 5678.78 milijona Din. V istem času pa se je zmanjšala tudi kovinska podlo-
ga, in sicer za 933.12 milijona na 454.86 milijona Din zlate in neznane vrednosti.
= Občni zbori. Lesna industrijska d. d. »Drava« v Mariboru bo imela 6. avgusta ob 14. redni občni zbor v Mariboru. Meljska cesta 91. Drugi občni zbor ima 2. avgusta ob 10. Hranilno in posojilno društvo v Konjicah, ki bo sklepalo o razidu društva.
= Konec poravnalnega postopanja. Sklep s katerim je bilo ustavljeno poravnalno postopanje Ivana Severja, trgovca v Velenju, je pravoir.očen. Isto velja za poravnalno postopanje o imovini Ivana Končana trgovca v Šoštanju, ter o imovini Rudolfa Keb-luška, mehanika na Gomilskem.
= Likvidacija. Čevljarska gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Tržiču se je raz-družila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo na priglasitev terjatev.
= Konkurz je razglašen o imovini ležeče zapuščine Maksa Kopitarja, trgovca in posestnika v Cerknici, (prvi zbor upnikov 2S. t. m. ob 10.) ter o imovini Ar.tona Britovška trgovca v Slovenfcradcu (prvi zbor upnikov 31. t. m. ob 9.)
= Nova madžarska valuta. Iz Budimpešte poročajo, da se je madžarsko finančno ministrstvo v sporazumu z Madžarsko narodno banko izreklo za uvedbo angleškega šilinga kot valutne enote. Obenem z valutno reformo se bo v Madžarski dovolila tudi svoboda valutnega in deviznega prometa.
— Za poset češkoslovaških velikih sejmov ni treba vizuma. Češkoslovaška pristojna ministrstva so izdala odredbo, po kateri inozemski posetaiki češkoslovaških velikih sejmov ne potrebujejo vizuma, temveč morajo imeti samo sejmsko legitimacijo, overovljeno od kakšnega češkoslovaškega konzulata.
= Pogajanja za ustanovitev mednarodnega lesnega kartela. Z Dunaja poročajo: Kakor se doznava se vrše pogajanja za ustanovitev mednarodnega kartela, ki bi obsegal zaenkrat Rumunrjo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Avstrijo. V mislih je organizacija, ki bi regulirala cene za različne izvozne pokrajine za celokupno lesno indu strijo. Na ta način bi bila produkcijska področja, ki zelo trpe pod pritiskom razmer, zaščitena pri naraščujočih produkcijskih stroških. Izgledi za stvoritev takšne kooperacije so baje zelo ugodni, ker že koncem velikega obsega pod vodstvom bratov Ro-se<nbergov podpirati ta prizadevanja.
Bor^e
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčaj-ski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 67.50—0, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225—245. Merkantiina (100) Praštediona 805—SOS. Kreditni zavod 175 —185, Strojne 104-130, Trbovlje 342—360, Vevče 100—108, Stavbna družba 165—180, 4Vic/o zastavni Listi Kranjske dež. banke 20 0, 4>ž% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: doge hrastove, s pokrovi 1 M, H hI, K hI, fco meja 0—1S5, O—140, 0.90, smrekovi drogi, 4, 5, 6, 7, 8 m dolž, 8.50, 9 in 10 cm na glavi debeline, ravni suhi, zdravi, fco nakl. postaja 210—0, lipovi hlodi Ia, od 25 cm debeline, fco nakladalna postaja 250—0, bukovo oglje Ia, fco meja 1 vagon (86); poljski pridelki: pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans 0—405; turščica slavonska, fco Postojna trans., 2 vagona 238—240, (238); otrobi pšenični, fco Ljubljana 180—0; laneno seme Ia, fco Ljubljana 560—0.
ZAGREB. V efektih je položaj nespremenjen. V večji meri se je od bančnih vrednot trgovala Jugo, kateri se je tečaj popravil na 98. Eskomptna je po včerajšnjem skoku na 110 padla danes na 107. Hipo se je okrepila na 57.5. Od industrijskih papirjev je obdržala čvTSti tečaj 45—50. Slavonija je oslabela. Promet v Vojni škodi je bil precej živahen in je tečaj za promptno blago porasel na 345.5—246. — Dinar je bil v Cnrihu nespremenjen. Zato tudi v Zagrebu ni bilo nikakih sprememb. Edino Italija je zaradi mednarodne oslabitve popustila tudi v Zagrebu ter se trgovala po 210—210.5 (zaključki). Blaga dovolj; tudi Narodna bar.-ka je pokrivala povpraševanje po čekih na London in Prago. Skupni promet je znašal 6.3 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2270—2300, Dunaj 797.5—809.5, Berlin 1351—1366, Budimpešta (zaključki 0.0803—0.08035), Italija Izplačilo 208.9— 211.9, London izplačilo 276.2—279.2. ček 276.125—279.125, Newyork ček 56.7—573, Pariz 267.5—272.5, Praga 167.9—170.3, Švica 1105—1115; v al n te: šilingi 800—S12, Kč 166.05—168.45; efekti: bančni: Eskomptna 107—109, Kreditna Zagreb 104— 105, Hipo 57—57.5, Jugo 97.5—98, Ljubljanska kreditna 235—0, Praštediona 810—815, Etno 170—187.5, Slavenska 66—67, Srpska 130—131: industrijski: Eksploatacija 47—50, Dubrovačka 560—570, Šečerana Osijek 505 —510, Isis 58—61, Nihag 41—45, Gutnann 410—415, Slavonija 47-48.5, Trbovlje 350 —360, Vagon Osijek 87—90, Vevče 100—0, državni: 7% posojilo 68, agrarne 38—10, Voma škoda 245— 246.
BEOGRAD. Tečaji so ostal! na včerajšnji višini. Narodna banka je dala nekaj blaga v devizah na Londoa, Švioo in Newyork. Večji promet je bil le v devizi na Prago. Posamezne devize so bile dražje kakor v Zagrebu. Notirale so devize: Dunaj 804— 805, Berlin 1360—1365, Italija 210.5—211, Newyork 56.2—57, Pariz 277.25—277.6, Praga 270-271, Sofija 169—169.5.
CURIH. Beograd 9.05, Newyorfc 515, London 25.03, Pariz 24.30, Milan 18.975, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.55.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68.25, Zivnostenska 310, Assicurazlonl Generali 8550, Riunione Adriatica A 3750, Riunione Adriatica B 37S0, Cosulich 318, Dahnazia 200, Libera 511, Lloyd 5300, Oze-ania 188, Tripcovich 425, Dalmazia cement 620, Split cement 475, Krka 410. Devize: Beograd 47.50 — 47.90, DtnaJ 3S0 — 390,
Budimpešta 0.0375 — 0.0390, Praga 80.10 do 80.60, Bukarešta 12.75 — 13.25, Pariz 127.75 do 128.50, London 132.10 — 132.35, New-york 27.10 — 27.30, Curih 526 — 531. Valute: dinarji 47.25 — 47.75, 20 zlatih frankov 104 — 108, zlata lira 519.98.
DUNAJ. Beograd 12.425 — 12.465, Berlin 168.76 — 169.36, Budimpešta 99.70 — 100.10, London 34.4975 — 34.5975, Milan 26.06 do 2-6.18, Ne\vyork 709.35 — 711.85, Pariz 33.48 do 33.64, Praga 21.025 — 21.105. Varšava 135.15 — 135.65, Sofija 5.14 — 5.18, Curih 137.75 — 138.25; dinarji 12.39 — 12.45, dolarji 705.10 — 709.10, marke 168.05—169.05, lire 26.15 — 26.35, švicarski franki 137.80 do 138.60, češke krone 21.01 — 21.13, madžarske krone 99.65 — 100.15.
PRAGA. Beograd 59.12, Dunaj 475.50, Berlin 804.50, Rim 124.375, Budimpešta 4.6662, Pariz 159.62, London 164.10, New-york 33.75, Curih 656.50.
BERLIN. Beograd 7.36, Dunaj 5.9062, Milan 15.43, Praga 12.43, Pariz 19.80, London 20.391. Newyork 4.195, Curih 81.44.
LONDON. (Ob 11.10) Beograd 277, Italija 131.5, Ne\vyork 486.125, Pariz 103, Švica 25.03.
NEWYORK. (Ob 18. po našem ob 24.), Beograd 1.76, Italija 3.70, London 4.86 in ena osminka, Švica 19.42.
Bratje Sokola I. na Taboru! Vabim Vas vse, ki imate slavnostne kroje za danes zvečer ob pol 20. r.a Tabor, da predelamo redovne vaje, s katerimi nastopi okrožje Lj. H. kot posebna točka na župnem zletu 2. avgusta. Pozivam Vas, da se odzovete vsi in točno. — P. Capuder, okr. nač.
Sokolska župa Ljubljana. Lepake za župiti zlet, kJ se vrši 2. avgusta v Ljubljani na Taboru, smo razposlali na posamezna društva. Bratom tajnikom naročamo, da lepake javno izvesijo sicer isti me dosežejo svojega namena in veljave. Vabila s podrobnim sporedom razpošljemo te dni — Zdravo! — Zupno starešinstvo.	1518
»Sokol I.« Ob župnem zletu na Taboru bo dne 2. avgusta posloval posebni reditelj-ski zbor. Da bo svoji nalogi kos, rab: najmanj 60 oseb. Odbor vabi vse brate člane, ki imajo dobro voljo ki hočejo ob zletu na Taboru pomagati, da vstopijo v redlteljski zbor. Prijave sprejema brat podstarosta III. V petek 24. t. mč je prvi sestanek rediteljev na Taboru ob 8. zvečer v pisarni. Zdravo! Odbor.	1519
Kamniško sokolsko okrožje priredi na praznik dne 15. avgusta svoj prvi celodnevni okrožni izlet v Radomlje, zvezan s na-raščajsko tekmo in veliko vrtno veselico. Toliko v vednost radi eventualnih drugih na ta dan namenjenih prireditev. — ZdTavo!
Sokol v Logatcu. Eno najmlajših društev v ljubljanski sokolski župi. to je sokolsko društvo v Gor. Logatcu, proslavi dne 15. avgusta pokritje svojega lastnega sokolskega doma z javnim nastopom in veliko ljudsko veselico. Pričakovati je, da se bodo slavja udeležila bratska sokolska društva od blizu in daleč v največjem številu. Prošnja za polovično vožnjo po železnici je že vložena.
Sokolsko društvo Rogaška Slatina praznuje dr.e 2. avgusta svojo petletnico z zle-tom celjskega sokolskega okrožja. Opozarjamo vsa včlanjena društva, da pravočasno javijo Sokolskemu društvu Rog. Slatina število udeležencev (članov, članic, naraščaja. moške in ženske dece). Prosimo vsa društva, ki so prejela prijavnice, da nam jih takoj vrnejo. Društva izven Celjske Sokolske župe, ki se nameravajo udeležiti zleta prosimo da nam javijo število udeležencev. Za polovično vožnjo je preskrbljeno. Tozadevne izkaznice odpošljemo takoj po prejemu prijav. Dohod v Rog. Siatd-no dne 2. avgusta z jutranjim, odhod z večernim vlakom. Spored zleta je razviden Iz lepakov. Zdravo! Odbor.
Juntorske pokdne tekme. Danes, v če*
trtek ob 20. seja rnedklubskcga odbora v sobi Športne zveze. Narodni dom. K seji se pozivata kapetana Hermesa in Marsa. Sod* niki, ki so vodili igre I. kola se nujno nas prošajo, da takoj, še tekom današnjega dne*
va, oddajo sodniška poročila na naslov S. K.
Ilirija, Miklošičeva c. 13/I1L — Predsednik M. O.
S. K. Utrtje juniorji igrajo danes ob 18.
s Hermesom, jutri, v petek z Marsom. Na»
raščajski trening jutri ob 10. dopoldne. —
Nogometna sekcija.
Prvenstvena tekma Slovan : Ptuj se vr«
ši prihodnjo nedeljo na igrišču Ilirije, da se odloči komu pripade definitivno prvenstvo
II. razreda. S. K. Ptuj, ki nastopi prvič v Ljubljani, ima dobro moštvo, ki je odigra* lo mnogo tekem s sosednimi hrvatskimi klu« bi in z uspehom tudi že nekaj intemackmal* nih tekem. Za odločilno borbo se pridi no pripravlja tudi Slovan, da si pribori zrna* go in s tem prehod v I. razred. Z ozirom na momentano dobro formo in borbenost obeh klubov, je pričakovati zanimive tek* mc. Dolžnost športne publike je, da. v čim večjem številu poseti tekmo, da podpre proo vincijalno klube, ki šc v težjih razmerah kot v večjih centrih propagirajo šport med na* rodom.
A. S. K. Primorje — plavalna sekcija. Opozarjam bivše članstvo LASK*a, ki je prestopilo v A. S. K. Primorje, da ima vstop na klubov plavalni prostor s staro Laskovo legitimacijo. — Načelnik.
Kaj je z ljubljansko nogometno repre* zentanco? V nedeljo. 15. avgusta se odigra prvo kolo nogometnih tekem za kraljev po* kal med reprezentancami posameznih pod* | savezov. Iz zagrebških in beograjskih časo» i pisnih poročil posnemamo, da sc vrše za I tekme pri posameznih podsavezih že marlji* I vo priprave. Podsavezi so pridno na delu l in že se sestavljajo provizorične reprezotu
I tance, ki pridno trenirajo, da pri teh tek. mah čim častnejše zastopajo barve svojih podsavezov. Za to nas zopet navdaja boja, zen, da bo Ljubljana tudi pri teh tekmah pokazala, da se še nikakor ne more meriti z drugimi športnimi centri naše države. Tek me so pred durmi a ljubljanski pedsavez še ni ničesar ukrenil, da bi se med posa. meznimi klubi vršili redni treningi, na pod, lagi katerih bi podsavezni kapetan mogel sestaviti čim močnejšo reprezentanco ljub. Ijanskega podsaveza. Zavedati se moramo, da igramo z zagrebško reprezentanco, ki bo gotovo najboljša in za naše igralce prav trd creli. Treba je torej nujno na delo, lepo vreme vabi in omogoča baš sedaj v večer, nih urah prijetne treninge. Podsavezni ka petan g. Bkrudek pojdite na delo in storite, svojo dolžnost!
Ilirija : Adria 14 : 5. V nedeljo je go. stovala v Trstu hazena družina naše Ilirije, ki je predvedia zelo lepo igro ter sigurno zmagala s 14 : 5. V napadu se je odlikovala zlasti Omanova, ki je sama zabila 7 golov Dobra je bila tudi branilka Vidrova, vra. tarica pa bi lahko ubranila 3 gole. Doma. činke Iliriji niso bile dorasle in so pred. vedle slabšo igro nego v Ljubljani. Družina Ilirije je bila od slovenskih rojakov v Trstu zelo gostoljubno sprejeta.
Ljubljanski plivački podsavez. V petek, 24. t. m. ob 21. uri, seja upravnega odbora v kavarni Emona.
Ljubljanski plivački podsavez. Na za. htevo Saveza se za prvenstvo Slovenije raz. pisuje še sledeče točke: seniorji: 400 m pro* sti stil, 400 m prsno, 200 m hrbtno, seniorke štafeta 4 X 50 m (predpisana), prsno 100 m. — Na svoji seji z dne 18. t m. je odbor LPP. sklenil, da se letošnje tekmovanje za prvenstvo Slovenije vrši na Ljubljanci (prn, stor LSK.) in ne na Bledu. Rok prijav je določen do 25. t. m. do 12. ure. — V ponet. ljek, dne 27. t. m. ob pol 21. uri se vrši v damskem salonu kavarne «Emona» seja sod niškega zbora. Vsak klub mora v sodniški zbor imenovati pet svojih članov, ki moraš jo prisostvovati omenjeni seji. — Tajnik I.
Turneja državnega prvaka S. K. Juga slavije. Upravni odbor Jugoslavije Je ca svoji zadnji seji sklenil, da priredi moštvo Jugoslavije meseca septembra daljšo tur« nejo po naši državi Ob tej priliki nastopi Jugoslavija v Zagrebu, kjer odigra tekmo s Haškom, nato v Splitu, kjer tekmuje s Hajdukom in končno v Sarajevu, kjer igra s Saškom in Slavijo.
Kolesarski in motodkltstlčni klub v Sa> rajevu. V soboto se je vršil v Sarajevu se» stanek športnikov v svrho ustanovitve kole sarsko«mo\ociklističnega kluba. Sestanek je bil zelo dobro obiskan In so bila sprejeta tudi pravila. Klub ima povsem športni zna* čaj. 2e pri tem prvem sestanku se je vpi* salo v klub okoli 40 kolesarjev in motocikli; stov, ki bodo gotovo storili vse, da se tudi ta lepa panoga športa razvije v Bosni
Medmestna tekma Budimpešta : Za* greb. V nedeljo 9. avgusta se vrši v Zagre* bu medmestna tekma med reprezentanca* ma Budimpešte in Zagreba. Zadnja tekma med obema reprezentancama je končala v Budimpešti z zmago Madžarov v razmerju 3 : 1. Madžari pridejo sedaj v Zagreb z naj« boljšimi igraloi in vlada za te tekme velik interes. Upamo, da se bodo Zagrebčani do« bro odrezali, ker »o Madžari baš v zadnjem času doživeli v inozemstvu precej ne baš Častnih rezultatov.
Dunajski Slo\>an v Beogradu. Dne 8. in 9. avgusta nastopi L moštvo dunajskega Slovana v Beogradu, kjer odigra dve tekmi z BSK.
Lahkoatletsko prvenstvo Vojvodine! 100 m Scneši (Obilic) 11.2 sek.; 800 m Mi* škovič (Srbija, Kikinda) 2:08 min.; 5000 ni Tribunac (Jugoslavija) 1734; disk: Ambro« zy 43.48 m jug. rek.; krogla: Ambrozv 13.60 m; kopje obe roke: Plavšič (Sombor) 70.61 jug. rek.
Kolesarski podsavez Slovenije. Vsi pod savezni kolesarski klubi, kakor tudi posamez ni kolesarji ki bodo razstavili kolesarsko 9portns predmete o priliki letošnjega ljub' Ijanskega velesejma, v času od 29. avgusta do 8. septembra, naj blagovolijo omenjene predmete izročiti upravi velesejma, ki jih bo hranila do razstave. Pismena vprašanja naj se naslovijo na: Kolesarski podsavez Slovenije, referent za športno razstavo v Ljubljani.
Zvezdna dirka v Celje. Upravni odbof KPS. je sklenil prirediti zvezdno dirko in kolesarski zlet v Celje dne 9. avgusta. Ob tej priliki se bo vršilo tudi zborovanje celo« kupnega kolesarstva Jugoslavije. Kakor vsa« ko leto, naj tudi letos vsak klub oz. vsaka kolesarska sekcija priredi v lastnem delo« krogu iz svojega sedeža v Celje kolesarsko dirko (prvenstveno, skupinsko, parno, han» dicap itd.) Na cilju je poskrbljeno vse po« trebno, kakor skupni maserski lokal, zdrav« ciška pomoč, skupni cilj itd. Vsi kolesar« ski klubi se naprošajo, da sigurno do 23. t m. javijo podpisanemu odboru značaj dirke, oddaljenost v kilometrih, število dirkačev. Dno 29. t. m. bo sestavljen razpored, ki bo za vsak klub obvezen. Kakor vsako leto, naj se tudi letos snide v Celju polnoštevilno kolesarstvo Jugoslavije ter s tem pokaže ja« kost in velik napredek na kolesarsko šport« nem polju. — Vsi dopisi naj se naslovijo na g. Franc Ogrin, blagajnik KPS., Ljubijo na, Gosposvetska cesta 14.
Odprto pismo gg. Puclju in Prepeluhu
Podpisani izjavljam, da odklanjam val časopis, ki ste mi ga vsilili brezplačno. Bil sem poprej Radičev pristaš, kakor Vi. Poznam pa ga bolj kakor vi dva. Radič nas je sleparil s svojo republiko sedem dolgih let 2e pred enim letom sem spoznal, da je re-publikanstvo pa naj bo hrvatsko ali slovensko, brezplodno In škodljivo za gospodarski napredek naše države. Odklanjam vsako sodelovanje z vami in vašimi političnimi spletkarijami Izjavljam, da sem in bora podpiral edino stranko, ki dela za nas v parlamentu in to je samostojna demokratska stranka. — Milan Ceh, posestnik y Mar čj: vasi občina Sv. Enu,
^ljudska univerza" v Mariboru
pri nas se je že večkrat in z raznih sta« razpravljalo o tipu ljudskosizobraževal* zavoda, tipu, ki bi v zadostni meri upošteval vzgojna načela in ki ne bi bil roolj s tujih tal presajena rastlina, ampak 3i bil prilagojen našim razmeram in našim potrebam. O tem so pisali prof. Ozwald, dr. 2geč in dragi. Imamo «Ljudsko visoko šo=> v Ljubljani, »Ljudsko univerzo® v M a* ■iboru, »Ljudsko vseučilišče »v Celju, «Puč« io vseučilište« v Zagrebu, «Naroani univer« »iiet» v Beogradu, «Pučko sveučilštes v Sa* rJjevu itd. Videti je, da se pri nas pojavlja :;va potreba takega načina ljudsko*izobra= žjvalnega dela, doslej pa še nismo pokazali nič drugega ko posnemanje tujih vzorcev. Sajdalje je šel Vidovič v Sarajevu. Drugod vrše predavanja navadno brez določene« p učnega načrta, brez izrazitega smotra, po ttkod celo tjavcndan. Vse je več ali manj ,slučajno«, «predavanje radi predavanja.® Do takega nesmotrenega, zgolj umstvenega izobraževanja« množic imajo vso pravico rszna kulturna društva, medtem ko ie giba; njo ljudskosizobraževa'nega šolstva nekaj {isto drugega. Kaj — o tem ne bomo raz« vijali na tem mestu dolgih in odvisnih teo« rij. Upamo pa, da se bo počasi izcimil enot« usjši, našim razmeram prikladnejši tip ljudskega vseučilišča«. Tip, ki bo rezultan« našega kulturno»vzgoj.aeg.i dela v vseh oblikah in smeren. Zanj ie pa pogoi: glo» boka reforma našega šolstva Vse to pa so danes zgolj zasnove: vse ;e le tipanje in iskanje.
Tako je tudi delovanje »Liuaske univer« it» v Mariboru daleč od onega ideala, ki bi postavila teorija. Tudi njena predaval« niča še ni postala šola, učilišče in vzgojeva« lišče odraslih ljudi v pravem pomenu bese« de. Vendar pa se nam zdi, da ima zdravo rast in da počasi to postaja. Ni se šc zh« čela kristalizacija našega tipa aljudske uni« verze®, kaže pa se prvo, primitivno nasta« ianje ljudskega učilišča, v katerem dobiva besedo prleg suhega umstvenega znanja tu« di srčna kultura. Predavanja se združujejo
godbo in petjem. To je že nova oblika vzgajanja odraslih ljudi. Oblike seve še ni« majo trajnega značaja, a namen, da se «Lji:dska univerza« povzpne nad običajen društveni nivo, se da videti. Za sedaj je še precej blizu dunajski «Uraniji», a se že na« giblje k tipu «Husove škole pro vyšši vzde« lani a narodni vychovu», ki deluje s toli« kim elanom na Češkem. Premctrimo tedaj
njeno delovanje v minulem šolskem letu! *
V letu 1924«25 se je gibalo delovanje ma« riborske »Ljudske univerze® v treh smereh: i. tečaji, 2. predavanja, 3. glasbeni in mla« dinski večeri.
Tečaji so se vršili takole: Vodstvo je azglasilo, da naj se prijavijo oni, ki bi ho« sli obiskovati tečaje iz slovenščine, mate« matike, zgodovine, risanja i. dr. Oglasilo se
jo 30 do 50 ljudi. Vsi brez izjeme lz »nižjih slojev*. Delavci sluge, poduradniki. Izbrali so si predmete in se vpisali. Plačati je bilo treba malenkostni znesek — 2 ali 3 Din na uro — zakaj predavali so srednješolski pro« fesorji in pravično je, da se jih nagradi s primernim honorarjem. Slušatelji so priha« j ali dvakrat na teden v predavalnico v Ka« zini in poslušali — oni, ki so imeli več pred« metov — po tri ure profesorje, ki so jih uvajali v svet znanja. Uk je napredoval do« kaj razveseljivo, ob koncu so nekateri po« ložili meščanskošolske izpite, da so se lah« ko pomaknila za klin višje na lestvici držav« ne hijerarhije, večina pa si je pridobila te« meljitejšo podlago za nadaljnje izobraževa« nje in bodo nadaljevali tečaje še iz drugih predmetov. Važno je, da se mimo praktične« ga znanja slovnice, računstva itd. navza« mejo tudi logičnega mišljenja ter dobe več veselja do izobrazbe.
Predavanja so bila deloma podana v okvirju enotno zasnovane serije; tako sta bili v minulem poslovnem letu na vrsti se« tiji: »Črtico iz slovenske zgodovine, kulture in umetnosti® ter »Češkoslovaška®. Ostala predavanja so bila več ali manj izpopolnje« valna. Naj navedemo po kronološki vrsti letošnja redna predavanja:
13 oktobra: Kake so naloge »Ljudske uni« verze® (inž Kukovec). 27. oktobra: O alko« holizmu (dr. Marinič) 3. novembra: O spol« nih boleznih (dr. Robič). 10. in 17. novem, bra: O duševno zaostalih otrocih (R. Ska« la). 24. novembra: Pariz nekdaj in sedaj s skioptičnimi slikami (prof. dr. Kotnik). 2. in 5. decembra: Francoske gotske katedrale (s skioptičnimi slikami, inž. Kukovec in arh Jelene). 5. januarja: Uvod v pedagogiko (A. Koprive). Ciklus: «Črt\ce iz slovenske zgo= dovine kulture in umetnosfh. 12. januarja: Pregled slovenske zgodovine (rav. Pire). 19. in 22. januarja: Kmetski upori (prof. Teplv) 4. februarja: Razvoj slovenskega jezika (dr. M. Kovačič). 16. februarja: Pregled sloven« ske književnosti (dr. Ivan Lah). 19. februar, ja: Slovenska pokrajina (ravn. Pire). 23. fe« bruarja: Prešeren (pred prof. Teply, z re« citacijami članov mariborske drame). 1. mar ca: Gregorčič (priredili gimnazijci). 9. m 16. marca: Slov. moderna lirika (prof. Jan« ko Glaser). 23. in 26. marca: Slovenska umet nost (dr. Štele). Vmes je bilo predavanje prof. Favaja: »Zmisel življenja® (26. januar« ja). 30. marca se je začel češki ciktus, sko« raj vsako predavanje s skioptičnimi slika« mi. Vršila so se sledeča predavanja: 30. mar ca: Češka zgodovina (rav. Pire). 2. aprila: Češke pokrajine, I. del (prof. Gruntar). 6. aprila: Masarvk (B. Borko). 16. aprila: Če« ško stavbarstvo in kiparstvo (dr. Mesesnel). 20. aprila: Češka literatura do Husa (prof. dr. Burian). 23. aprila: češko slikarstvo (dr. Mesesnel). 30. aprila: Češke pokrajine, II. del (prof. Gruntar). 4. maja: Češka litera« tura, II. del (prof. dr Burian). 7 maja: Če« ško narodno gospodarstvo (prof. Gruntar).
S tem je bila češka serija zaključena. Sle« dili sta še potopisni predavanji: V Carigrad
(Ljudmil* Pcdjančeva in V Slamo inž. Lop» ša.)
Vrhu tega so se vršile razne vmesne pri« leditve, tako na pr. prvi radiokoncert (dva« krat) s predavanjem inž. Tomšiča, otroški večer: I. s čitanjem pravljic (dramski rav« natelj Bratina), II. z muzikalnimi in recita« cijskimi točkami, dalje komorni koncert kvarteta Michl, koncert češke glasbe (v okvirju češkega cikla) ter večer slovenske
narodne pesmi v okvirju cikla o Slovencih. •
Ali je to ljudska univerza? V nekem ljub« ljanskem časopisu je nekdo ironično omenil, da se pri nas vrši ljudsko visoko šolstvo v znamenju radio koncertov. Teoretično, z visokega idealnega in načelnega piedestala je ta opazka upravičena. Praktično pa je se« daj, ko še nimamo nikjer pravega ljudske« ga vseučilišča čisto postranskega pomena, ali društvo, ki se bavi s problemi ljudskega visokega šolstva zainteresira občinstvo za« se s kako — da povemo v jeziku reklame — atrakcijo. Besede «Ljudska univerza® pri nas ni mogoče vzeti bukvalno, zato tudi ne sme« mo zahtevati od nje več ko nam lahko daje. Zdi se nam, da je življenje, gibanje, aktiv« nost in praksa več vredna nego mrtvilo, teoriziranje, zanikanje. Boljše nekaj ko nič — pravi naš narod.
Prvo primitivno nastajanje ljudskega uči« lišča vidimo v tečajih, ki jih prireja mari« borska »Ljudska univerza® in v serijah jav. nih predavanj. Tečaji poglabljajo znanje, vplivajo pa tudi — pod pogojem, da jih vo« aijo dobri ljudsko«izobraževa!ni pedagogi na srce in voljo. Tečaje bo treba razširiti v pravo seminarsko delo, kjer se bodo či» tali spisi znamenitih pisateljev. To bodi hrbtenica ljudskega vseučilišča! Predavanja v serijah imajo to prednost pred nevezanimi predavanji, da razsvetljujejo kak predmet z več strani in z večjo intenzivnostjo Se« gajo širje in zato tudi več zajemajo. V te« čajih in v predavalnih ciklih so prvi poskusi sistema, učnega načrta, učilišča. Posebno mesto imajo muzikalne prireditve, ki so vedno združene s predavanji; tako petje ali godba ilustrira govornikovo izvajanje in pri. reditev dobi prisrčnejši značaj. Ljudsko uči« lišče, ki zahajajo vanj od poklicnega dela utrujeni ljudje, ne sme biti hladna učilnica in mrka delavnica, temveč kraj veselega du« ševnega dela, ki navdušuje, tolaži in prepri« čuje.
Tako se polagoma pojavljajo iz izkušenj elementi bodočega ljudskega visokega šol« stva v našem narodu. Uspeh, ki ga je do« segla mariborska »Ljudska univerza® s ta« kim delom, se kaže v znatno naraslem po« vprečnem posetu in v splošnem zanimanju, ki vlada zanjo v javnosti.
Upati je, da se bo v novem poslovnem letu pod vodstvom svojega programatične« ga in stvarnega voditelja g. inž. Kukovca še dalje razvijala k idealu one institucije, ki jo umevamo pod njenim imenom.
B. Borko.
Dopisi
HRASTNIK. V nedeljo večer le priredilo izobraževalno društvo »Edinost® iz LJubljane igro »Navaden človek*. Ker je bilo to nedeljo Izjemoma enkrat lepo vreme, Je odhitelo nebroj naših ljudi na Mrzlico in zlasti na tombolo v Trbovlje, tako, da je bil obisk jako pičel, kar pa Je jako škoda z ozirom na prav zabavno igro in pa tudi z ozirom na to, da Je bila to prva prireditev »Edinosti®, ki naj bi dobila z lepim obiskom vspodbudo za nadaljne delo. Igralo se Je prav čedno, boljše so pa bile zasedene ženske vloge od moških. Zorka Je bila prav koralžna ln je svojo vlogo prav dobro Izvršila, tako tudi Miličevlč In Dušan. Žarko Damjanovlč je bil pretih in prenagel, zlasti v početku, a se je v naslednjih dejanjih nekoliko zboljšal. A tudi ostalim ni odrekati zmožnosti in dobre volje. Tudi tamburaši so se dovolj dobro odrezali. Le krepko naprej!
MOZIRJE. V nedeljo dne 26. julija priredi Udružen.ie vojnih invalidov, podružnica Šoštanj, v dvorani hotela Goltnik v Mozirju trodejansko burko »Davek na samce«. Z ozirom na to, da je čisti dobiček namenjen onrm, ki se po pravici Imenujejo najbednej-ši med bednimi, to Je vojnim invalidom, se pričakuje obilne udeležbe. Po predstavi, k! prične cb 15. uri (3 pop.), zabava z godbo, plesom Itd. Iskreno vabljeni!
ROG. SLATINA. Pomemben dan za Rog. Slatino in za njene goste bo letošnji 2. avgust Tega dne bo naše zdravilišče pozdravilo v svoji sredini odlične goste Jugoslo-vensko - češkoslovaške lige, ki zboruje letos v Rog. Slatini ter priredi Masarykovo proslavo. Istodobno praznuje tukajšnje so-kolsko društvo petletnico svojega obstanka. Celjsko sokolsko okrožje bo počastilo ta dogodek s svojim zletom, ki obeta biti prav veličasten. Kratka Je doba te obletnice, toda polna požrtvovalnosti in narodnega dela v teh. nekdaj tako ogroženih krajih. Zato pohitite vsi, ki Vam je sokolsko delo ideal in bratstvo češkega sokolskega naroda na srcu v našo lepo Rog. Slatino, da manifestiramo skupno za bratstvo in ljubezen slovan ske domovine. Zdravo!
PRISTAVA. Demokratska smisel pri nas zelo lepo napreduje. Preteklo nedeljo je imela tukajšnja krajevna organizacija SDS odborovo sejo, na kateri so se prijavile za enodnevni tečaj dne 2. avgusta v Celju štiri, za politično šolo od 25. do 28. avgusta pa tri osebe, in sicer iz občin Roginska Gorca, Sv. Ema in Nezbiše. Prepričani smo, da se bo pri nas še marsikaj predrugačilo, ako bo krajevna organizacija SDS še v naprej razvijala tako živahno delavnost Prihodnjič kaj zanimivosti o našem Zu-pančevem nemškutarskem brlogu, posebno o njegovem knjigovodji. Nismo več kimovcl, ampak hočemo biti ljudje!
najboljša
Es-ka S" so Jogo S, Torpedo J Bianchi £ nsSceaelz pri
Jmsg	Palača Ljubljanske
fin!	$$ f?* kreditne banke in
• HH1 fš*!* Gospesvetska c. 14
Vsi na domestai dsli in oprema«
SEllIlEjBBBiBBEHDillSa
SREDIŠČE OB DRAVI. V »Naši Straži, j« poskusil dobro znani dopisnik zvaliti kriv do na nekem fantovskem nočnem pretepu na tukajšnje Orjunaše. Ugotavljamo, da je grda laž, da bi pretepli Orjunašl kakega Sokola. Med Orjunašl in Sokoli vlada kot povsod, tako tudi v Središču najlepše soglasje. Skovati tako lažnivo in hudobno poročilo v »Straži«, je zmožen samo središkl dopisnik, ki se pa s častikrajo in blatenjem svojih nasprotnikov slabo pripravila na rvi-šeni duhovniški poklic.
ZIBIKA. V nedeljo so imeli samostoj-neži in prepeluhovci shod. Pri cerkvi so oznanili, da bodo govorniki poročali o davčnih zadevah. Toda naši ljudje so hudomušni in nočejo imeti nobenih stikov s pucljevci in prepeluhovci. Kobilice, ki skačejo od biljke do biljke, so škodljive, škodljiva je tudi Pucljeva po litika. Drugič pa nekaj bolj zanimivega!
MURSKA SOBOTA. Do sobote se še mudita v našem mestecu na svojem štu dijskem potovanju znamenita slikarja Belgijec Adgar Foietti in Madžar Ev-gen Czapo. Njuni oljnatobarvni umotvo ri so jima pridobili po zapadnih državah sloves prvovrstnih umetnikov. Ko sta se nedavno mudila v Švici, kjer sta po večjih mestih razstavila svoja tihožitja in pokrajinske slike, je prineslo švicarsko časopisje o razstavljenih delih zelo ugodno oceno. Prof. Fink, ravnatelj umetniškega muzeja v VVintertu-ru, smatra, da se ju mora šteti med svetovne umetnike. Dočim slika Czapo po večini tipična tihožitja, si izbira Foietti slike iz prirode. Slike so na ogled v hotelu Dobraj v I. nadstr. Od slik, ki sta jih izdelala umetnika v Murski Soboti, ugajajo razen tihožitja zlasti grad od zahodne strani, tipična koča tik Sla-venske banke, Lendavska cesta z evan-geljsko cerkvijo, živali in živi bojni orjaški šopek klinčkov. Imoviteiši meščani so nekaj slik že pokupili. Škoda, da mnogi odlični Sobočani niso bili obveščeni, oziroma niso imeli volje, da bi si slike vsaj ogledali. Dne 25. julija odpotujeta slikarja čez Budimpešto na sever, prihodnje mesece pa na Dansko, Norveško in Švedsko.
Izdajatelj tn lastnik: Konzorcij «Jutrar Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk ^Narodne tiskarne* v Ljubljani
Lokal
na prometnem krajo t Ljubljani, vzamem t najem Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Obrtni lokal £296».
16S30
! Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din tO-—^
Zahtevajte pokalice
fK r a r h e r 1~) z zajamčeno :i""nim sladkorjem. katere izdeluje EMIL MORE, sodavičar, Kette - Murnova (Shrtinova) cesta štev. 11.
17035
Vulkanizlra
VTSte p u m i j a parna
vnlkanizacija P Škafar v Ljubljani. Rimska cesta 11 270
Snjnovejša dirkalna dvoko-'esa *Frera». lahka. luk=us. 80 došla
»Tribuna® F. B. L.
iuhljana. Karlovška c. 4. Motorji po znižanih ceDah 246
Poceni daje pouk
h vseh 'jTerlmetov — beden kademik-tehnik. Naslov v Ta vi ..Jutra«.	17089
{dobe) Dve pletllki
rniožni vseh df!, se sprei-Qtw FTrsna in stanovanje ' hiši. Služba stalna. — £-Iasiti 6e je osebno v r «Jntra» v soboto med H. in 15. uro.	17075
Nameščenci
vseh vrst lahko doba v najkrajšem času službo v Sloveniji, Hrvatski ali kje drugje. — Obrnite se samo takoj na Oglasno-Namjest-heni Odsjek «Delta-Stan». Zagreb. Ilica U. 15378
Izvežbano kuharico
25—45 let staro, i š č e M. Spreitzer. trgovec v Ljubljani, Tabor.	17116
Trg. pomočnika
železničarja, ki je dober prodajalec ter popolnoma vešč srbohrvatskega jezika, išče veliko trgovsko podjetje v Slavoniji. — Ponudb? na upravo .Jutra« pod .Veliko podjetje«.
17136
Postrežnica
zdrava in poštena, se išče k obitelji z 2 otrokoma, starima 2 in 3 leta, za nekaj časa dopoldne in popoldne. s hrano. Oglasiti se je v IliTSki ulici št. 22, levo, druga vrata. 17140
Vajenec
s potrebno Šolsko izobrazbo. se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani takoj. Naslov pove utirava »Jutra«.	16956
Žclezninar
zmožen slovenskega in nemškega jezika in sposoben pisarniških del, se sprejme. Ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro .Navedba plače«.
17100
H!šnico
»•i ".ar zakonski par sprejme A. Kune, Gosposka nI. it. 7.	17051
Kontoristinja
:ožna vseh pisarn, del — vsem pa nemške steno-ifije in italijanščino ali mcoštine, se sprejme v "Hrno na ieželi. — Po-(radbe pod šif*o »Avgust« upravo .Jutra«. 17014
Kuharica
■:in:onojna, z dobrimi spričevali. se sprejme v hotel 7 zape.ienem ozemlju. Nameniti je takoj. Naslov v »pravi .Jutra«.	17094
Spreten Žagar
lahko tudi oženjen. se takoj sprejme. Mimi Brtonceij Vinice, poŠta Sodralica — DcVnisko	17095
Kontorist
zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter stenografije. ki ima vsaj par let prakse v kaki večji tovarni, se sprejme v tovarno ne daleč od Ljubljane. Ponudbe pod .Stalna služba 8» na upr. .Jutra«.
17016
Pisarniška moč
s trgovsko prakso, vešča slovenskega. srbohrvatske-ga in nemškega jezika, želi mesto in sre tudi kot skladiščnik ali kaj stičnega. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod šifro .Zanesljiv 8266».
1700*
Mesto blagajničarke
ali pomdčnioe v ipecerijski ali manufakturni trgovini, iščem. Ponudbe na upravo .Jutra, pod Šifro .Blaral-ničarka«.	16607
Podjetja, veletrgovci ln Industrijalci — pozor!
Knjigovodja
prvovrsten in popolnoma samostojen, korespondent za slovenski, srbohrv., nemški in italijanski jezik, dober organizator — z večletno prakso, sjirejme primerno mesto. Ponudbe pod šifro .Točna in jasna uprava, na upravo .'Jutra*. 16720
Ekonom
samec, izvežban v vseb kmetskih panogah, vajen tudi lastnorofinega dela — išče sluibo na velepo-o^tvu Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro «Upravnik 8459».
17137
Kontoristinja
absolventinja trjrovsko šole, z dvoletno prakso, ki obvlada popolnoma slovenščino in nemščino, deloma srbohrvaščino, zmožna strojepisja. slovenske in nemške stenografije in vseh drusrih pisarniških del, išče primerno mesto. Dopise se prosi pod Šifro »Zanesljiva 8455» na upravo cJutra*.
17109
Krojaški pomočnik
ižfie službo za malo delo v mestu ali na deželi. Naslov v upravi cJutra*. 17083
Pohištvo
vsakovrstne moderne spalnice in jedilnice, prodaja po zelo znižanih cenah Matija Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ul. 28.
17038
Avto
srednji, Stirisedežen. malo rabljen, se proda ra Din 16.000 Naslov pove uprava cJutra*.	16961
sivo, lepo semensko blago ln
inkamat deteljo
nudi najceneje Sever & Ko . Ljubljana.	16175
Stroje
prodamo po ugodnih cenah — stroj za dimna kolena, razne klepar, stroje, «Uni-versal - Frasmaschine*, tri brzovrtalne stroje, smir-kovke, etružniro, Seheuer-trommel, razno kovaško, ključavničarsko in strojno orodje, štance in Schnitte, pisarn, in skladiščno opremo in drugo, vse v najboljšem stanju. Dopise na upravo cJutra* pod značko cHitra prodaja*. 16879
Avto
prve italijan. znamke, 6est-iedežen, elektrika, skoraj nove gume in rezerva, zajamčeno ▼ najboljšem stanju, naprodaj — Ponudbe pod <Posebna znamka* na upravo cJutra*.	16269
20 slik
velikih renes. slikarskih mojstrov, v bakrotisku, naprodaj Na ogled pri firmi B a b k a, Ljubljana, Aleksandrova cesta.	17117
Avtomobil
cAustro Palmler*, 30 HP. t 6 sedeži, v zajamčeno perfektnem stanju, luksu-riozno. moderno karosiran (odprt), t vsem komfor-tom, se proda pod ugodnimi pogoji. Plačljivo ev. tudi v blagu (les). Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* pod .Avto A. D. 662». ^	17109
Pozor!
Vsakovrstne pletene opan-ke (sandale), rdeče, zelene, rjave In modre, dobit« po najnižjih cenah pri tvrdki Jiaher & drng, Mirje št. 2.
17122
Avto
znamke «Puch», 6sedežen, v zelo dobrem stanju, ss poceni proda. Naslov pove uprava <Jutra».	17118
Sobna oprava
masivna, orehova, politira-na. se radi selitve po zelo nizki ceni proda, kakor tudi 2 čevljarska šivalna stroja .Singer* in 1 ženski — vsi še malo rabljeni. — Naslov pove uprava .Jutra* 16946
Motorno kolo
lahko, t najboljšem stanju, se radi odpotovanja proda za 4200 Din. Ogleda se lahko pri Ivanu Kobalu Bevško 49, Trbovlje.
17126
Fotoaparat
10 X 15. kasete in stojalo, se proda. Na ogled r upr. .Jutra«.	17106
Moško kolo
■oda r.a 1400 Din Hren v tepanji vasi pri Ljubljani.
17088
Tu
Dvovprežni voz
(Sommeriandauer) črn, pokrit, dobro ohranjen, prvovrstno delo ii mirnega časa ln črna prsna oprema za
Sir konj, se ugodno proda, onudbe nt upravo cJutra* pod «Voz».	17099
Lepa spalnica
ln kuhinja, poceni naprodaj Naslov pove uprava .Jutra« 17129
Pisarniško omaro
z rolo, kupi tovarna .Peka-tete*, Glince.	16936
^ F fi?
liptavski v lesenih zaboj-Čkih po 5, 10, 15 in 30 kg, dnevno svež, 1 kg 15 Din in trapistovski v zavojčkih po 1 kg. polnoma.*ten, 1 kg 28 Din, maslo (paketi po V4, Vb in 4 kg) dnevoo sveže. l" kg po 40 Din, razpošilja po povzetju mlekarna in sirarna I. Herman. Kon-čanica v Slavoniji. 16451
Suh lokal
na prometnem kraju, za zelo snažne predmete, se išče za mesec november. Plača se po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod šifro cSnažen predmet*.
17045
Lokali
v sredici mesta v Ljubljani, se oddajo takoj v najem Velika restavracijska, kavarniška dvorana, kuhinja, sobe za uslužbence, z inventarjem ali brez. vpo-rabna tu li za skladišča ali drugo obrt. — Ponudbe na upravo cJutra* pod c6000».
16983
Pisarna
Odda so 1 del pritlično ležeče, jako lepe pisarne, na zelo prometnem kraju, z velikimi izložbenimi okni in event. telefon, za takoj. — Ponudbe na upravo cJutra* pod «Lcpa pisarna*. 16977
Trgovino
s mešanim blagom, v večjem kraju na Dolenjskem, se radi družinskih razmer takoj pod ugodnimi pogoji odda v najem. Naslov pove uprava cJutra*.	17082
Dobroidoča trgovina
staro vpeljana, i meJanim blagom, v Mariboru, na
prometni cesti, se pod talo ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe na upravo cJutra* t Maribora pod *Proti takoj*.	16877
Manjša klet
pripravna za delavnico ali trgovino, se takoj odda. — Hribar, Ulica na grad 5.
17107
Majhen lokal
na prometnem kraju, iščem za takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na upr. cJutra* pod šifro cDobra točka*.	17108
Trgovina
upi cD<
mešanim blagom . prevzamem, iravo cJutra* pod
ober promet*.
vpelja-Ponudbe na Bifro 17079
Mala klet
se odda v Sp. Šiški, Celovška cesta 41. 16845
Hlev
s pritiklinami, išče zasebnik za ekvipažo. Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro cV mestu*.	16620
Majhna hiša
se proda v Zasipu pri Bledu. Pojasnila daje Zvan, čevljar, Bled.	16924
Enonadstropna hiša
velika, skoraj nova, f mešano trgovino In gostilno, v zelo prometnem trjju na Hrvatskem blizu štajerske meje, se pod ugodnimi pogoji proda. Sobe vse par-ketirane ter sploh vse ▼ najboljšem stanju, lep ve-
lik vrt in gospodarska po-
j notn *
25.000 Din. nrugo na Sest-
»lopja, cena iste 825 Din. takoj potrebno samo
letno odplačilo. Naslov v nnravi cJatra*. Posredovalci izključeni. 16534
Hiša v Celju
velika, dvonadstropna, blizu kolodvora, se po zelo ugodni ceni proda. Samo spodnjega prostora 450 m;, prostori so prazni, ter kupcu takoj na razpolago. — Pripravno za vsakovrstno podjetje. Reflektanti naj se blagovolijo obrniti na lastnika: Ig. Toplak, Celje-Breg 14.	16427
Štulen mlin
v dobrem stanju in s več kamni, se vzame v najem za več let. Ponudbe pod c Stalna voda* na upravo cJutra*.	1G917
Trgovska hiša
t vsem inventarjem, Supo, svinjskem hlevom, vrtom in njivo, ob prometni cesti na d*leli, se proda. Hiša je primerna tudi za lesnega trgovca, ker leži v bližini več gozdnih kompleksov in lag. *a«loY pove uprava cjutra».	17097
Majhno stanovanje
x S sobicama in kuhinjo, se išče za september. — Ponudbe na upravo cJutra* pod <500 Din nagrade*.
17060
Stanovanje
▼ novi vili, z 2 sobama, kuhinjo, verando, shrambo in vodovodom, takoj na razpolago. Naslov v upravi •Jutra*.	17057
Dijak
išče stanovanje s popolno oskrbo, ako mocoče pri bojši nemški rodbini. — Naslov pove uprava .Jutra* 17000
Stanovanje
majhno in čisto, s kuhinjo in vodovodom, pod enim ključem, v rili aU novi hiši. za 2 Inteligentni osebi. se išče s 1. avgustom ali kasneje. Najemnina mesečna. Ponudbe na upravo .Jutra« pod ilfro .Mirno In 8isto 8S62».	16945
Velika soba
prazna ali opremljena, ev. s aouporabo kuhinje, se odda. Naslov pove uprava .Jutra*.	17114
Prazno sobo
večjo ali tudi manJSo, event. tudi opremljeno, iiče za Ukoj ali > 1. septembrom, boljši, »olidni gospod, za stalno. — Ponudbe t aahtevo najemnine do 1. avcusta pod značko .Sam 844"» na upravništvo .Jutra». Soba naj ima se-pariran vhod.	17124
Opremljeno sobo
priprosto in snažno, išče s 1. ali 15. avgustom soliden gospod, na Šv. Petra. Rcs-Ijevi, Poljanski cesti, ali v bližini lst,h. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Miren S439>.	17098
Prazno sobo
s posebnim vhodom, išče soliden gospod. Dopise pod .Prazna soba 8433» na 'ipr. »Jutra«.	17086
Stanovanje
obstoječe ii velike sobe in kuhinje, v mestu, se zamenja Ukoj z večjim (2 sobama) in kuhinjo, v mestu ali bližnji okolici. — ReHrktira se na stanovanje v pritličju ali I. nadstropju. Pismene ponudbe Je poslati pod .Zamenjava 842S»_ na upravo .Jutra«,	17083
Poletno stanovanje
na Bledu (vila Lipa), 9 Hibe a vso opremo ter velikim vrtom, se o d d a proti nitki najemnini. Pri domači preskrbi življenj« na Bledu nI dražje kakor doma. — Vpraša se Istotam ali pri druitvu hišnih poseitnikov
r Ljubljani, Sodni ulica i.
170ft<
Soba se odda
boljšemu gospodu na St. Jakoba trgu št. 83, desno.
17081
1500 Din
posojila išče fiksno na-stavljeni uslužbenec proti vračilu po 100 Din tedensko. Za nagrado da srebrno uro. Nahaja se vsled bolezni v hudi stiski. Naslov dobrotnik* naj se pošlje v upravo .Jutra« pod .1500 Din«.
Milijone
si lahko prislužite v kratkem. če kupite prvovrstne patente. Interesenti zahtevajte ponudbe. Naprodaj je več brezkonkurenčnib patentov od 25—200.000 Din. Iščejo se izumi ra tekstilno in kemično industrijo. «Vak», vnovčevalnica patentov ln Izumov, družba z o. z. v "Ljubljani (palača Jadran sko-Podunavske banke, soba 83).	17110
5000 Din posojila
proti popolni zemljeknjižni varščini in najvišjim obro-stim, rabim nujno do 1. avgusta, da plačam terjatev finančne prokure in se rešim s tem nrraosnih neprijetnosti — ki se vežejo s to zadevo le čez 5 let. Globočnik-Goik, Kranj.
17095
Večji posestnik
na Dolenjskem, uradnik — fell znanja v svrho lenltve. Ponudbe na upravo «Julra» pod .Življenje 27». 17104
Dve učiteljici
želita zamenjati mesto v mariborski oblasti z mesti v ljubljanski oNasti. Kateri učiteljici (telja), event. učitejiea (telj) bi zamenjal > mesti? Naslov pove npr. .Jutra..	17125
Odpusti 16.871
Ne odpustim, ker se ne Izplača odpuščati. — L 4444.
17105
DIskret. znanstva
iščem s samostojno damo,
najraje na deželi. PvTha bivanje na krajcem donustu — Materijelno izkoriščanje izključeno. — Depise pod .Takoj« na Aloma Comna-ny, Ljubljana.	17113
«Oženjen 220»
Dvigni pismo!	17141
Tiha sreča
iifr» P. G. poštno ležeče
nI dovoljeno, prosim torej za polni naslov ali pa na podružnico .Jutra« v Mariboru pod lifro 'Samec* 17161
je nova telefonska številka inseratnega oddelka „Jutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava „Jutra", ne pa inseratni oddelek.
Gramofon avtomat
velik, i lepim in čistim
§ lasom ter 50 plošč, še obro ohranjenih, se proda ali zamenja za trivrstno harmoniko. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Godba«,	17141
Ročni računar
(Kcchenschieber) se je zgubil. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v upr. .Jutra«.	17133
Uboga žena
ie izgubila torbico z nekaj denarja, od mesarskih stojnic do cestne železnice pred Mestnim domom. — Odda naj se prerti nagradi v trgovini Vrečar - Mehle. Ambrožev trg.	17134
Na hrano
dobro domačo, v inteligentni družbi, v centru mesta, se sprejmejo še 4 osebe. Naslov pove uprava .Jutra.
17C22
Za 15 Din dnevno
priporoča bulfet ur.iverze .Dvorec«, okusen obed in večerjo	15775
Vrtnarju
se odda na Glincah pri Ljubljani velik, še ne ob-delau vrt v najem. Pismene ponudbe na upravo .Jutra* pod .Vrtnar*.
16504
Lepa vrtna uta
solidno izdelana, pripravna tudi za trafiko, se proda. Ogleda se jo na Gospo-svetski cesti 5. 16094
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. PeJ!-
nik. na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Za lahke pljučne bolezni. Prospekt 8 Din.
15365
Dopust
želim preživeti v manjšem kraju na deželi. Stanovanje priprosto, hrana dobra, predrago. Dopise pod J. K.» na Aloma Compa-
ne
r:y v Ljubljani.
17112
Pisalni stroj
iščemo v posojUo za pr!« bližno 2 meseca. Ponudbe na upravo .Jutra* pod fifro .Pisalni stroj«.	17087
Na dobro in zelo izdatno
domačo hrano
se sprejme več gospodov. Meso dvakrat dnevno, trikrat v tednu močnata jed. Po kosilu kava. — Cena zmerna. Naslov v pisarni Flureninl, Trbovlje. 17127

ICcfor heše spoznati
mesta lo kraje t Hrvatski, Bosni, Vojvodini. Srbiji, Dalmaciji itd., naj mroži
l^elik:
Jygo.iBa¥i|a
Zemljepisni p repi t d. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki jI je priložen tudi zemljevid, podroben popis naie države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni začrngi v ljubi: an!, Prešernova ulica it. 54
«JUTRO* št. 16?
8
% Četrtek 23. VII. 1925
Dr. Ivo Šorli:
rist v Trsteniku
MI.
Živela pa je v vasi prelepa ženska z imenom Matejčeva Neža. ki je Bog tudi ni ustvaril, da s prekrižanimi rokami gleda tok življenja, kadar se ji je zdelo treba, da ga obrne tako ali tako.
Ta žena prav za prav ni bila iz teh krajev. Prišla je z rajnkim župnikom Oračem pred več nego dvajsetimi leti še čisto majčkeno dekletce iz spodnjega dela dežele in so povedali, da je gospodu nečakinja. Po njegovi smrti je šla gospodinjit vikarju v bližnje Škofije, lepemu, veselemu in že kar elegantnemu možu. Ko je nekaj let nato moral tudi ta na oni svet, zapustivši Neži, še ne trideseletni devici, lepe denarce, se je Jernej Rekar, po domače Matej ec, popraskal za ušesi in stopil snubit.
Matejec je imel lepo belo hišico sredi vasi, pri hiši čeden vrtec, nad vasjo na najlepšem pologu nekaj njivic in prekrasen sadovnjak, pri ljudeh tu tam na krščanske obresti celo malo kapitala. Vrh vsega je v dolenjem pritličju v breg zidane hiše izvrševal mizarsko obrt, po kateri je slovel daleč naokrog.
Ko se je raznesla novica, so se ljudje zelo čudili. Ne da bi bil Matejec prestar; njegovih štirideset let proti nevestinim tridesetim se je zdelo primerno razdobje; tudi bi rekel, da je njegova snažnost in ličnost kar klicala žensko, ki se je po župniščih naučila bolj gofc-poskega reda. In je moralo kmečki pameti goditi še posebej, da so jima njeni groši in njegovo premožence zagotavljali brez* skrbvio življenje. Ampak tista • brezdvomno pristna in globoka pobož.nost, ki je dičila Jerneja, ni nikakor hotela v sklad z mislijo, da bi ffiogel deviški mizar živeti, kakor žive v zakonu drugi ljudje, imeti celo otroke. Kajti čeprav Matejec ni bil pred ženskami plah in neroden, kakor so radi taki ljudje, nikoli ni z nobeno spregovoril norčave besede ali jo pogledal drugače nego brat sestro, da se je zdaj marsikatera zamislila, kako bi sama v tihi kamrici ž njim.
Zato so tem laže drug za drugim verjeli, ko so si tik pred por oko začeli šepetati, da imata zaročenca v mislih le zakon svetega Jožefa. Niti tega niso vprašali, kdo je besedo prvi razustil in odkod ve. Neža, so pravili, je sprejela Jemejevo snubitev šele potem, ko je ženin obečal, da je nikoli ne bo silil v pregrešne neumnosti, češ da se je že pri gospodu vikarju zaobljubila tako: on pa je od veselja poskočil, ker mu je Bog namenil nevesto takisto po njegovi želji in čudi.
Ampak, vprav, ker je bila Neža tako goreča v cerkvenih stvareh, da ie vsak dan po sveti maši toliko časa preklečala na golih cerk* venih tleh ter še druge naganjala k svetosti, sta si prišla s sedanjim
gospodom župnikom navzkriž. On« Je Hotela tudi v Trsteniku podružnico tretjega reda sv. Frančiška, on pa, da rajši zbeži, nego bi si še več tercijalk nakopal na vrat. Pozneje sta se izmirila — celo tako, da ga je pogostoma posetiia in se je marsikak jezik opletel ob nju — toda izraza tercijalke mu lepa Neža v srcu ni več odpustila. In ko je zdaj začutila, da duhovni gospod ni preveč naklonjen «puščavniku» tam gori, se je začela še s posebno vnemo zanj ogrevati njeno srce.
Toda ne samo kakšna kljubovalnost in morda celo maščevalnost jo je bojda gnala k tujcu! Kajti ves čas prezidavanja tam gori, je bila prav gotovo med nedeljskimi gledalci in gledalkami. Te gle« dalke je potem posebej opozarjala na puščavnikove izredno fine in bele srajce s širokimi, pod vratom popolnoma odprtimi ovratniki.
Zelo jo je zanimalo, kdo mu za to žlahtno perilo skrbi. Ona, ki ve še od rajnkega gospoda vikarja, kaj velja in kako ž njim ravnaj, bi se tako rada ponudila. Samo kako priti do odljudnega čudaka?
Da se sporazume z Luko? S črednikom Matejčkova Neža — kako značilno, da je ljudje še vedno niso klicali za Matejčkovko, ampak za Matejčkovo Nežo, kakor da mizarju ni žena ampak hči! — s črednikom Matejčkova Neža dosihmal ni imela zvez. Z možem namreč edina v vasi nista redila lastne živine — Neža je še prešiča rajši kupila — in Luka zato ni prihajal v njuno hišo. Morala mu je škrivši pomigniti, ko je zvečer šel mimo njenih vrat, misleč si, da je starec o puščavnikovem življenju in vseh njegovih navadah še najbolje poučen.
Luki je Bog dal toliko razuma, da res nikomur ni povedal, kako trdo ga je bil takrat odpravil Bogataj. Ko je zdaj spoznal, da ga namerava Neža poveriti z nekakimi naročili, se je najprej zelo razveselil, da pride morda spet s puščavnikom v stik. Toda že se je spomnil, da ga skoraj gotovo čaka isti nevljudni sprejem, tega poguma pa ni imel, da bi potem lagal, češ puščavnik je vprav Nežino postrežbo odklonil. Tako je rajši odkrito priznal, da se k dedcu že dlje časa več ne upa in ona — še vesela, da se ni bolj izdala — je sklenila, da bo o priliki pa kar sama vzela stvar v roke.
VII.
Bogataj je često sedel med vrati svoje ograje, široko odprtimi na nekak pomol, ki si ga je priredil v prijazen vrtec. Tudi danes je tu ven prinesel belo mizico, zasadil v stojalo velik solnčnik ter se zagledal v dolino, vso žarečo v tem svežem zelenju, ki jo je zadnje dni v končni bohotnosti popolnoma zagrnilo.
Potem je počasi nadaljeval pismo na prijatelja Pipana:
«Tako torej sem ti v kratkih potezah naslikal to svoje neveselo detinstvo ob trdem očimu in vanj besno zaljubljeni, pet let starejši materi. Mogoče tiči že v tem ranem trpljenju cime, iz katerega se je razvilo moje «čudaštvo» — tebi samo malo bolj razumljivo, kakor sem vedno tako dobro občutil.
Ne vem, zakaj me nekaj sili, da ti ga nekoliko pojasnim -mogoče prav pride vsaj po moji smrti, ako bo kdo prisiljen ščititi s vrhe, katerim sem namenil, kar mi ostane. Od čudaka do norca je ljudem tako blizu!
Ne bom ti razgaljal ^svojega srca globin«. To ne sodi v okvir te razprave, pravimo. Dva, tri reflekse, prej zunanje celo!
Ne vem, ali se ti ne bo zdelo še najbolj čudno, ako trdim, da niti nisem čudak. Kvečjemu posebnež, drugačnež... Ne, nisem zbežal c' ljudi zato, ker bi jih mrzel — tudi od svoje žene ne! Prav po. bno moram tudi ugovarjati, da se sem se «počudačiI» šele v zadnjem času. Ušel sem sedaj ex tunc ne ex nune; to je: izognil bi se bil ljudem že davno ne samo v tujino, ampak, kakor sedaj, naravnost v «puščavo», da sem imel sredstev. Ko sem jih tako nenadoma dobil, sem zato pribežal tu sem iz takratnih razio. gov, če kdo hoče: iz takratnega razpoloženja, ta moj sklep je treba pritakniti naravnost tisti noči, v kateri sem se brez slovesa ukradel od svoje speče žene na vlak proti Pragi. Vsa ta leta vmes so značila le nekakšno čakanje, čeprav še sanjati nisem smel, da se mi tako obnese.
Nisem čudak, pred vsem nisem mizantrop, pravim. Naravnost pravo in pravcato družabno bitje sem temveč in tudi danes, sredi te zapuščenosti trdim, da je na svetu ni slajše stvari, nego sladek razgovor. O, zlat spomin na tiste mlade dni, ko smo ...
Oho! Kmalu bi bil nekaj zapisal, kar ni res! Le radi daljine, davnine se ti v srcu in glavi napravi tak spomin na sladko uro — v resnici je ni bilo!
Da. saj to je in zato sedim sedaj tu gori nad to samotno vasjo in še bolj samotno hosto, v ti samotni koči. Res, včasih, ko potem pozabiš bolestne disonance, se ti zazdi, da si doživel tako uro neskaljenega ugodja; toda treba je samo trdo nazaj priklicati teh bežnih trenutkov pravi in resnični obraz, z vsemi sencami, z vsemi spakami, pa moraš priznati, da si občutil svoje trpljenje morda le nekaj manj kruto ta čas. Posebno potem, ko se mi je poženilo še tistih dvoje, troje resničnih prijateljev, navezalo svoje usode, svoja srca, svoje duše na druge ter je ubijalo in ubilo vsako pri= srčnost tuje lice, če samo ne, vsaj njegova slika... Ne, tedaj ni bilo več mogoče, ni bHo več mogoče... Govorili smo znabiti še iste, vsaj približno besede, ali čutili smo preveč jasno, da to, o čemer govorimo, ne tvori več pravega bistva našega življenja Le odmev nekdanje pesmi je bilo še vse to...
A znabiti z žensko, s svojim dekletom?... Ah, di, ali le zato, ker smo hote varali same sebe! Da ti je bilo dano na stežaj odpreti njeno dušo. kaj bi bil zagledal v njej? O ne rečem, da vedno ukano in izdajstvo; toda: ali je tudi ona videla pokrajino v isti mehki barvi, slišala cvetlic glavice šepetati isto sladko govo« rico, občutila šumenje dreves tako. kakor si ga ti?
H
lile tovarna es pločevinaste sssielke.
Ponudbe z navedbo referenc ter dosedanjim delovanjem pod šifro „B©3OŠH©S?" na upravnižtvo , Jutra*.
Hipotekama feasska
Ji3fg®sif9??anskii! hranilnic
EiSarn, v Ubijam ;_i (prej Kranjska deželna banka) i_i
izvršuje vse bančne posle tn transakcije
Sprejema vioge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj« ugodnejšemu obrestovanju
ter dajs vsakovrstne kredita In predujme. Nakup !n prodaja valut in deviz.
53 a
8oier
e
kateri pa mora biti izučen kjučavničar. Prednost imajo taki, ki so se učili stru-garstva. Ponudbe z navedbo referenc na Konzervno tovarno „G!obus" d. d. na Vrhniki pri Ljubljani.
10 minut do železnice in do večjega mesta v znamenitem vinorodnem kraju v SHS, prijazen gradič z dvorano, 10 gosposkih sob, kuhinja, sobe za služinčad kopel itd., zelo solidno, v naiboljšem stanju, ves komforr, gospodarsko poslopje, velike kleti, 16 johov zemlje, od tega 5 johov amerikaniziranega vinograda plemenitih | trt, ca 1000 plemenitih sadn h dreves, bogat • nventar, se le vsled preselitve zelo ugodno I proda po Wiener & Kemp., uraz, Jung-ferngasse 1. (1692. G.)	3876-a
BESMSsgBBBaaesKS&asaessss&sss
TvoraJSka zaloqa dalmatinskega
portlancl ©enienta
p;i glavnih zastopnikih za Slovenijo
Ivan Pestotnik in drug
Ljubljana, FJesijeva c. 3 — Telefon 949-
Na vagone I Ka posaraeino vreče! B3BEaBBaaaBSE5a9BBBXUBB«a£&

(i
s
m
2 vrtom in travnikom
ležeča ob glavni cesti na Vinici štev. 30, v kateri je nastanjena orožniška postaja in linančna kontrola, pripravna za vsako obrt, se takoj proda najboljšemu ponudniku. 3980-a Reflektanti naj se obrnejo na lastnika JUREJ ŠTERKA. trgovca na Vinici pri Črnomlju.
----—--i--J --"-■-■■O
z dolgo stavbeno prakso išče primemo stalno nameščenje. — Ponudbe poc „Inženjer" na raklamno pisarno Flore-nini, Trbovlje.
V bližini železniške postaje. Hotel prvega reda, :-: primerna čistost in prvorazredna kuhinja :-:
OEUE ZA SOBE:
Soba z eno posteljo Din 51, 59 in 64. Soba z dvema posteljama Din 75 in 85. brez vsakršnih dodatkov, razven občinske takse.
3627a	Hotelirja Popsra i Kstiborovič.
1.)	enonadstropna, na prostem ležeča, lepa stanovanjska hiša s pritiklinaml, velikim dvoriščem in obširnim vrtom;
2.)	enonadstropna stanovanjska hiša na vogalu z velikimi poslovnimi lokali, prvovrstna zgradba. Obedve sta v neposredni bližini glavnega kolodvora v Mariboru
Ponudbe na Ludvik Mayer, Maribor.

20.800 m2
imirn
mama
lepe debelosti, 2 uri od Mozirja
naprodaj.
Resne ponudbe pod i, Veleposestvo pri Mozirju"
na upravnižtvo .Jutra*.
nx3nnnnc3txiGn3 «Jutrov» roman
katerega skozinekoi napeta vsebina. prepleten* • tastiinimi laplelljaji o<i začetka do kcn.-e. ki prinašajo navduSenemn čitatelj f intereeantnim raznotri-vanjem vnak hip pre»eoe Cenja, ki mu že tledi r&> očaranje fn koasternricija topet presenečenje tako. d. po £itatelji ne«trpuo pričakovali vsako nadaljevanj« romana, je izžel in ee do-biva pri upravi .Jutra.
Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga
\ ezana -1 a r, e . ... 55 Ti Broširana Da	:
muminiii